O Ljubljani 2000, osebnih dohodkih in sestankih
V februarju je predsedsf vo občinskega sveta zveze sindikatov Ljub-Ijana Mosle-Poljc obravnavalo o.snutek dogovora o skupnih lemeljih dolgoročnih planov občin v širšem prosloru Ljuhljane in osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane /a obdobje 1986—1995/2000 z urbanistično zasnovo, pregkdalo analizo osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela naše občine, obravnavalo povzetke poročil sisov družhenih dejavnosti in materialne proh vodnje ta leto 1984 in povzetke programov sisov za leto 1985 ter ocenilo letne članske sestanke v osnovnih organizacijah zveze sindikatov.
O osnutku dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za oh-dobje 1986—2000 je preclsed-^ivo že/razpravljalo lani jeseni in lakrat nanj podalo več pripomb. Večina le-teh je v sedanjem be-sedilu osnutka vudi upoštevana, še vedno pa je premalo poudar-jena in neopredeljena razbre-menitev gospodarstva. O tem namreč veliko govorimo in piše-mo, v planskih dokumentih pa ponovno predvidevamo večjo rast splošne in skupne porabe. Kakorda se ne bi zavedali, da je poraba odvisna od višine dohod-ka. dohodki pa so odvisni predv-sem od produktivnosti. To bomo lahko povečali le ob znatno več-jih vlaganjih v razširitev in izboljšanje materialne osnove dela. Ob takšni materialni osnovi dela. kot jo imamo sedaj, je najbrž tudi planirana rast oseb-nih dohodkov preveč optimi-stično zastavljena.
Glede na opredeljeno priori-teto razvoja kmetijstva in dose-ganja večje samooskrbe prebi-valstva s hrano bi bilopotrebno v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane predvideti višje stopnje rasti družbenega proi-zvoda v kmetijstvu in tudi opre-deliti večji obseg naložb vanj, da bi tako reulizirali višje planirane cilje.
Ko so člani predsedstva pre-
gledali anaiizo osebnih dotiod-
kov v organizacijnh združenega
dela naše občine. so ugoiovili. da
_v nekaterih ozd že dalj časa do-
¦segajo nizke povprcčne OD. V
nekaterih panoguh razvoj teme-
Iji nu nizkih OD. kar povzroča
nezadovoljstvo in zaskrbljenost pri njih delavcih; zato bomo spodbujali izvršne odbore OOZS, ki naj s politično akcijo prek samoupravnih organov in poslovodnih struktur dosežejo, da bo v večjo produktivnostjo dela, kvaliieto dela in zmanjša-nimi stroški dosežen takšen do-hodek. da bomo lahko uresničili usmeritve republiškega sveta ZS. Usmeritev RS ZS je, da v Slove-niji ne bi smelo biti delavca, ki bi prejemal za poln delovni čas in povprečne rezultate dela osebni dohodek, nižji od 22.0(K) din ozi-roma v Ljubljani 25.000 din.
Predsedstvo je bilo sezna-njeno s siališči komiteja za druž-bene dejavnosti do poročil sisov družbenih dejavnosti in progra-mov za letošnje Ieto ter predlogi za dopolnitev zasnov osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih in mestnih sisov družbenih dejav-nosti in jih v celoti podprlo. Spre-jelo je tudi poročila za sise mate-rialne proizvodnje.
Člani predsedstva so tudi oce-nili potek letnih elanskih.sestan-kov v osnovnih organizacijah ZS in konferencah OO ZS ter ugo-tovili, da je večina OO ZS letne članske sestanke opravila v do-govorjenem roku (tiste, ki te ob-veznosti še niso izpolnile, so bile že pozvane, nuj jočimprej izpol-nijo). Na letnili članskih sestan-kih so čiani sindikata pregledali delo svojih osno\ nih organizacij, v večini primerov dokaj kritično in z vrsto predlogov za izboljša-- nje dela in predvsem za poveča-nje učinkovitosti dela osnovnih
organizacij. Člani sindikata so skoraj v vseh okoljih ugotavljali, da je~»njihov« sindikal v prete-klem letu delal dokaj aktivno in na mnoeih področjih, a vse pre-
večkrat ni bil dovolj učinkovit. Zato so si v programe dela za leto 1985 zapisali več aktivnosti prav na teh področjih.
M. MRVAR