Kriva prisega
(Povest.)
. Bilo je že pozno po noci. V nobenej hiši aialega mesta I. ni bilo več ¦videti hiči; vse je tiho, vse spi; le v hiši starega tergovca Lipoviča berli Se svetiljka na mizi. Starec sedi za mizo z očali na nosu ter prebira veliko, de-belo knjigo. Ima tudi kos papirja pred seboj, ua katerega prav rnarljivo ne-kaj zapisuje. Videti je, da računi in prav ostro pretehtuje vsacega svojega dolž-nika. Tain za pečjo pa sedi gospodinja ter dremlje s pletivom v roki. Nihče ne vzneniiruje mirae iiočne tihote. Ali čuj? na enkrat poterka neked<5 prav močno od zunaj na vratih. Gospodiaja probudivša se iz sladkega dremka vsa prestrašeua pogleda Lipoviča.
,,Poglej malo ven v vežo, kedi5 razbija tako pozno po vratih" reče tergovec Lipovič svojej ženi, ter položi očala na mizo.  ,,Ne pozabi pa tudi poprej upra-
5
— 78 —                             "                     ' •
šati, kedd je; kajti že dalj časa klati se po našem mestu vse polno postopačev in druge take soderge ljudi, da človek še cel<5 varen ni svoje iniovine." Žena stopi k vratom ter naglo odskoči, ko zopet prav močno zaropota po zunanjih vežnih vratih. Lipovič odpre okno ter pogleda skozi. Znani, možki glas se sliši. ,,To je mladi Vojtek, dobri moj znanee," reče Lipovič, ter naglo zapre knjigo in jo spravi v miznico. ,,Kaj neki išče tako pozno po noči, tega pač ne umejem!"
Bled in raztrešen, v popotnej obleki stopi mladi Vojtek v sobo.
,,Prosiin stokrat za odpuščenje, predragi prijatelj, da vas obiščem tako pozno po noči. Videl sem luč v vašej sobi in mislil sem si, da ne boste hudi, ako stopim le za trenotek k vam, kajti zel6 se mi inudi — rad bi govoril le par besedic z vami — v pol uri moram biti že na kolodvoru. Govoril bi pa rad mej nama samema, nihče ne sme vedeti o mojej skrivnosti." —
Gospodinja odide pri teh besedah v stransko sobo.
,,Oh, moj brat . . . . "
,,Koj sem si mislil," seže mu Lipovič v besedo.
,,Ne, ne, niste si mislili ne, iu tudi ne veste, kar vam bodein povedal. Poslušajte me tedaj pozorno. Moj ubogi brat Lovro, kakor sem ravno pozvedel, prišel je zopet v nove zadrege, in zdaj je nekina potu v daljno Ameriko. Ne-premišljenost ia obupljivost pripeljali ste ga do tega, da misli zapustiti svojo domovino in se podati daleč čez morje. Pač je le njegovo preveliko zaupanje do ljudi, njegovo blago in dobro sercč krivo njegove velike nesreče. Pisal mi je, kakor veste, že dvakrat za pomoč, in rad mu sem tudi vselej pomagal, a zdaj se me menda ni več upal prositi, ker se je bal, da bi mu odrekel svojo pripomoč. Jutri, kakor sem slišal, pride do Tersta, da se poda na daljno svoje potovanje. Moj Bog, moj Bog; znabiti je že na morji! V duhu ga vidim ble-dega in žalostnega, kako hitf še večjej nesreči v naročje, med Um ko jaz tukaj živim v obilnosti in sreči, ter bi mu lehko in tudi rad pomagal, ako bi ga le dobiti mogel. Torej moram hitro za njim, dokler še ni prepozno; vzel ga bodem k sebi v svojo kupčijo — znabiti da tako rešim nesrečnega človeka, svojega edinega brata, obupa in pogube, ter ga pripeljem zopet na pravi pot poštenega življenja."
,,Vi ste pač dober človek," reče stari Lipovič, ,,in dober, predober ste svojemu bratu, kateri znabiti ne zasluži, da bi . . . "
,,Za božjo voljo, pustimo zdaj vse drugo na stran; časa ni, da bi se obo-tavljal! Tukaj imam 200,000 goldinarjev v deržavnih papirjih, ki sein je na-menil, kakor veste, za novo tergovinsko poduzetje; ti novci so skorej vse moje premoženje. Ali bi ne bili vi tako dobri, da bi mi je shranili, dokler se po-vernem zopet nazaj? Dobro vem, da v boljše in poštenejše roke jih v tem hipu ne bi mogel izročiti nego v vaše, ki vas poznain kot najboljšega in naj-poštenejšega človeka."
,,Iz serca rad," odgorori stari Lipovič, ,,poterdilo, da sein novce v shrambo prejel, vam takdj napišem." —
,,Ni potreba; mudi se mi; v 48 urah sem zopet nazaj; z Bogom!" —
,,Stojte, prijatelj! To ne gre takd. Mar ste ob pamet? Ked6 vam je por6k za moje življenje? Človek lehko nagloma umerje. In ked6 tudi ve na tanko, kedaj se povernete nazaj?   Pomislite tiidi,  da ste tergovec!   Aj, aj, vaš
- 79 —"
rajnki oče, moj najboljši prijatelj, bi ne bil gotovo nikoli kaj tacega storil.   Le malo poterpljenja, poterdilo napišem tak(5j." —
Vojtek naglo in Hemirno hodi gori in doli po sobi, med tera ko stari Li-povič piše poterdilo.
,,Tu imate sprejemni list; prosim berite. — Ali je prav?"
,,Vse je v redu" odgovori Vojtek prebravši sprejemnico.
,,Dobro. Zdaj idite inirno in Bog bodi z vami. Pobotnico shranite skerbno in povernite se zopet zdravi nazaj!" — —
Vojtekovi prijatelji so bili v velikih skerbeh, ko so drugi dan slišali o njegovem nenadnem in naglem odhodu. Nihče ni vedel, kam je tako naglo po noči izginil mladi tergovec. V kupčijski pisarnici na niizi našli so majhen listek papirja, na katerem je bilo samo to zapisaao, da se v dveh dneh zopet poverne. Ali nenadni odhod in to še celd po noči, slabo stanje in gospodarstvo njegovega brata v kupčijskih zadevah, vse to je dalo pov<5d različuim govoncam, ki so se hitro raznesle od ust do nst po vsem mestu, in marsikaj sumljivega se je jelo govoriti o mladem tergovci, ki je užival največje spoštovanje in zaupanje niest-janov. Preteklo je osem dui, pretekli so trije, štirje tedni, brez da bi se bil Vojtek povernil. List, ki ga je prejel Vojtekov knjigovodja, ni prinesel nobene druge novice nego to, da gospodar izostane dalj časa iz doma, nego si je mislil pri svojem odbodu. To je bilo vse, kar je knjigovodja vedel povedati o svojem gospodarji. Tergovec Lipovič molčal je tudi kakor zid. Pač so ljudje dobro vedeli, da je bil stari Lipovič velik in najboljši prijatelj Vojtekov, ali vsa po-praševanja o Vojteku bila so pri njem zastonj. Starec se je delal popolnorna neveduega in vsacega je zavračal. le na poterpljenje. Berž ko ne, ni hotel po-vedati ljudein, da je Vojtekov brat, ki je bil zaradi kupčije povsod na jako slabem glasu, kriv Vojtekovega naglega odhoda, in da so tudi ravuo te bratove zadeve krive, da se Vojtek tako dolgo nazaj ne poverue. Med tem je začelo Vojtekove kupčijske prijatelje in npuike bolj in bolj skerbeti. Koncera šestega tedna dospelo je neko nujao pismo od nekega daljnega tergovca, v katerem se je odločiio zahtevalo, da se pove, kje je mladi tergovec Vojtek. Dohajala so tudi druga neprijazna pisma, dobajali so opravniki s pooblastilnimi pismi in drugi pooblašcenci iz različnili krajev, naposled so prisle še celd sodnijske preiskave. To se ve, da je bil Vojtekov knjigovodja v velikih zadregab, ter ni vedel kaj bi začel. Obernil se je do starcga Lipoviča, kateri mu je tudi ob-ljubil, da ga bode podpival z novci in z dobriin sovetora, dokler se ne po-verne njegov gospodar; a natihoma je godernjal starec, kako nepremialjena, ošabua in nespametna je mladost, ki neče poslušati starih in izkušenih ljudi. Knjigovodja je tudi vprašal starega Lipovica, ako inorda ou zna, kam je Vojtek shrauil 200,000 goldinarjev, katere je imel pripravljene za novo kupčijo; ali starec ne povž niti najmanjše besedice o tej zadevi. Izkušeni stari Lipovic mislil si je, in to tudi po pravici: Ako mladi Vojtek svojemu knjigovodju ui hotel povedati o tej skrivnosti ničesar,  tudi jaz ne smem tega storiti.
Na večer §e tistega dnž, ko je bil knjigovodja v največjih skerb^b in za-dregah, pvišel je mladi Vojtek se svojim bratom, ter se ni rnalo čudil, ko je sliSal, kaj se je vse goiilo rned tem, ko ga ni bilo doma. Berž pošlje knjigo-vodjo k staremu Lipovieu, da mu naznani njejov prihod in ga prosi za izrocene lqu novce.   Pobotnico priuesel bode sam, ker je ravno zdaj nima pri roki.
5*
i
- 80 -
Knjigovodja odide ter pride kmalu zopet nazaj se sporočilom, da je stari Lipovič hiido bolan in ne pusti nikogar k sebi. Vojtek hiti sam k njemu in ga najde v postelji z obezano glavo.
,,Upam, da niste tako nevarno boliii, da me ne bi hoteli pustiti samo za trenotek k sebi, da vam naznanim svoj srečen prihod po tolikih homatijah, ki sem je moral prestati."
„0 ljubi prijatelj," reče stari Lipovič roko mu podavši in se slabim glasom, ,,bodite mi serčno pozdravljeni. Veseli me, da ste se zopet srečno povernili; bili smo vsi v velikih skerbeh za vas. Verjemite mi, da vas smo že vsi prav težko pričakovali. In kaj bi vas ne? Vsaj ste šli tako na tihem, da ni nihče, tudi vaš najboljši prijatelj, vedel za vaš odhod. Po pravici vam povem, da vas tudi jaz v tej zadevi nekoliko grajati morain. Kje ste vendar bili to-liko časa?"
,,Pač dobro veste, da sem šel za svojim bratom."
,,Da, da, res je, da se še spominjam,  ko ste me pozno po noči obiskali. Ali takrat ste govorili, ako se ne motim, da pridete zopet kmalu nazaj."
,,Res je takd; ali moral sem iz Tersta še daleč daleč potovati, predno sem našel svojega brata. Nu o tem vam bodern več povedal o dvugej priložnosti. Zdaj vas bi le prosil, da mi izročite moje pri vas shranjeno blag6 zopet nazaj, ker bi rad jutri svojo kupčijo v red spravil."
,,Kakosno blagd ? Ne umejern vas, prijatelj; govorite bolj razločno," od-govori starec, ki se je delal, kakor bi ničesar ne vedel o shranjenih novcih.
,,Vi ste pač čuden človek, gospod Lipovič; ne bil bi si mislil, ko mi je moj knjigovodja prinesel poročilo, da ste bolni in ležite v postelji, da vendar pri vsem temj morete šale uganjati, posebno z menoj, ko sem ravno zdaj v jako neugodnih okolaostih se svojimi upniki."
,,Šale uganjati z vami? — Ne razumem vas, prijatelj Vojtek," reče Li-povič ter se sklone bolj po konci v postelji.
„1 nu, jaz mislim onih 200,000 goldinarjev, ki vam je sem dal pri svojem odhodu, da mi je spravite, dokler nazaj pridem."
,,Kaj? — Meni ste dali 200,000 goldinarjev! Ste li ob painet, dragi prijatelj? Ako bi vas ne imel za rnodrega in pametnega človeka, mislil bi si, da se hočete norčevati z menoj starim človekom."
Vojtek se prestraši in ga debelo gleda. ,,Pomislite vendar malo na oni trenotek, ko sein odhajal. Irnam tudi pobotnico, ki ste mi jo tako rekoč posi-lili pri mojem odhodu."
,,Pobotnico imate? Od mene? Zdaj pač vidim, dragi prijatelj, da me hočete imeti za sleparja."
,,Bog me varuj tega! Govorim pa resnico, ako pravim, da imam pobot-nico, ki ste jo pisali z lastno roko, ko sem odhajal" reče Vojtek bled kakor zid in tresoč se po vsem životu. ,,Nimam je sicer tukaj pri sebi, a hraniin jo v svojej listnici, ki sem jo pustil doma; le malo poterpite, prinesem jo takdj in vam jo pokažein."
,,Prinesite tedaj pobotnico, o katerej govorite," reče Lipovič glasno se sini-jaje, a Vojtek odide nagloma iz sobe.
Pa komaj je skozi vrata, spomni se, da ima vendar listnico pri sebi; oberne se tedaj naglo zopet nazaj in v sobo stopivši reče z močnim glasom:
— 81 —
,,Le počakajte, gospod Lipovič, tej čudnej zinešnjavi prišla bodeva krnalu na konec." Vojtek odpre listnico in izraed več papirjev potegne majhen listek, katerega poda" Lipoviču rekoč: ,,Tukaj imate sprejetnni list, ki mi ga ste dali, ko vam sem izročil 200,000 goldinarjev v deržavnih papirjih."
Starec si pusti luč prinesti, obesi očala na nos, razvije papir, pogleda vanj in ga pomoli Vojteku pod nos, rekoč:   ,,Ali je to pobotnica?"
Bil je popolnoma prazen in bel listek papirja.
Vojtek gleda nekaj časa ves prestrašen v prazen papir, nakaterem ni bilo    -uiti duha niti sluha od kakega pisanja. —
Stari tergovec Lipovič bil je že od nekedaj nesramen slepar in malopridnež, ki se je pa znal dobrega in poštenega delati le zato, da je ljudi laglje v svoje zanjke privabil in jih po tem gp.rdo goljufal. Vsa ta njegova gerda in nepoštena dejanja do denes še niso bila prišla ua dan. Pobotnica je bila napisana s tinto, ki se čez nekaj časa popolnoma izgubi iz papirja, brez da bi človek mogel opa-ziti kako. —
Stvar je prišla pred sodnijo, in ker Vojtek ni imel nobeuih dokazov, da je res izročil novce stareinu tergovcu, obsodila je sodnija Lipoviča, da priseže, ako ne ve zares ničesar o Vojtekovih denarjih. Mnenje ljudi je bilo različno. Nekateri so si mislili, da je nemogoče, da bi tako pošten in obče spoštovan človek, kakor je LipoviČ, ki je bil poleg tega še poseben prijatelj rajnkega Voj-tekovega očeta, niogel biti zdaj na enkrat tako hudoben, da bi mladega človeka prevaril za tolik znesek in si še pvisego nakopal na svojo vest. Ne, ne, to ne more biti, slišalo se je iz marsikaterih ust; Lipovič je poštenjak, da mu ga ni blizu euacega. Poprej bode Vojtek slepar; on je še mlad, ravno zdaj je tudi v neugodnih okoliščinah in bi rad sebe in svojega brata spravil iz zadreg, pa si je izmislil tako kudobijo, da misli sivega starca prekaniti za tolik znesek de-narja. Da se pač ne boji Boga in pekla! — Drugi so si zopet mislili, da je starega, bolehnega človeka berž ko ne zapustil spomin, pa da se ne spominja več blaga, katerega mu je izročil Vojtek pri svojem odhodu. Zopet drugi so dejali — in teh je bilo najmanj — Lipovie je zvit in prekanjen slepar, ki hoče mladega Vojteka za obilni znesek denarja , ki mu ga je dal shraniti, ogoljufati, pa se inu ravno zdaj ponuja ugodna prilika,  ker je  Vojtek berž ko ue izgubil pravo pobotnico.
Dan za sodnijske obravnave se je približal. Vojtek in njegov brat morala sta k sodniji. Velika množica Tadovednih ljudi se je zbrala v prostornej sodnij-skej dvorani. Starega Lipoviča ni bilo še. Nekateri so že rnislili, da se je starec zadnji trenotek premislil, pa da ne bode prisegel. Ali kmaln se pripelje voz, iz katerega stopi stari,, brezbožni slepdr. Na veliko in debelo palico se opi-raje stopal je težavno po stopnicah g6ri v dvorano. Ljudje, ki so deržali ž njim, šepetali so si iu rekli: Ali ga vidite ubogega starega človeka, ki se je komaj ozdravil hude bolezni, zdaj-le pride, da razglasi mladega Vojteka za sleparja iu goljufa. Drugi pa, katerim se je Vojtek smilil, šepetali so si: Poglejte ga, sta-rega hinavca, že na obrazu se mu lehko bere sleparija!
Najbolj čudno je bilo to, da je stari Lipovič v sobo stopivši, tak«5j se pri-bližal k bvatoma, in se je prav prijazno pogovarjal ž njima. Ali to ni terpelo dolgo, kajti brata se jezno oberneta od gerdega prilizovalca. Vojtekov zagovornik, ki je od strani stal in poslušal njihov razgovor, stopi pred sodnika in prosi za besedo, ker bi rad nekaj silno važnega povedal, kar bodepravdo gotovo drugače
— 82 -
zasuknilo. Vse je bilo radovediio, kaj bode poročal Vojtekov zagovornik. Čez malo časa stopi pred sodnji stol ter pravi tako-le:
,,Ravnokar sem slišal gospoda Lipoviča na svoja ušesa, da je res prejel od Vojteka 200,000 goldinarjev pred njegovim odhodom v varstvo in mu je tudi dal pobotnico; ali te denarje je zopet pošteno nazaj izročil Vojteku, berž ko se je povernil se svojim bratom. Nato, pravi gospod Lipovič, bode tudi prisegel. Da je pa poprej drugače govoril, storil je le zaradi tega, ker je hotel Vojteka pod-, učiti, kako mora vprihodnje v kupčijskih zadevah previdnejše ravnati, ter upa, da bode Vojtek zdaj odstopil od svoje tožbe in tudi javno pripoznal svoje kri-vično ravnanje."
,,Akoravno se mi vse to jako neverjetno dozdeva" pravi nadalje zagovornik, ,,prosil bi vendar slavno sodnijo, da prisego zatoženca za zdaj odloži iu bi se pravda o tej zadevi zopet iz novega začela."
Vojtek s tem ni bil zadovoljen. Eekel je, da to, kar je Lipovič govoril ž njim in njegovim bratoin, ni resnica, akoravno je Lipovič tudi pripravljen na prisego. Ou tedaj zahteva, naj se prisega verši takdj, da bode pravde že enkrat konec.
Ko so se sodniki o tej zadevi nekoliko posvetovali in Vojtek ni hotel pri-voliti v to, kar je nasvetoval njegov zagovoruik,  moral je tedaj Lipovič priseči.
Počasu, na palico se opiraje, stopi zdaj Lipovič k sodnej mizi, — ali kmalu se oberne nazaj in poda palico Vojteku prose ga, naj bi mu jo poderžal za toliko, da priseže. Temu se ni uihče čudil, kajti vsak si je mislil, da bi bilo pač nespodobno, ako bi starec s palico v roki prisegal. Vojtek vzame palico, to se vč, da z nejevoljo, in jo nasloni k Lipovičevemu stolu.
Prisega se je veršila po pravilih, kakor so že navadna v takih slučajih. Lipovič je prisegel s tihim pa močnim glasom, da je novce od Vojteka res prejel, katere mu je pa kmalu po njegovem dohodu zopet nazaj dal.
S tem je bila stvar končana, in Vojtek je bil obsojen, da plača sodnijske in pravdne stroške.
Zdaj je bilo med zbrano množico vse drugačno mnenje nego poprej. Še cel<5 tisti, ki so bili poprej na strani starega tergovca Lipoviča, drenjali so se zdaj za njim, da bi starcu pogledali bolj ostro v oči. Mnogi so godernjali, mnogi se hudovali. Slišati je bilo tudi besede, da je starec berž ko ne po krivem pri-segel. Po stopnicab. doli bila je strašna huka in buka. Vse se je naprej rilo, da bi videlo starca, ako ima mirno vest. V sredi te derhali bil je stari Lipovič ter je raahal s palico okoli, da bi si napravil pot skozi radovedno ljudstvo, ki ga je od vseh strani obsulo. Ali zastonj! Derhal prihaja čedalje večja. Jeza popade Lipoviča ter udari s palico tako močno ob zid, da se palica razleti v dva kosa, a on pade čez tri stopnice, pobije se, in si zlomi desno roko. Se straš-nim in ječečim glasoin upije starnc najpred po svojej palici in še le potem po vozu. Kmalu so dobili voz, da odpeljejo pobitega in omamljenega moža domtfv; a palico so pobrali ljudje, da jo pokažejo najpred mlademu Vojteku in potein tudi sodniji. Zlomljena palica je namreč pokazala gerdo zvijačo in sleparstvo starega Lipoviča. Palica je bila votla in v njej je bilo skrito onih 200,000 goldinarje? v deržavnih papirjih. Mislil si je brezvčstni slepar, ko je dal Voj-teku palico v r6ko, da mu je s tem dal tudi njegovo blagtf zopet nazaj, in tako si je hotel vest olajšati pred prisego. — Kinalu po tem dogodku je umerl Li-
— 83 —
povič. Nekaj ur pred svojo smertjo povedal in obstal je okrogstoječim vso svojo pregreho in je tudi hotel Vojteka odpuščenja prositi. Berž pošljejo po-nj. Vojtek pricle, ali — prepozno, kajti Bog je že poprej poklical starca k sebi za odgovor od njegovega življenja.
Ljudi kedor slepari,
Ga kmalu Bog udari.
- e