SVOBODNA SLOVEN IJ A
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 38	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	7	de	octubre	-	7.	oktobra	2004
ZAVETNIK UČITELJEV, VZGOJITELJEV IN PEDAGOGOV
V soboto 25. septembra je v župnijski cerkvi na Ponikvi, pri slovesni maši mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, na predlog in prošnjo Društva katoliških pedagogov Slovenije blaženega Antona Martina Slomška razglasili za zavetnika slovenskih učiteljev, vzgojiteljev in katehetov.
V nagovoru je škof Stres izpostavil Slomška kot učitelja in vzgojitelja:	„Slomšek	je na
pedagoško, učiteljsko in vzgojiteljsko delo gledal kot na poslanstvo, ki bi ga lahko primerjali s poslanstvom duhovnika in sta se v njegovem času ti dve poslanstvi neredko tudi združevali v isti osebi. Ravno zato, ker je biti učitelj in vzgojitelj poslanstvo, je tako kot vsako pravo poslanstvo v svojem okolju največkrat nerazumljeno in podcenjeno, pa tudi zahtevno in težavno. Vsako veliko poslanstvo je zahtevno in težavno, daigače bi ne bilo veliko. To je cena za njegovo veličino, kakor je tudi usoda vsake prave veličine, da je večina ljudi ne prepozna kot take. To je Slomšek tudi preprosto, slikovito in odkrito povedal, kakor zna samo on, ko pravi: ,,Moder in priden šolnik človeškemu rodu veliko več koristi kakor najslavnejši vojskovodja, kateri sovražnike strahuje ter premaguje kraljestva in užuga varoši. Učitelj v tihem, neznanem kraju dobro sadi in polivaje skrbi za boljše ljudi in boljše čase. Najsi ga ravno svet ne spozna in večidel slabo plačuje, v bukvah večnega življenja se sveti njegovo ime in med svetniki bo njegovo plačilo.”
,,S tem visokim vrednotenjem pedagoškega poklica kot poslanstva pa je seveda naravno povezano visoko pojmovanje samega izobraževanja in vzgoje. V nasprotju s sodobnimi teženji, ki skušajo skrčiti izobrazbo na blago, katerega ceno določa tržišče poklicev in delovne sile - to je sodobno globalizacijsko pojmovanje izobrazbe kot vstopnice na svetovno, globalno tržišče delovne sile - vidi blaženi Slomšek v vzgoji in izobraževanju predvsem vrednoto. Ne blago, ki se lahko plača, ampak vrednoto neprecenljive vrednosti. Vzgoja in izobraževanje sta zanj pot, po kateri lahko pride človek do srečnejšega, moralno kvalitetnejšega, bolj človeka vrednega življenja. Tu ima posredovanje vrednot osrednje mesto, saj je tudi znanje in poklicna veščina dojeto kot vrednota.”
Škof Stres je izpostavil tudi Slomškov pogled na vzgojo: ,,Ker pa Slomšek gleda na vzgojo celostno, gleda celostno tudi na vzgojni proces. Vzgojitelji različnih vrst morajo med seboj sodelovati. Ko gre za verne ljudi in katoličane - in predvsem te ima pred seboj - to pomeni, da jemlje vzgojo v družini, šoli in cerkvi kot eno samo vzgojno dogajanje. Že nekajkrat smo se ustavili ob njegovem izreku: 'Šola, Cerkev in pa očetova hiša se morajo za roke držati.' To Slomškovo načelo, ki smo si ga izbrali za vodilno misel današnje razglasitve blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika učiteljev, vzgojiteljev in katehetov in dali današnjemu srečanju naslov Slomšek - vez med dntžino, šolo in Cerkvijo je povsem naravni in nujen sklep Slomškovega celostnega pogleda na človeka, ki ga vzgajamo in izobražujemo hkrati.”
Slovenci v Argentini si lahko štejemo v čast, da smo od samih začetkov našega dopolnilnega šolskega sistema blaženega škofa Slomška smatrali kot zavetnika. Letne Slomškove proslave tudi pričajo, kako naši šolarji častijo svojega zavetnika in kako jim to ljubezen vcepljajo naši požrtvovalni učitelji. Prav na dan razglasitve v Ponikvi, v soboto 25 septembra, se je na stotine otrok zbralo v Slovenski hiši v Buenos Airesu, da počastijo Slomška in se poklonijo njegovemu spominu.
Naj torej naš blaženi zavetnik čuva in navdihuje slovenske krščanske vzgojitelje, tako v domovini kot po svetu, da tankom in napotkom, med katerimi nasvet ljubezni do svete vere, ki naj jezika, ki je ključ do zveličavne
bomo
dili njegovim t o zavzema aterinega
SLOVENSKE PARLAMENTARNE VOLITVE
JANŠA JE KREPKO ZMAGAL
Preteklo nedeljo, 3. oktobra so bile v Sloveniji volitve za novo obdobje Državnega zbora. Po osmih letih močne nadvlade Liberalne demokracije, ki ji daje navdih sedanji predsednik države Drnovšek vodi pa dosedanji premier Rop, je bilo pričakovati kar nekaj sprememb. Neuradni rezultati res potrjujejo, da je prišlo do močnega premika na slovenskem političnem odru. Številke so sledeče:
Slovenska demokratska stranka - SDS 277.183 29,13%
Liberalna demokracija Slovenije -LDS 217.126 22,82%
Združena lista socialnih demokratov (reformirani komunisti) - ZLSD 97.096 10,20%
Nova Slovenija - NSi 84.639 8,90% Slovenska ljudska stranka - SLS
64.936 6,82%
Slovenska nacionalna stranka - SNS 59.956 6,30%
Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS 38.114 4,01% Sledijo tri stranke z manj kot 2% ter 13 strank z manj kot 1% glasov Kar se tiče poslancev, ki jih bo vsaka stranka imela v Državnem zboru, je zaenkrat stanje sledeče: Slovenska demokratska stranka - SDS 29
Liberalna demokracija Slovenije -LDS 23
Združena lista socialnih demokratov -ZLSD 10 Nova Slovenija - NSi 9 Slovenska ljudska stranka - SLS 7 Slovenska nacionalna stranka - SNS 6 Demokratična stranka -upokojencev Slovenije - DeSUS 4
Sorazmerje sil med pomladnimi strankami in levico je enako kot je bilo leta 1996, to je 45 : 45. Razlika je ta, da bo sedaj mandatar zmagoviti Janez Janša.
Nobena od teh dveh političnih opcij ne bo mogla sama sestaviti trdne vla-de. Torej bo nujna mešana vlada. Vprašanje je le, kakšna. Pred dnevi so Ropovi liberalni demokrati vprašali Bajuka, ali bi šel z njimi v vlado. Pa je načelno odgovoril, da gre samo vlado, v kateri bodo imele pomladne stranke večino.
Ljudje se sprašujejo, ali bo šel Janša v zvezo z Ropom ali kaj takega, kar bi bilo zelo čudno. Gotovo smo pred težkim in nejasnim zapletom in posvetovanjem. Od zrelosti pomladnih politikov je odvisen razvoj mlade in šibke demokracije v Sloveniji.
Odmevi in komentarji
Volitve v Argentini
V Argentini živi kar lepo število rojakov, ki imajo tudi slovensko državljanstvo in so tako upravičeni, da volijo predstavnike v državni zbor. Stalni seznam je na dan volitev vseboval kar 2073 volilnih upravičencev, katerim je treba dodati 10 zdomcev (s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji), dodatno pa je na dan volitev prejelo dovoljenje za glasovanje še 9 rojakov, ki še niso bili vpisani v stalni imenik. Volilnih upravičencev je bilo torej skupaj 2092.
Na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu je oddalo svoj glas 526 volivcev. Dodatno pa je volilni odbor prejel še 210 glasovnic, ki so jih rojaki prejeli po pošti in jih overovili pri posebnih pooblaščencih. Skupaj je torej v Argentini volilo 736 rojakov, kar pomeni 35,18% volilnih upravičencev. Za izseljenstvo je to izredno visoka številka (če jo primerjamo z drugimi državami), nam pa se vseeno zdi majhna. Nekaj rojakov pa je poslalo overovljene glasovnice naravnost Republiški volilni komisiji in seveda tu niso všteti. Glede volitev po pošti smo lahko ugotovili, da je bilo ponovno nekaj primerov, da volilno gradivo ni prispelo do naslovnika, ki seveda tudi ni mogel voliti na veleposlaništvu. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko je teh primerov in kje je vzrok.
Poglejmo rezultate. Po
poročilu volilne komisije, ki ji je predsedovala dr. Mariana Poznič, sestavljali pa še Anita Pipan, Andrej Grilc, Roberto Mislej, Lovrenc Rojc in Tone Mizerit, so bili rezultati sledeči:
Takoj, ko so bil znan izid volitev, so vodje in predstavniki raznih strank podali svoje komentarje. Nekaj jih tukaj posredujemo našim bralcem:
PREDSEDNIK SDS: VOLIVCE JE PREPRIČALA NAŠA POKONČNA DRŽA
Predsednik SDS Janez Janša se je po objavi vzporednih rezultatov vidno zadovoljen zahvalil volivcem in volivkam. „Dober rezultat kaže na veliko zaupanje politike SDS, za kar smo v stranki trdo delali," je še
Nova Slovenija (NSi) 565 glasov (76,75%)
Slovenska demokratska stranka (SDS) 107 glasov (14,25%)
Slovenska ljudska stranka (SLS) 21 glasov (2,85%). Glasove so prejele še Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 8; Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) 6, Demokratična stranka upokojencev (De-sus) 2, ostale glasove pa si je razdelilo še 11 drugih, znanih in neznanih strank. Štirje glasovi so bili neveljavni.
Kot vidimo, med nami ni bilo večjih premikov glede volilne naklonjenosti.
dodal Janša. „Vsak glas je bil pomemben, volivci so to razumeli. Slovenci smo postali zrela nacija in zaradi tega ni bojazni, da Slovenija ne bi šla naprej po pravi poti. Naš volilni program je bil realen in volivci so to prepoznali. Mi volivcev nismo prepričali s sladkimi obljubami, temveč z našo pokončno držo skozi vsa ta leta, ko smo bili v opoziciji. Bilo pa je težko, saj smo tekli maraton," je povedal Janša.
„Volilna udeležba ni slaba, saj je 2 in pol krat višja od udeležbe na volitvah v evropski parlament. Letošnje volitve so tako legalne in legitimne," je udeležbo komentiral Janša. Janez Janša je očitke, ki so večkrat leteti na LDS glede njihove ignorance, vzvišenosti, komentiral: „Mislim, da mi nismo nobena izjema glede tistega izreka, da je vsaka oblast pokvarljivo blago, absolutna oblast pa pokvari absolutno. Vsaka stranka, ki bi bila dvanajst let na oblasti, bi se srečevala s korupcijo in klientelizmom. Jaz samo obljubljam, da bomo skušali delati v skupnem interesu, bomo pa zastavili tudi resen boj proti korupciji in klientelizmu, da tukaj ne bo nobene razlike na to, iz kakšne stranke, opcije ali občine kdo prihaja in voliv-
ci bodo vsake štiri leta to seveda presojali."
Janša se je ob tej priložnosti spomnil dveh svojih prijateljev, ki sta veliko pripomogla k današnjemu rezultatu s svojo energijo in svojo žrtvijo, to sta, žal, že pokojna dr. Jože Pučnik in Rudi Šeligo, ki sta bila kot pravi Janša, „s svojo podporo in vizijo vedno z nami. To veliko zaupanje stranki, ki je sredinska stranka, pomeni zaupanje tudi Koaliciji Slovenija, o sestavi vlade se bomo pogovarjali z njimi in skupaj z ostalimi," je povedal Janša. „V koaliciji bo dobrodošel vsak, ki hoče dobro Sloveniji. Politike izključevanja ne bomo peljali. Se je pa ta opcija, ki je vodila državo 12 let, izpela in zato Slovenija potrebuje novo politiko. Želim si, da nam bo - če nam predsednik države zaupal mandatarstvo - uspelo sestaviti trdno koalicijo, trdno vlado.
Janša je dodal, da se bodo v zunanji politiki držali že sklenjenih zavezništev, v socialni politiki pa bodo težili k temu, da ne bodo vsako leto podelili več pomoči potrebnim, ampak si bodo predvsem prizadevali, da bo vsako leto manj pomoči potrebnih." Na koncu je Janša svojo kratko tiskov-
Nad. na 2. str.
			
VTISI IZ SLOVENIJE 		..2	MLADINSKI DAN	
		V SLOVENSKI VASI		....3
ŠE PROBLEMI S HRVAŠKO .	..2		
		.SLOVENEC SVETOVNI	
ŽENA V UMETNOSTI	..3	PRVAK V KOLESARSTVU ...	....4
VTISI IZ SLO
Odmevi.
Nad. s 1. str.
850 let Cerkelj
(Od našega dopisnika)
Ko se človek uči zemljepisa, si pač zapomni bolj tiste podatke, ki spadajo k splošni kulturi ali pa so povezani z družinsko zgodovino. Tako bo lahko v primeru slovenskega zemljepisa vsak vedel, kje se nahaja Ljubljana, koliko je visok Triglav, ali pa kje se je rodila babica, kje se je stari oče bojeval, itd.
Drugi podatki pa so skriti v megli, pa ne samo ljubljanski. Ko sem začel zahajati na dom svoje izvoljenke, me je njen gospod oče postavil pred vprašanje, če vem, kje je Krvavec, kje so Cerklje. Saj sem kot otrok bil vesten šolar in dijak in sem med urami zemljepisa v slovenskih šolah pridno vpijal podatke o Sloveniji - pa kaj, ko je mama Dolenjka, živeča v Ljubljani, s predniki na Trojanah, torej na meji Kranjske s Štajersko! In očka: primorske krvi, rojen na Štajerskem, po državljanstvu pa Trnovčan! Kako naj vem, kje je to?!
Kot oba moja so-svaka, sem bil hitro poučen, da je to kot Cusco v Peruju - popek, center Slovenije! In ker sem nor na mestne načrte, zemljevide in atlase, sem si seveda takoj ogledal geografske koordinate Krvavca, Cerkelj na Gorenjskem in vseh vasi iz okolice.
Zdaj, ko imam priložnost (včasih tudi dolžnost...), da obiščem te kraje, vem, kje in kako se pride in česa lepega je videti in slišati. Če smo že pri slišanju, ne morem mimo omembe, da imajo v Cerkljah odlične pevce, pevske zbore, torej tudi odlične dirigente, kar je lahko zaznati tudi pri nedeljskih mašah v farni cerkvi.
Letos imajo v Cerkljah še posebne slovesnosti,, saj praznujejo 850-letnico prve pisne omembe središča, prafare, ki je bila pri Marijini cerkvi v Cerkljah. V sklopu teh praznovanj so pripravili skozi celo leto tudi celo goro (do višine Krvavca...) slovesnosti in prireditev. Med njimi je bil tudi literarni večer z odprtjem razstave tiskanih književnih del cerkljanskih pesnikov in pisateljev 19. in 20. stoletja. Omenili, citirali in recitirali so življenja in dela 18 umetnikov besede, pa naj se je literat rodil, živel ali pa samo kdaj obiskal kako vas v cerkljanski fari oz. občini. Kot najbolj razpoznaven in na katerega so najbolj ponosni, je Davorin Jenko, ki je med drugim spisal besedilo himne Naprej! Tu je rojen tudi igralec Ignacij Borštnik, po katerem so poimenovane vsakoletne Borštnikove nagrade za razne igralske dosežke.
V Pšenični Polici pa je bil rojen Joža Vombergar, najbolj znan po komediji Voda in dramatizaciji Martina Krpana. Ob njegovi omembi so nastopili s prizorom iz njegove humoreske, njegov vnuk prof. Ivan Vombergar pa je v duetu z violinistko zaigral na klavir. Zanimiv in prijeten večer je končal ob okusni zakuski.
GB
PS: Prepričan pa sem, da ima Slovenija toliko popkov, kolikor je tastov...
no konferenco zaključil z naslednjimi besedami: „Nič več ne bo tako, kot je bilo".
PREDSEDNIK LDS: LDS ODHAJA S TEH VOLITEV Z VZDIGNJENO GLAVO
Predsednik stranke in vlade Anton Rop je izjavil, da je stranka vendarle dobila kar 22 odstotkov glasov in še nekaj več jih bo po objavi uradnih rezultatov. Dodal je, da se zahvaljuje volivcem, LDS pa se bo še naprej borila za boljšo Slovenijo. „LDS odhaja s teh volitev z vzdignjeno glavo. Ponosni smo na delo, ki smo ga opravili," je razložil Rop. Na vprašanje ali gredo v vlado s koalicijo Slovenija, pa je Rop odgovoril, da bodo videli šele po objavi uradnih rezultatov, najverjetneje pa bodo „pristali v opoziciji". Vsekakor pa bodo delovali konstruktivno, tudi kot opozicija.
PREDSEDNIK ZLSD BORUT PAHOR
je zadovoljen s tretjim mestom in pravi, da je to dokaz, da se je na slovenskem trdno zasidrala moderna socialdemokracija. Prvak stranke se je zahvalil volivcem, ki so glasovali za stranko ZLSD. Takoj zatem pa je Pahor preko medijev čestital zmagovalcem letošnjih volitev. Na vprašanje novinarjev, zakaj je LDS dobila tako malo glasov, je povedal, da ne ve. „Očitno pa je, da so pričakovali več", je povedal Pahor. Pahor meni, da je zelo malo možnosti, da bi sodelovali v desno-sredinski koaliciji. To pa zato, ker „v takšni vladi verjetno ne bi imeli vpliva.
Seveda pa tudi povabljeni še nismo", se je pošalil Pahor. Je pa Pahor še povedal, da bo to zelo težak mandat za vsakega, ki bo vladal.
STRANKA NSI
JE PRIČAKOVALA
BOLJŠI REZULTAT
Predsednik NSi Andrej Bajuk je povedal, da so v stranki pričakovali boljši rezultat, vendar je treba počakati še na uradne rezultate, kjer se nadejajo višjega procenta. Je pa bil Bajuk izredno zadovoljen s koalicijskim izkupičkom. SDS lahko ob tem samo čestitam, je dodal Bajuk. Na vprašanje novinarjev, če so v volilni tekmi pogrešali Peterleta (ocena analitikov je, da jim je on ,,prinesel visok rezultat na evro volitvah"), pa je Bajuk povedal, da jim je Lojze Peterle tudi v tej volilni kampanji zelo pomagal. Prihodnje načrte je opisal z nasled-njimi besedami: ,,Verjamem, da bomo tudi v novi vladi odigrali določeno vlogo, nismo v senci SDS. Smo zelo sorodna stranka s SDS, Slovenija pa resnično potrebuje koalicijo, ki bo jasno začrtala pot v prihodnost. Upam, da volivcev ne bomo razočarali," je zaključil Andrej Bajuk.
PREDSEDNIK SLS:
TO JE ODLIČEN REZULTAT
Predsednik SLS Janez Podobnik je z rezultati volitev zelo zadovoljen, „saj kaže, da bo v prihodnje Slovenijo vodila drugačna politična koalicija. Očitno so se zgodile velike politične spremembe." Njegov prvi odziv na rezultate volitev pa je bil takšen: „To je odličen rezultat za našo stranko. Ne bomo se izneverili zaupanju, ki so nam ga izkazali volivci.
IZ ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT
Reševanje problema s Hrvaško
Vključitev tretje strani v reševanje dvostranskega problema je smiselna, če se obe v spor vpleteni strani strinjata, da je to lahko koristno, je ocenila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za zunanje odnose Chrisa Pattna, Emma Ud-win. Hrvaško zunanje ministrstvo je odprto za slovenski predlog sporazuma o izogibanju incidentov in ga ocenjuje kot dokaz pripravljenosti Slovenije, da v odnose s Hrvaško vnese potrebno odgovornost.
,,Glede na dolgoročne interese obeh držav ostaja Hrvaška odprta za politični dialog in pogajanja o vseh preostalih odprtih vprašanjih in z odprtostjo gleda na predloge ministra za zunanje zadeve Iva Vajgla," je dejal omenjeni vir na hrvaškem zunanjem ministrstvu.
Kot hrvaška tiskovna agencija Hina poudarja besede slovenskega zunanjega ministra Vajgla, bi morali tovrstni dvostranski spora-
zum kot prvi korak za pomiritev incidentov na meji še pred mednarodnim posredovanjem zaključiti najkasneje do konca leta. Toda na hrvaškem zunanjem ministrstvu opozarjajo, da med državama že veljajo sporazumi o izogibanju incidentov, pri tem pa spominjajo predvsem na kodeks o obnašanju ribičev in dogovor o ravnanju policije v Piranskem zalivu. Na Zrin-jevcu najnovejši predlog sicer ocenjujejo kot znak pripravljenosti, da se v odnose med državama vnese potrebna odgovornost, o kateri je v začetku tedna govoril visoki predstavnik Evropske unije za varnost in sodelovanje Javier Solana, še poudarja Hina.
Hrvaško zunanje ministrstvo je še pozdravilo besede Solane, da so med Slovenijo in Hrvaško ,,samo manjša trenja", ki jih morata rešiti dvostransko, če pa to ne bi šlo, pa naj zaprosita za pomoč tretjo stran. Ministrstvo je ob tem še
poudarilo, da mora biti dialog med Hrvaško in Slovenijo namenjen reševanju odprtih vprašanj in mora vključevati tudi možnost uporabe „dobrih uslug" tretje strani, da bi lahko pospešili dogovarjanje o vsebini in predmetu mednarodne arbitraže, še navaja Hina.
Udvvinova se je tako odzvala na namero Slovenije, da v kontekstu reševanja odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško vzpostavi stik z dvema uglednima osebnosti-ma iz držav članic Evropske unije, ki sta ji ponudila dobre usluge.
Da bi na Evropsko komisijo prišla kakršnakoli prošnja Slovenije za pomoč pri vzpostavljanju dialoga s Hrvaško, Udvvinova ni mogla potrditi. V zadnjem času pa je v EU svojo pomoč pri vzpostavljanju dialoga med Slovenijo in Hrvaško ponudil visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. V ponedeljek je v Bruslju tik pred prihodom v Ljubljano tako de-
jal, da je pripravljen pomagati v prizadevanjih za rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško.
Obisk v Ljubljani je Solana po navedbah diplomatov izkoristil tudi za pogovore o tej temi. Visoki unijin zunanjepolitični predstavnik pa bo prihodnji teden, v torek, obiskal tudi Zagreb, kjer bodo teme pogovorov odnosi med EU in Hrvaško ter sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Viri v Bruslju pojasnjujejo, da se bo v konk-testu odnosov Hrvaške s petindvajseterico odprlo tudi vprašanje slovensko-hrvaškega mejnega spora.
Omeniti sicer velja, da so dvostranski nerešeni problemi med posameznimi državami članicami ali članico EU in tretjo državo dokaj pogosti. EU oziroma Evropska komisija vloge razsodnika pri tem ne prevzema, je pa že večkrat pomagala pri vzpostavljanju dialoga. Tak primer je bila pomoč pri dialogu med Italijo, Hrvaško in Slovenije v zvezi z ekološko-ribolovno cono v Jadranu.
Lahko bi rekli da že dolga desetletja zunanji dolg predstavlja eno najhujših tež na ramah argentinskega življenja. Sedaj se nahajamo v ključnih trenutkih, ko se bo odločila usoda enega dela te neskončne drame.
Kaj se bo odločilo. Minister Lavagna je potoval na zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (FMI). V teku tega potovanja pa bo tudi uradno predstavil svetu in upnikom formalno ponudbo za odplačevanje dolga, ki ga Argentina zadnja leta ni plačevala. Kadar neka država odpove plačevanje svojega dolga, se temu tehnično reče „de-fauIt". Argentina se resno trudi, da bi zapustila to sramotno stanje, a ponuja plačilo le 25% nominalne vrednosti bonov, ki so zapadli defaultu. Tudi način plačevanja je še predmet pogajanj. Pot za izhod iz tega stanja se dejansko šele pričenja in bo dolga in trnjeva. A vsaj ti prvi koraki vzbujajo upanje, da se nekoč vrnemo v svet resnih držav, ki izpolnjujejo svoje obveznosti. Upanja, da bodo upniki sprejeli argentinsko ponudbo je malo. Vlada se zadnje čase nahaja pod stalnim pritiskom, naj ponudbo izboljša. Prav te dni je svet sedmih najbolj bogatih držav (G-7) vlado pozval, naj hitro privede pogajanja do pozitivnega zaključka in naj tudi v svoje gospodarstvu izvede reforme, ki jih stalno zahteva FMI.
Stanje ni idealno. Številke makroekonomije zadnje čase kažejo, da se je razvoj obrnil na boljše. Gospodarstvo nenehno raste in ta rast je ena najvišjih na svetu. Vendar argentinska kriza je tako globoka, da na mnogih področjih sploh še nismo niti dosegli stanja, v katerem smo se nahajali pred to krizo. Država je zamudila leta in se pomaknila nazaj v zgodovini medtem, ko je ostali svet rastel. A tudi sedanje stanje rasti ni trdno. Vse je, kot pravijo Argentinci, pripeto z bucikami, nič trdno, nič pribito. Rekorde postavlja le davčna nabirka in eno težkih vprašanj danes je, kaj naj država naredi s temi vsotami. FMI zahteva, naj se vse usmeri v plačevanje dolga, vlada meni, da je prej potrebno podpreti razvoj in rešiti socialno vprašanje. A polemika teče in ne eni ne drugi nimajo resnega načrta, kako naj se vsaj nekoliko uredi stanje.
Vlada popušča. Zunanje stanje pa seveda močno upliva tudi na notranje življenje. Prav sedaj teče polemika glede uporabe teh sredstev. Vlada je namreč v parlament poslala osnutek zakona o proračunu za prihodnje leto. Obenem pa je zaprosila, naj zakonodajni organ prepusti vladi, da prosto preusmeri uporabo nekaterih sredstev. Ta za-
kon je izreden in je bil v veljavi zadnja leta. Razlog, da vlada proti določilom ustave prosto razpolaga z davčnimi sredstvi je bilo prav izredno gospodarsko stanje (emergencia economical Opozicija trdi, da stanje ni več izredno, da se je normaliziralo, torej vlada ne more več zahtevati, da ji parlament prepusti svoje pravice. Okoli te točke se zadnje čase suče politična debata v Argentini, in rešitve še niso našli. Ker je vlada spoznala, da bo originalno besedilo naletelo na prevelik odpor, je sedaj pričela z nekaterimi spremembami v osnutku, popušča v svojih zahtevah in upa, da bo dosegla vsaj del tega, kar je zaprosila.
Priprave na boj. Ta dogodek pa je znova pokazal, da vlado čakajo težki časi. Radikalna stranka, ki je vse te čase kot otopela mirovala, se je prebudila in hoče pokazati, da ni izumrla. Novi predsednik konvencije Stubrin je napadel Kirchner-ja in ga tudi on obtožil hegemoničnega postopanja. Vsa desnica in vsa levica združeno kritizirata vladno zadržanje. Dejansko je prvič od nastopa Kirchnerja vsa opozicija aktivna in enotna. A kot smo večkrat omenili, problem za vlado' ni toliko opozicija, kot pomanjkanje enotnosti v lastnih vrstah. Res je bivši predsednik in vodja pero-nizma Duhalde ta teden javno izjavil, da je treba v tej zadevi vlado brez pomislekov podpirati, a to še ne pomeni, da je problem avtomatično rešen.
Politika v ospredje. Ta zadeva okoli proračuna in posebnih vladnih pravic pa je le še dodaten znak, da se politično vprašanje zaostruje. Problema ni toliko v drugih strankah, ki se bolj ali manj mirno pripravljajo na volilno leto 2005. Problem je v peronizmu, ki ne najde svoje identitete ne svoje poti. Kirchner ni bil problem za peronizem, dokler je bil guverner oddaljene patagonske province. Postal pa je problem v istem trenutku, ko ga je Duhalde „mazilil" za predsedniškega kandidata in mu dal svojo podporo. Večina stare pero-nistične garde mu ne zaupa in sedanji predsednik se je kar potrudil, da mu še manj zaupajo. Najprej je skušal z idejo „transverzalnosti" ustvariti lastno politično strukturo mimo stranke. Ko je videl nesmisel in neuspeh tega dela je sprejel dejstvo, da se mora nasloniti na peronizem, a skuša spremeniti smer in delo stranke. Poleg tega boj tiho (čeprav nenehno) teče v provinci Buenos Aires, kjer med drugim predsednikova žena Cristina želi kandidirati v državni senat, Duhaldejeva žena pa z nezaupanjem (in sovražno) gleda na te poizkuse, katerim pripisuje skrit namen spodkopavanja obstoječega vodstva.
SVOBODNA SLOVENIJA • 7. oktobra 2004	stran	3
‘•‘"*J‘~",,‘*~~~~~nT"~~~T"nnTr‘‘"iiitHinrnTrTinTTiTniimrii™	innnnim	11	n	ii	>	11 n i oni um m im i i	r-	-	rrrir»iniiinMTin»-rr	m	wiin	n	mriMn—~nwnf> mr ~ i	i "t •rnirrwrr •
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENSKA VAS
53. Mladinski dan
Za nedeljo 26. septembra se je obetal lep pomladanski dan. Na veselje krajevne mladine, ki je svoj 53. mladinski dan že dalj časa skrbno pripravljala, so se napovedi v polni meri uresničile, kot najlepši blagoslov za ves njihov trud.
Po prvih tekmah na igrišču smo se zbrali v cerkvi Marije Kraljice za skupno sv. mašo, ki jo je daroval Pavle Novak C.M., ki se je pred dobrim mesecem pridružil redovni skupini lazaristov v Slovenski vasi, kjer je prvenstveno zadolžen za našo skupnost v župniji. Naj mu tudi s tega mesta velja iskrena dobrodošlica ob njegovi vrnitvi v Argentino.
Na podlagi evangelija in ob zgledih blažene Matere Terezije in sv. Vincencija Pavelskega nas je popeljal do izpraševanja vesti v zvezi z osnovnim navodilom naše vere, ki nas ob ljubezni do Boga veže tudi na ljubezen do bližnjega.
Mašo je mladina vsestransko skrbno pripravila, kar dokazuje trdnost njihove vrednotne lestvice..
Omenimo tudi spoštovanje do narodnih simbolov, običajno na naših prireditvah, s častno prisotnostjo zastav v cerkvi in njihovim dvigom na drog ob petju himen.
Števil no občinstvo, tako mladih kot starejših, je čez dan sledilo poteku tekmovanj v odbojki in nogometu. Razveseljiva je ugotovitev, da že pozabljamo na pretirano nešportno borbenost, ki je včasih redno kalila nogometne turnirje. Morda je tudi to uspeh nogometne reprezentance Z.S. in prijateljskih odnosov, ki so se v njej stkali. V odbojki so ponovno dokazale prednost dekleta iz Našega doma, nogometni turnir pa je tokrat pokazal jasno premoč fantov iz Slovenske vasi, ki so v vseh tekmah prepričljivo zmagali.
Pred mladinskima finalama sta se tudi vršili tekmi starejših v odbojki in nogometu med Slomškovim in Hladnikovim domom. Tudi tukaj so domačini slavili zmago. Morda bi bilo na mestu, da bi te vrste tekmovanj imele bolj reden in ustaljen program, s sodelovanjem vseh domov.
Za 19. uro so bili napovedani nastopi. Že tako preveč običajna zamuda je bila letos nadvse dolga. K temu moramo še dodati hiter večerni padec temperature. Predolgo čakanje na prostem kvari razpoloženje občinstva, zato bo to napako vsekakor treba popraviti in program koordinirati tako, da se urniki približno izpolnjujejo.
Prvi nastop je bil folklorne skupine, ki jo že daljšo dobo uspešno vodi Bogo Rozina. Njihova značilna innovativnost se je tokrat še okrepila z uporabo modernih melodij.
Za njimi se je pojavil starogrški filozof Empedokles, ki je svoja razmišljanja o glavnih elementih, ki sestavljajo stvarstvo ponazoril z nastopi raznih skupin.
ZRAK so predstavljali najmlajši otročiči z ljubko vajo z baloni. VODO so nam prikazale deklice, ki so za svojo vajo uporabljale valoveče trakove. ZEMLJO so simbolično
obdelovali fantiči, da so po izvršenem delu hitro odšli na nogomet, OGENJ pa je vžgala mladina z ritmično bogato in dobro pripravljeno vajo s paličicami. S filozofovo ugotovitvijo, da so elementi učinkoviti le v prijateljski združitvi in povezanem delovanju, so se vse nastopajoče skupine ponovno predstavile in se skupno zahvalile vsem odgovornim za pripravo tega praznika.
Po končanem programu nas je dvorana hitro zvabila na bolj toplo, kjer je skupina E.Q.E. razgibala staro in mlado, da se je prijeten dan zaključil v istem prijateljskem vzdušju, v katerem je že od zgodnjih jutranjih ur potekal.
FS
NASA	SKUPNOS
V četrtek, 16. septembra je bil redni mesečni sestanek zveze slovenskih mater in žena iz San Martina. Vodila ga je predsednica Marjeta Smersu Boltežar, govorila pa je dipl. bolničarka Helena Marinček o temi „Kaj je osnovno in praktično vedeti o prvi pomoči".
V nedeljo, 19. septembra je bil v Slomškovem domu 49. Slovenski dan ter 43. obletnica Slomškovega doma. Dopoldne je bilo dviganje zastav; sledila je sv. maša, katero je daroval delegat prelat dr. Jure Rode. Nato je bilo skupno kosilo. Popoldne je bil kulturni program, ki je obsegal pozdrave navzočim gostom, predstavitev in video nogometne ekipe Zedinjene Slovenije ter govor dipl. pravnika Božidarja Finka. Sledila je akademija, pri kateri so sodelovali pevski zbor iz San Justa, pevski zbor iz San Martina, otroški zbor Zarja Mladosti, otroški zbor Slomškove šole, ter skupini EQE in Charlies T. Po programu je bila prosta zabava, sodeloval je Slovenski inštrumentalni ansambel. Ves dan so bile na ogled kiparska razstava mojstra Franceta Ahčina, razstava fotografij Marka Vombergarja ter mladinska likovna razstava. Tradicionalne štante so pripravili naši domovi.
V soboto, 25. septembra je bila v slovenski hiši Slomškova proslava slovenskih šolskih otrok. Pričela se je s sveto mašo za žive in pokojne učiteljice in učitelje. V veliki dvorani je sledila igra Zore Tavčar „Kokošja balada" v režiji Dominika Oblaka ter v izvedbi šole dr. Franceta Prešerna s Pristave. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom šolskega odbora Zedinjene Slovenije.
V nedeljo, 26. septembra je bil Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu.
Isti dan je bilo v Našem domu v San Justu kosilo Društva slovenskih upokojencev, ob 6. obletnici ustanovitve. Na ogled je bil tudi dokukmentarni film „V zaporih" izza časa komunizma v Sloveniji.
Prav tako isti dan je bil v Carapachayu družinski asado.
V sredo, 29. septembra je bil popoldne v Slovenski hiši duhovniški sestanek, zvečer pa je bila učiteljska seja voditeljic osnovnih šol.
Za prvi petek v mesecu so bile po naših krajevnih središčih molitvene ure.
V soboto, 2. oktobra je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za duhovniške, redovniške in misijonske poklice in sicer pod geslom „Prosite in boste prejeli.
ZENA	IN	N
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju
(9)
Irena Žužek je bila rojena I. I975 v Geel, Belgija.
S starši, očetom Stankom Žužkom in mamo Tereziko Marn, je po 4 mesecih prišla v Argentino. 9 let so živeli v Buenos Airesu, nato pa se preselili v Bariloche. V Barilochah je zaključila srednjo šolo na Instituto Primo Capraro. Po končani srednji šoli je prišla v Buenos Aires. Na Buenosaireški univerzi je študirala grafično oblikovanje in tudi diplomirala. Ko se je zaposlila v svoji stroki, se je posvetila še študiju slikarstva.
Hodila je v Asociacion de Amigos del Museo de Bellas Artes, ki ga je vodil profesor Heliberto Zorilla, ustanovitelj gibanja Esencialista. Irena pričenja slike z njegovimi napotki. Bazično so packe barv, to je pravi kaos. Potem pa začne iskati oblike. Pravi, da uživa, ko meša barve in ko si izmišljuje različne kombinacije. Večini svojih slik da imena občutkov. Imena določi vedno potem, ko že zaključi sliko. Nikoli ne ve, kaj bo nastalo. Ne dela skic, slika precej hitro, po navadi v istem dnevu zaključi sliko. Slika z akrili, večina njenih del je slikanih na papir. V zadnjem času slika tudi na platno. Njeno slikanje ni figurativno, njen učitelj jo imenuje konfigurativno.
Od leta 2001 je sodelovala pri mnogih skupinskih razstavah. Ob dnevih slovenske samostojnosti v Slovenski hiši, v Slomškovem domu v Ramos Mejiji, v Barilochah v občinskem salonu S.C.U.M., v Villa Angos-turi, v prov. Cordobi v Mina Clavero in v mnogih galerijah v Buenos Airesu, kjer je dobila več nagrad in priznanj. Z razstavo je sodelovala tudi pri S.K.A.
Maja 2003 je imela samostojno
razstavo v Kulturnem centru San Martin. Za to priliko je njen profesor Zorilla na katalog razstave napisal sledeče: Občutiti sliko kot proces, pri katerem se nahaja umetnik pred kompromisom izbire. Sprejeti odločitve, občutiti sinhronijo, biti zmožen prevzeti odgovornost te svobode je poteza Irene Žužek v njenem delu. Vsaka slika je rezultat poti brez predhodnega načrta. Je čisto iskanje.
V teh delih kjer se izraža potreba po kretnji, nas približa čutečemu in osebnemu vesolju. Vendar vesolje se ne zaključi z neko kretnjo, ampak se nadaljuje v doživetje strukture in prostora, kjer se srečata slutnja in znanje.
Slika je odprta forma. Gledalec sklene krog, ki ga odpre umetnik in tako dokonča delo. Stati pred vsakim od njenih del je biti pred simbolom človeških čutenj. Približati se jim, je iskanje možnosti, ki nam dovoli odkrivanje našega lastnega zaklada in ga obogati.
Prav pred kratkim je Irena razstavljala zopet v Slomškovem domu. V zadnjem času je oblikovala tudi več programov za naše prireditve. K vsemu njenemu ustvarjalnemu delu iskrene čestitke in še mnogo uspehov!
Polona Makek
Od 1. do 3. oktobra so bile dvodnevne duhovne vaje za žene v domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu. Vodil jih je pater dr. Alojzij Kukoviča DJ. Letošnje geslo je bilo: ,,Po Marijini poti obnovimo versko življenje".
V nedeljo, 3. oktobra smo se tudi slovenski državljani v Argentini udeležili parlamentarnih volitev za Državni zbor RS. Volitev je potekala v prostorih veleposlaništva v Buenos Airesu. Volilno gradivo, ki so ga rojaki prejeli po pošti pa so overovljali v vseh naših središčih.
Isto nedeljo je bil tudi Mladinski dan na Pristavi v Castelarju.
Prav to nedeljo je bila 28. obletnica pri Svetogorski Kraljici. Bile so pete litanije, sv. maša in bolniško maziljenje.
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina je imela izlet v „Jardfn japones" pod vodstvom predsednice Marjete Smersu Boltežar. Bilo je 32 udeleženk, ki so tudi obiskale tradicionalno kavarno „Las violetas"
Priredila D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije.
Pukšič o manjšinah
Predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič se je v sporočilu za javnost odzval na odločitev vlade italijanskega premiera Silvia Berlusconija, da ne potrdi seznama občin za zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je sestavil paritetni odbor.
Pukšič je takšno odločitev označil za ponovno zavlačevanje začetka veljavnosti zaščitnega zakona, ki je bil sprejet že pred več kot tremi leti. Po Pukšičevih besedah takšen odnos italijanske države do slovenske manjšine ni v skladu z mednarodnimi konvencijami o varstvu manjšin in
drugih obveznosti, ki jih je v zvezi s tem sprejela Italija.
Kot je še dejal Pukšič, položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem prav tako ne dosega zavidljive ravni zaščite, saj se manjšina še vedno sooča z grožnjami koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja o odvzemu že pridobljenih pravic.
„V prihodnjem mandatu bo morala zato Republika Slovenija tem vprašanjem nujno posvetiti posebno pozornost," je prepričan predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Slovensko-argentinska poslovna konferenca
Argentina je najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica v Južni Ameriki, vendar je njuna menjava še zelo skromna. Iskanje novih podjetniških priložnosti in krepitev gospodarskega sodelovanja je bil zato glavni namen poslovne konference Slovenija - Argentina, ki jo je 28. septembra v Ljubljani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
Argentinska veleposlanica na Dunaju Elsa Kelly je povedala, da je obisk Slovenije izpolnitev obljube, ki jo je dala podpredsedniku GZS Cvetu Stantiču pred enim letom. Argentina, ki so jo pred leti pestile hude gospodarske težave, je okrevala. Visoka inflacija je preteklost, naša monetarna politika pa je vse bolj stabilna, je povzela Elsa Kelly.
Slovenija je lani v Argentino izvozila za 2,11 milijona dolarjev, uvozila pa za 109,79 milijona dolarjev. Izvoz se je lani v primerjavi z letom 2002 okrepil za dobrih 110 odstotkov, uvoz pa za 140 odstotkov. V letošnjem prvem polletju se je izvoz iz Slovenije v Argentino v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal za 21,8 odstotka, uvoz pa se je znižal za 19,5 odstotka.
Lani so bili glavni slovenski uvozniki iz Argentine Boxmark Leather iz Kidričevega, Vita Commerce iz Ljubljane, Brumec-Ručigaj iz Mengša, Mercator, Tobačna, Gala iz Ljutomera, Lek in Sava Tires. Glavni uvozniki v Argentino pa so bili Lek, Comet, Donit Tesnit, Goodyear, Metrel, Iskra Prins, Eti in Savatech. Slovenska podjetja največ uvažajo strojeno usnje (90 % vsega uvoza v Slovenijo), oljne pogače, agrume (sadje in zelenjava) in tobak, izvažajo pa steklena vlakna, antibiotike, izdelke iz gume.
Stantič je udeležencem konference Slovenijo predstavil kot križišče in odskočno desko tako za evropske trge kot trge držav srednje in vzhodne Evrope. Kot eno pomembnih priložnosti je izpostavil Luko Koper. Po besedah podpredsednika Slovensko-latinsko ameriške trgovske zbornice prof. Avgusta Vivoda je Luka že pred časom podpisala sporazum s 26 argentinskimi’ pristanišči, menjava med njimi pa se je močno okrepila. Slovenski glavni zunanjetrgovinski trgi so Evropska zveza in regija Srednje in vzhodne Evrope. Prav zato si po Stantičevih besedah v zbornici prizadevajo za krepitev sodelovanja na prekomorskih trgih.
Skozi oči potrošnika pa je Argentina zaznavna na slovenskih prodajnih policah in gondolah s hruškami, limonami (ki pa jih pakirajo v Italiji) in raznimi, predvsem črnimi vini (malbec, shiraz).
■■■■■■■■■■■■
Haider deli nauke Sloveniji |
Deželni glavar Koroške Joerg Haider je ostro kritiziral slovenski zakon o javni rabi slovenščine, ki je po njegovem mnenju „nacionalističen zakon, ki predvideva jezikovni imperializem". Po Haiderjevi oceni je težko predstavljivo, da je zakon v skladu z Evropsko unijo. „Znano je, da so Slovenci zelo nacionalni, vendar naj se ne bi oživljale nacionalne tendence," je menil koroški deželni glavar in dodal, da zakon tudi kaže, kdo naj bi „odstranil ovire v glavi". Obenem je pozval avstrijsko vlado oziroma zunanje ministrstvo in gospodarsko zbornico, naj preverita skladnost zakona s pravili EU.
Kot je dejal Haider, se po eni strani skuša ustvariti Evropa brez meja, po drugi strani pa se vzpostavljajo jezikovne meje. „Absurdni zakon", kakor ga je imenoval, naj bi že škodoval avstrijskim podjetjem. Po njegovih navedbah naj bi načrtovano skupno razstavo avstrijskih podjetij na Celjskem sejmu odpovedali zgolj zato, „ker krovni list skupnega kataloga ni bil v celoti preveden v slovenščino".
Na evropski ravni naj bi se sedaj razjasnilo, kolikšen „jezikovni imperializem" je dopusten. Če pa bi bil ekonomsko in manjšinskopolitično problematičen" slovenski zakon skladen s pravili EU, bi moralo biti dovoljeno tudi drugim državam, „da vzpostavijo takšne ovire", je menil koroški deželni glavar Haider.
Zakon o javni rabi slovenščine, ki je začel veljati 20. avgusta, med drugim določa, da mora v slovenščini potekati govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Sloveniji. Izjema so območja, kjer je poleg slovenščine uradni jezik še italijanščina ali madžarščina in primeri, ko za Slovenijo zavezujoče mednarodne pogodbe posebej dopuščajo tudi rabo drugih jezikov.
Med drugim morajo v skladu z zakonom imeti ime v slovenščini vsi državni organi, organi lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja ter druge osebe javnega prava in politične stranke, v slovenščini morajo biti vsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. V slovenščini morajo biti poimenovani tudi obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ter poslovni prostori, firma oziroma ime pravnih oseb zasebnega prava ter fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, pa se v sodni register vpiše le, če je v slovenskem jeziku, še določa zakon.
Javna obvestila, navodila, novinarske konference, izjave za medije, oglaše-vanje, spletno predstavljanje in poimenovanje različnih javnih prireditev so še nekatere stvari in dejavnosti, za katere zakon o javni rabi slovenščine predpisuje obvezno uporabo slovenskega jezika.
Seveda Haider na svojem ne dopušča slovenskih napisov ali kaj podobnega, da je tako jasno razvidna nemškost dežele. V sloven-ščini pa ta zakon - ob poplavi predvsem angleščine v javnosti - postavlja tako potrebni jez.
GLOBALIZACIJA "VIVEZE"
Avtobusno podjetje LPP je sporočilo, da so v obtoku zaznali veliko količin ponarejenih žetonov za mestne avtobuse. (Žetoni so namreč iz plastike, občasno pa jim zamenjajo barvo. Op.p.) Ponaredki se prodajajo na uradnih prodajnih mestih po uradno veljavni ceni, zato na LPP svetujejo previdnost pri nakupu žetonov. Kupljenih ponarejenih žetonov namreč ne morejo zamenjati za originalne.
Kadar otrok ne uboga
(d
Imeti avtoriteto, ki ni avtoritarnost, je osnova pri vzgoji otroka. Treba je začrtati meje in cilje in tako jasno razlikovati med tem, kar je dobro in kar je slabo. Najpogostejša napaka očetov in mater je, da so preveč popustljivi. S tem se pričenjajo problemi. Treba je doseči ravnovesje, a kako, da istočasno dosežemo tudi avtoriteto?
Pri enem prvih pogovorov, ki sem jih imel s starši v nekem vrtcu, je ena od mater dvignila roko in rekla:
„Kaj naj naredim, ko moj sinček zleze na mizo in noče dol?"
„Recite mu, naj gre dol," sem rekel.
„Saj mu rečem, a me ne uboga in ne zleze z mize," je odvrnila mati z omaganim glasom.
„Koliko je star otrok," sem vprašal.
„Tri leta," je odgovorila.
Kaj takega se pogosto dogaja v pogovorih, ki jih imam s starši. Navadno je mati, tista ki razkrije take reči, čeprav sta navzoča oba starša. Oče le molče pritrdi, ker ve, da gre za problem, ki prizadeva oba.
Kaj se je zgodilo v nekaj mesecih z odraslim, družbeno in poklicno uspešnim parom, da sta zapravila ves kapital avtoritete, ki sta ga imela ob rojstvu otroka? Vedenje očeta in matere, velikokrat z najboljšim namenom, spodkopuje njuno avtoriteto do take mere, da najprej otrok, kasneje pa najstnik, nima uravnovešenega razvoja in postane tako vir tesnobe za starše. Oče ali mati, ki prizna, da ne ve kaj storiti ob vedenju svojega majhnega otroka in kasneje čuti, da je izgubil doraščajočega sina, ne more resnično uživati kvalitete življenja, pa naj mu gre še tako dobro v gospodarskem, poklicnem in družbenem pogledu, ker ni uspel v
najvažnejšem:	pri vzgoji
otroka.
Katere najpogostejše napake delamo očetje in matere v odnosu s svojimi otroci?
Predno nadaljuješ z branjem, bi te rad opozoril, da si, kot vsi - tudi jaz -kdaj zagrešil vsako od spodaj navedenih napak. Naj te to ne skrbi. To še ni polomija. Je nekaj naravnega pri človeku, ki skuša vzgajati vsak dan. Tudi to ima dobro stran. Pomeni, da skuša vzgajati, kar je že veliko. Pri vzgoji otroka ni pomembno, kar se stori včasih, ampak to, kar delaš stalno. Pomembno je, da po treznem premisleku starši presodijo, kaj je bilo pri vzgoji otroka negativno in skušajo to popraviti.
Naslednje napake najpogosteje slabijo in zmanjšujejo avtoriteto staršev:
Dopustljivost. Ni mogoče vzgajati brez poseganja. Otrok ob rojstvu ne ve, kaj je dobro in kaj slabo; ne ve, če sme praskati po zidu ali ne. Naloga odraslih je, da mu povemo, kaj je dobro in kaj slabo. Ko dovoliš otroku, da gre z nogami na naslanjač, ker je majhen, iz strahu, da bi ga 'zafrustri-ral', ali iz komodnosti, je pričetek slabe vzgoje. Otrok, ki se slabo vede pa ga starši ne popravijo, misli, da je to zato, ker ga oče ne spoštuje in ne ceni. Otroci potrebujejo trdna oporišča in meje, da lahko rastejo varni in srečni.
Popustljivost. Najprej rečeš ne, potem pa popustiš. Ko si se odločil, da posežeš, je prvo zlato pravilo, ki se ga je treba držati, pravilo: Ne. Z 'ne' se ne trguje. Nikoli ne poskušaj trgovati s svojim ne in oprosti, da vztrajam, kajti gre za najpogostejšo napako, ki povzroči otrokom največ škode. Ko rečeš otroku ne, dobro premisli, kajti nazaj ni poti. Če si
rekel otroku, da danes ne bo gledal televizije, ker je bil včeraj pred njo več kot bi smel, ali ker ni naredil naloge, tvoj otrok ne sme gledati tisti dan televizije pa naj prosi na kolenih, s še tako skesanim in prosečim obrazkom za novo priložnost. Nekateri otroci so že tako vajeni te burke, da bi lahko marsikaj naučili gledališke in filmske zvezdnike.
Nasprotno pa smeš trgovati z 'da'. Če meniš, da otrok sme gledati popoldne televizijo se lahko z njim pomeniš, kakšen program in koliko časa.
Avtoritarnost. Ta je druga skrajnost iste palice kot dopustljivost. Poskuša prisiliti otroka, da stori vse, kar starši hočejo ne glede na njegovo osebnost. Avtoritarnost zahteva ubogljivost zaradi ubogljivosti same. Njen cilj ni pomagati otro-
ku, da postane uravnovešena oseba, ki se bo znala obvladati sama, ampak da bo oseba brez iniciative, pohlevna in hlapčevska, ki bo storila vse, kar ji rečejo. Za vzgojo je tako negativna kot dopustljivost.
Nedoslednost. Omenili smo že, da potrebuje otrok oporišča in meje. Reakcija očeta in matere na enake dogodke naj bo vedno enako usmerjena. Naše osebno razpoloženje mora kolikor mogoče malo vplivati na pomen kakega dejanja. Če je danes slabo praskati po zidu, je to prav tako slabo jutri. Ravno tako pomembna je skladnost med očetom in materjo. Če reče oče otroku, da je treba jesti s priborom, ga mora mati pri tem podpreti in obratno. Ne smemo stopiti v past, da bi eden od obeh rekel: „Pusti ga naj je, kot hoče. Da le je."
Brajkovič svetovni prvak
Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Veroni je slovenska reprezentanca osvojila kolajno. Svetovni prvak v vožnji na čas v kategoriji do 23 let je postal Janez Brajkovič.
Kolesar Krke je 36,75 kilometra dolgo progo v okolici Verone prevozil v 46 minutah in 56 sekundah, 19 sekund hitreje od prvega favorita Nizozemca Thomasa Dekkerja, tretje mesto pa je osvojil Italijan Vicen-zo Nibali. Brajkovičevo zlato je prvo odličje slovenskih kolesarjev v tej kategoriji.
Res je, da mu je zahtevna, dobrih 36 kilometrov dolga proga z dvema zahtevnejšima vzponoma ustrezala, toda pokazal se je kot šampion, ki mu trenutno ni para. Za njim je kar 18 sekund zaostal celo prvi favorit Dekker.
"Vedeli smo, da je močan, toda zlata vendarle nismo pričakovali. Moramo mu le čestitati, ne samo njemu, ampak tudi njegovem trenerju Erženu," je bil v cilju brez besed selektor reprezentance Gorazd Penko.
Tudi Brajkovič takoj potem, ko je izvedel, da je postal svetovni prvak, dolgo časa ni mogel povedati česa pametnega. "Neverjetno. Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali do tega dosežka," so bile njegove prve besede, a že pred kamerami Eurosporta, pred katerim je dobil tudi pohvale za znanje angleščine, je bil konkretnejši: "Super sem zadovoljen. Vedel sem, da sem bolje pripravljen kot pred EP, toda tudi za konkurenco, ki je bila tu močnejša, velja enako. Na progi, ki mi je bila pisana na kožo, nisem vedel nič drugega, kot da sva blizu z Dekkerjem. Vse mi je šlo kot namazano, bilo je naporno, a izplačalo se je. Še vedno se nimam za specialista za kronometer."
PISMO IZ FLORIDE - ZDA
Po Francesu še Jennie
kjerkoli. V Haiti so deževje in sunki vetra podrli v mnogih krajih njihove skromne hišice, povodne pa so se rešili le nekateri, ki so splezali na drevesa.
Ta, zadnji hurikan Jennie je pa na Floridi pograbil na plaži mivko in jo iztresel na drugem kraju. Objavljajo slike, kjer se vidijo avtomobili do strehe zasuti z mivko.
Florida je ena od 50 držav ki skupaj tvorijo Združene države Amerike. Je pa Florida precej velika, tako da bi v njo spravili celih šest Slovenij, pa bi še ostalo nekaj prostora nezapolnjenega. Jennie je bil na tisoče kilometrov daleč na odprtem morju in vse napovedi so brez izjeme kazale, da ko bo prišel na severu do bolj mrzlega morja, se bo razgubil. Se je pa tam znašel z velikim in močnim zračnim pritiskom ki mu ni dovolil iti naprej in se je končno usmeril (proti vsemu pričakovanju) proti Floridi. Zopet se je vse ponovilo. Obvezna izselitev - govori se o dveh milijonih. Nihče, razen zamudnih preseljencev, ni smel biti na cesti, od osme ure zvečer pa do sedme ure zjutraj.
Če je kdo slučajno pozabil važne dokumente, ali ni bil siguren, če je dobro zaklenil hišo, je moral kar pozabiti na vse to. Dobesedno nihče ni smel iti niti podnevi v smeri proti morju - samo stran od morja lahko.
Tisoče avtomobilov je šlo kakor ogromna reka proti vsaj domnevno bolj varnim krajem, kjer ne bi hurikan udarjal s tako silo.
Bila je velika razlika med enim in drugim hurikanom. Frances se je vlekel po polževo in nas je strašil dva dni, medtem ko je bil Jennie precej nagel. V noči od sobote na nedeljo je v dobrih štirih urah šel preko nas, in že oddivjal proti severu. Naslednje jutro nam je sporočila vnukinja Jessika, ki živi precej daleč od nas, da so oni tudi_imeli „strašno" noč. Medtem je hurikan že izgubil polovico svojega zaleta, in če je še bil „strašen", potem si lahko mislite kako je bilo nam, ki nas je udarjal s sunki do 200 kilometrov na uro in je včasih izgledalo, da se bo vse kar sesulo. Podrl in razbil je marsikaj kar je še ostalo od prejšnjega. Veliko ljudi je ostalo brez strehe in če se je
rijsaa®
še kaj dalo rešiti, je sedaj dokončno uničeno.
Florida je imela dobrih 24 let, razen manjših nesreč, kar mirna leta. Razna zavarovanja so bila precej draga, in tako se je zbrala v dolgih letih ogromna rezerva. Govori se o 300 milijardah dolarjev, in tako zavarovalnice ne bodo imele problemov z izplačilom za povzročeno škodo. Za tiste, ki nimajo zavarovanja, bo pa država prispevala šest milijard dolarjev. Vprašanje je, kdo in kdaj bo popravil vso škodo, ki so jo povzročili štirje hurikani v nekaj več kakor enem mesecu. To je pa že druga zgodba, ki bo verjetno tudi .zanimiva.
Pripomnil bi še, da so vse verske organizacije za nedeljo 26. septembra odpovedale vse obrede. Vključno katoliška Cerkev je sporočila, da se to nedeljo ne bo brala nobena maša. Vse je kakor izumrlo v pričakovanju strašnega hurikana Jennie. Za nekaj dni smo se vrnili za sto let nazaj, v dobo sveč in petrolejk.
Niko Tomc
V Svobodni Sloveniji od 16 septembra sem napisal, da če bo hurikan Ivan obiskal Florido, bo to tretji smrtonosni hurikan v manj kakor 30 dneh. Pa nas je obiskal ta tretji, in pred nekaj dnevih pa še četrti. O tretjem, Frances,	sem	že	napisal krajše
poročilo. Pripomnil	bi	še,	da je bil res
smrtonosen:	v	bližnjem	Haiti je pustil nad
1500 mrtvih in več kakor 400 pogrešanih, ki bodo ostali za vedno pogrešani, saj se ne bo nikdar izvedelo kam je strašna poplava odnesla njihova trupla. Hurikani poberejo na odprtem morju ogromne količine vode in jo potem odložijo
NOVICE	IZ	SLOVENIJE
IZ LJUBLJANE (SKORAJ) DO PLAŽE
V četrtek, 23. septembra so odprli osem kilometrov dolg odsek avtoceste od Klanca, kjer se trenutno konča avtocesta A1 Ljubljana - Koper, do priključka Črni Kal. Vendar je po formalnem striženju trakov ostal zaprt, ker so na Radiu Koper prejeli dva klica iste osebe, da je na viaduktu postavljena bomba. Ekipa Civilne zaščite, policistov s psi in specialistov za pirotehnična sredstva so si ogledali viadukt z notranje in zunanje strani ter vseh 11 stebrov, a ni našla nobenega sumljivega predmeta. Čeprav kaže, da je šlo za lažen preplah, pa policija trenutno preverja identiteto klicatelja. - S 1065 metrov dolžine in s 95 metri višine najvišjega stebra predstavlja največji slovenski premostitveni objekt. Zaradi daljše prevozne razdalje bo treba odslej za cestnino za osebna vozila plačati 130 tolarjev več.
PRVI ČEBELARSKI SHOD
Slovenski čebelarji so v okviru protestnega shoda pred vladnim poslopjem na Erjavčevi cesti zahtevali celovito in trajno zaščito kranjske čebele. Poleg tega od vlade oziroma kmetijskega ministrstva zahtevajo izpolnitev obljubljenih neposrednih plačil na panj, pa tudi ureditev statusa slovenskih čebelarjev in državno zaščito porekla slovenskega medu. Na prvem čebelarskem shodu sploh, ki se ga je po ocenah Čebelarske zveze Slovenije udeležilo okrog 1000 čebelarjev iz vse Slovenije, je spregovorilo več predstavnikov čebelarjev, med njimi tudi predsednik čebelarske zveze Lojze Peterle. Navzoče pa je nagovoril tudi kmetijski minister Milan Pogačnik.
PRAVLJIČNA GLASOVA
Slovenska filharmonija je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma oranžni abonma začela v literarnem svetu pesmi in pravljic, pod taktirko Leopolda Hagerja ter s pravljičnima glasovoma Bernarde in Marka Finka. Izvedli so Mahlerjeve Pesmi iz Dečkovega čudežnega roga in suito Šeherezada Rimskega-Korsakova.
Z VLAKOM DO VRAT AZIJE
Slovenske železnice so naredile nov korak k širitvi mednarodne železniške transportne mreže Network Europe, ki s t.i. blok vlaki povezuje evropske dežele. Ljubljana je z blok vlaki že uspešno povezana z Muenchnom, Bologno, Beogradom in Milanom, poslej pa bo povezava segala tudi do Carigrada, s čimer bodo Slovenske železnice prišle prav do vrat Azije.
UMRL KEKČEV OČE
V 92. letu starosti je v petek umrl avtor filmskega Kekca, režiser Jože Gale. Njegov celovečerni prvenec Kekec iz leta 1951 je bil ne le prva domača uspešnica, marveč tudi prvi mednarodni uspeh slovenskega filma, saj je na festivalu v Benetkah leta 1952 prejel srebrnega leva, prvo nagrado za mladinski film.
PO SVE
KONČNO IZPUŠČENI!
Po treh tednih ujetništva v rokah iraških ugrabiteljev in vrsti neuspešnih italijanskih diplomatskih prizadevanj sta bili izpuščeni na prostost italijanski talki. Njuna ugrabitev je sprožila vrsto protestov, saj sta Italijanki delali za humanitarno organizacijo in nista veljali za kolaborantki ameriške vojske v Iraku. S posebnim letalom so ju le nekaj ur po osvoboditvi pripeljali na rimsko letališče Ciampino, kjer so ju pričakali svojci, italijanski premier Silvio Berlusconi in drugi politiki. - K izpustitvi naj bi pripomoglo izplačilo ugrabiteljem enega milijona dolarjev.
MNOŽIČNA GROBIŠČA V BIH
Izvedenci za sodno medicino so iz množičnega grobišča na severovzhodu BiH, v katerem so posmrtni ostanki žrtev vojne v BiH v letih 1992-1995, izkopali 249 trupel, je sporočil predstavnik muslimanske komisije za izginule osebe Murat Hurtič. Kot je še povedal, so izkopavanja
nedaleč od vasi Blječeva, kakih 90 kilometrov severovzhodno od Sarajeva, končana.
UMRLA JE FRANCOISE SAGAN
Francoska pisateljica Francoise Sagan je umrla v bolnišnici v starosti 69 let. Avtorica romanov Dober dan žalost in Ali ljubite Brahmsa je bila sicer bolna že več let.
KAJ SE KUHA?
Predsednik Srbije in Črne gore Svetozar Marovič je od vojske zahteval, naj na ozemlje Črne gore vrne orožje in vojaško opremo, ki naj bi jih v zadnjih mesecih umaknila s pojasnilom, da gre za reorganizacijo in preobrazbo oboroženih sil skupne države.
Na domnevni umik orožja in druge vojaške opreme iz Črne gore v Srbijo je sicer ob koncu avgusta nekajkrat opozoril svetovalec predsednika črnogorske skupščine, upokojeni general Blagoje Grahovac, vendar je obrambno ministrstvo SČG te trditve zanikalo.
NESREČA
Tajnik SKA Marijan Marolt se je v soboto vračal iz službe domov. Pri prehodu ulice Rivadavia na višini ceste Granaderos, ga je podrl osebni avtomobil. Šofer je Marolta takoj naložil in ga peljal v bolnišnico Alvear, kjer so ugotovili, da ni dobil težjih poškodb. Zato so pustili, da se lahko zdravi v domači oskrbi. Želimo mu skorajšnjo popolno ozdravitev.
POSVETITEV DRUŠTVA SLOVENCEV
BREZMADEŽNEMU SRCU MARIJINEMU.
V nedeljo je bila na Victor Martinez 50 posvetitev Društva Slovencev Brezmadežnemu srcu Marijinemu v letošnjem Marijinem letu. Vse navzoče je nagovoril predsednik Društva Slovencev ing. Albin Mozetič. Direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini Anton Orehar je nato zmolil posvetil ne molitve pred podobo Brezjanske Matere božje.
Po izvršeni posvetitvi so se navzoči zadržali še dalj časa v prijetnem razgovoru.
ROSARIO
Na motodirkah, ki jih je priredil tukajšnji klub, je zastopal Slovence Zoran Pristavec, ki je takoj po začetku prevzel vodstvo in na koncu tudi zmagal.
Tudi slovenski gledalci smo svojemu rojaku po tekmi čestitali.
LANUS
Mladinski organizaciji sta imeli svoj Dan. Najprej so fantje prinesli na igrišče visok mlaj, ga postavili, nakar je nanj splezal fant in na vrh pritrdil slovensko in argentinsko zastavo. Fantje so nato postavili svojo točko, rajanje deklet je tudi pritegnilo pozornost.
Po prireditvi je sledila prosta zabava. Po igrišču se je razlegala glasba dveh hrmonkarjev.
Za to prireditev sta obe mladinski organizaciji izdali šapirografiran list „Za dom gori srce" s sliko vrzornika pok. bogoslovca Jožeta Mehleta, ki je bil ubit leta 1945.
Na nedavnem občnem zboru Krajevnega odseka Društva Slovencev je bil izvoljen za predsednika Janez Lužovec, za tajnika Maks Jan, za blagajnika Jože Rome in kot odbornika Lovro Berčič in Jože Mehle.
Svobodna Slovenija, št. 38; 30. septembra 1954
ESLOVENIA,
SLOVENCI
XII. PARAOLIMPIJSKE IGRE
V Atenah so končale 12. Paraolimpijske igre, na katerih je 12 dni tekmovalo skoraj 4.000 športnikov invalidov iz 136 držav. Med njimi je bilo 29 Slovenk in Slovencev, ki so tekmovali v sedmih športih-panogah: sedeča odbojka, golbal, streljanje, plavanje,namizni tenis, kolesarjenje, atletika (suvanje krogle, met diska, maraton na vozičkih, met kopja, tek 1500 m). Trem že omenjenim kolajnam (zlato Mateje Pintar (nam. tenis, posamično), srebro Tatjane Majcen (met kopja) in Franca Pinterja (streljanje z zračno puško) je Tatjana Majcen (suvanje krogle) dodala še bronasto. Bilo je pa še nekaj dobrih rezultatov od 4. do 6. mesta predvsem v atletiki in streljanju.
USPEHI V PADALSTVU
Roman Karun je na svetovnem prvenstvu v padalstvu na Reki osvojil srebrno medaljo v skokih na cilj in dopolnil slovenski uspeh, saj je bila Irana Avbelj pred tem že dvakrat zlata in srebrna. Karun je drugo mesto delil z Italijanom Thomasom Angererjem. Slovenska ekipa v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Domen Vodišek in Borut Erjavec je osvojila osmo mesto, zmagali pa so Italijani.
SKOKI S PLALICO
Jure Rovan je zmagal na atletskem mitingu v italijanskem
Continuan las ejecuciones
Durante el primer ano, cuando todavfa no existfan ni rastros de las guardias del pueblo (vaške straže), los comunistas asesinaron, siguiendo un plan estricto, a los catolicas que podian llegar a llevar a cabo la organizacion de acciones paralelas antiinvasoras.
En Ljubljana asesinaron hasta principios del afio 1942 a mas de 100 personas. Citaremos solamente algunas ejecuciones que repercutieron hondamente.
El 4 de diciembre mataron al liberal Fanouš Emmer, que habia empezado a organizar a los chetniks. Asesinaron tambien al dirigente liberal, presidente de la Asociacion de los Industriales, Avgust Praprotnik. En D.M. v Polju mataron al gendarme Jože Sušnik. Dieron muerte tambien al miembro de los Stražarji, Franc Župec, al presidente de la seccion universitaria de la Accion Catolica, Jaroslav Kikelj, al dirigente de la Legion eslovena en Ljubljana, Ivo Peršuh y a su sucesor, Fortunat Majdič, como asf tambien a Kazimir Kukovič, miembro de los chetniks.
El 13 de octubre acabaron con la vida del ex ban (una especia de virrey) dr. Marko Natlačen, dirigente del partido SLS. Paralelamente italianos respondieron con mas muer-tes. No atendieron a los ruegos de la viuda del dr. Natlačen. Seleccionaron a 24 victimas, que encontraron su fin frente a la casa del malogrado dirigente. Como habfa un buen numero de comunistas entre las personas falleci-da, la organizacion VOS ceso con las ejecuciones en Ljubljana.
De todos modo el partido comunista siguio sembrando el terror en otras partes de Eslovenia y llego a cometer las peores atrocidades.
En la primavera del ano 1942 parecfa que la revolucion iba a fracasar. Para despejar el panorama de incertidumbre los revolucionarios instalaron el terror. Les llego el turno entonces a los aliados comunistas, a los socialistas cristia-nos y a los sokoli. Iban desapareciendo en masa. Perdieron su vida mas de 1000 personas. Como es de suponer, los primeros que perecfan eran los catolicos. Segun consta en algunos escritos, mas de 3000 habitantes de la campina encontraron la muerte en esos dfas a manos de los comunistas.
OSEBNE
Družinska sreča
V četrtek, 30. septembra se je rodil v Olivosu Cristian Gabriel Hafner, sin Jureta in Monike Klobovs. Srečnim staršem iz srca čestitamo!
Poroka
V soboto, 18. septembra sta se poročila v katedrali Nuestra Senora del Rosario Carolina Bernal in Leonardo Zarnik. Za priče so bili njuni starši, Marija Pirc in Ivan Zarnik ter Regina Hemann in Ruben Bernal. Novoporočen-cema čestitamo in želimo obilo sreče!
Nova diplomantka
Na Universidad del Norte „Santo Tomas de Aquino" v Tucumanu je končala študije Ivanka Žakelj in prejela diplomo kot „licenciada en comercializacion". Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
kraju Regio Emilia. V skoku s palico je slavil s 5,45 m. Andrej Poljanec je bil četrti (5,00 m), Jak Rogel, ki je s petih metrov zgrmel v korito ob zaščitni blazini in na srečo ostal nepoškodovan, pa sedmi (4,80). -Mateja Drobnič je bila druga (3,60 m).
POLMARATON HELENI JAVORNIK
Slovenska atletska reprezentantka Helena Javornik je zmagala na IAAF polmaratonu (21,1 km) v Remichu. Javornikova je v dolgem finišu, ko je šele v zadnjem kilometru strla odpor Nemke romunskega rodu Luminite Zaituc, ob zmagi postavila tudi nov državni rekord 1:09:22. S tem je svojo prejšnjo znamko izboljšala kar za minuto in 40 sekund in postavila še svoj 47. državni rekord, ki je hkrati letošnji drugi najboljši izid v Evropi. Za Javornikovo in Zaitucovo so se zvrstile tri kenijske tekačice.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Franci Sušnik, Polona Makek, Pavlina Dobovšek, Niko Tomc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, si.catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.: ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,Antonio Mizerit Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - CIIOtAAl Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
o
o E
<
FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel, 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6, nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA	
bo praznovala	
zlati jubilej	
svojega plodnega ustvarjalnega dela	
v soboto, 16. oktobra v Slovenski hiši.	
Ob. 19. uri bo koncelebrirana sv. maša, ob 20. uri bo v veliki dvorani slavnostna akademija.	
	Prisrčno vabljeni vsi člani in prijatelji.
Škofje o sinodi v Rimu 2005
Člani Slovenske škofovske konference (SŠK) in apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello so na izredni seji v Mariboru med drugim spregovorili o škofovski sinodi v Rimu oktobra 2005, ki se je bo udeležil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan.
Prav tako so obravnavali poslanici papeža Janeza Pavla II. za postni čas 2005 in za svetovni dan mladih avgusta naslednje leto v
OBVESTILA
SOBOTA, 9. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. oktobra:
48° obletnica v Našega doma v San Justu.
Misijonska nedelja.
PONEDELJEK, 11. oktobra:
Sestanek pristavskega odseka ZSMŽ, ob u ^7-
govor z Ano Marijo Hren o temi: „Pogled na Slovenijo danes".
ČETRTEK, 14. oktobra:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši. Ob 16.00 razgovor s Tonetom Mizeritom na temo „Družba in oblast".
Seja Upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši
SOBOTA, 16. oktobra:
Proslava 50. obletnice ustanovitve Slovenske kulturne akcije, v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 21. oktobra:
V Slovenskem domu v San Martinu srečanje odseka zveze mater in žena. Ob 16.00 Razgovor s Tonetom Mizeritom na temo „Kam gre Argentina?".
SOBOTA, 23. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 24. oktobra:
37° Obletnica na Slovenski Pristavi.
SOBOTA, 30. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Večer nogometne ekipe ZS v Našem domu v San Justo.
SOBOTA, 6. novembra:
Deseta obletnica Folklorne skupine Maribor, v Slovenskem domu v Carapachayu ob 20.30. uri.
Koelnu, razpravljali pa tudi o žrtvah nasilja, ki so se zgodile prebivalcem Slovenije med drugo svetovno vojno in po njej. V zvezi s tem so sprejeli stališče, da Cerkev pri popravi krivic ni pravi sogovornik države, ampak so to različna civilna združenja, ki so bila ustanovljena z namenom poprave krivic, so sporočili iz tiskovnega urada SŠK.
Med drugim so se člani SŠK zavzeli za poglobljeno sodelovanje s katedro za moralno teologijo ljubljanske Teološke fakultete. Na prošnjo Svetopisemske družbe Slovenije so kot delegata v upravni odbor fakultete izvolili koprskega pomožnega škofa Jurija Bizjaka. Prav tako so škofje preučili vlogo Sveta katoliških laikov Slovenije ter se seznanili s predlogom pravosodne ministrice Zdenke Cerar glede ureditve statusa romske etnične skupnosti.
Škofje so razpravljali tudi o stopnji izobrazbe stalnih diakonov, ki bodo v prihodnje morali opraviti visokošolski strokovni program študija teologije ter se seznanili s potekom priprav statutov posameznih škofijskih organizmov, ki so predvideni v sklepnem dokumentu Plenarnega zbora, ter o pastoralni oskrbi v Slovenski vojski in zaporih.
OBIŠČITE
SPLETNO
STRAN
www.slo.org.ar
Gospod, ki je življenje in vstajenje, je v 78. letu življenja poklical k sebi našega dragega moža, očeta, brata in strica, gospoda
PAVLA JERETINA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje. Za lep pogrebni obred se zahvaljujemo gospodoma prelatu dr. Juretu Rodetu in Franciju Cukjatiju. Hvala tudi vsem, ki se ga spominjate v molitvi.
Žalujoči: žena Anica,
sinova Martin in Tone z družinama,
sestra Francka,
nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo Buenos Aires, Domžale, Depala vas, Dob, Ljubljana.
4 8. OBLETNICA
NAŠEGA DOMA V SAN JUSTU
v nedeljo, 10. oktobra 2004
11.00 Zbiranje predstavnikov domov in narodnih noš v Našem domu.
11.15 Sprevod do sanhuške stolnice.
11.30 Sv. maša za vse žive in rajne rojake iz okraja. Daruje delegat prelat dr. Jure Rode ob somaševanju. Poje MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan-Vombergar.
12.45 Dviganje zastav v Našem domu.
13.00 Akademija na dvorišču. Prvo srečanje s škofom sanjuške škofije Mons. Baldomerom Carlosom Martinijem. Nastopajo otroci in mladina Našega doma.
13.30 Kosilo v spodnjih prostorih.
17.00 Popoldanski program:
v dvorani: pozdravi, slavnostni govornik arh. Jure Vombergar.
Na odru Frida Beznika Misterij v dveh dejanjih "Slehernik" Huga von Hofmannsthalla v režiji Blaža Mikliča, scena Toneta Oblaka.
Na dvorišču: prosta zabava in preskrbljena postrežba ob zvokih orkestra EQE iz Slovenske vasi.
Prijave za'kosilo: Mici Malavašič-Cassullo 4441-5528; Franci Štrubelj 4691-0933; Mari Novljan-Uštar 4484-4251
37. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 24. oktobra
Pričakujemo vas!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 5. oktobra 2004
1 EVRO 239,83SIT
1 U$S dolar 194,70SIT
SLOGA
Išče uradnika/co
Pogoji: obvladanje knjigovodstva, računalništva in slovenščine. Pisane prijave na:
Ramon L. Falcon 4158 - 1407 - Capital Federal
„Milost in dobrotljivost mi sledita vse dni mojega življenja in v Gospodovi hiši bom prebival najdaljše čase."
Ps 22, 16-8
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 27. septembra 2004 v 75. letu starosti Bog poklical našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Lojzeta Petka
Zahvaljujemo se vsem častitim duhovnikom: msgr. Rodetu za molitve ob krsti, p. A. Kukoviči za podelitev sv. zakramentov in vodstvo pogreba, somaševalcem bratu Janezu CM, nečaku msgr. F. Urbaniju in g. Novaku CM, ter vsem, ki so ga prišli kropit in molit za njegov pokoj, ter darovalcem cvetja.
Žalujoči: žena Mimi,
sinovi Lojze, Andrej in Marko, hčere Mari, Neža, Angelca in mož Dani, Pavla in mož Gabrijel,
vnuki Andrejka, Aleks, Erika, Cecilija, Gregor, Martin, Milena, Igor in Matija, brat Janez CM, sestra Ani,
nečaki in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, ZDA, Slovenija