Savinjske stigma 93 MARIBORSM0KOO a, CELJE Telefon: 063 4ll251,411 252 Nova MAZDA 626 caravan 2.990.000 SIT 4 zračne blazine, klima, ABS In še 32 dodatkov UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 7031 650,715 402 Letnik 4, št. 75, 8. 7. 1998 Cena l SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana m N O O 00 ■ O CC Ul GL (/) UJ o < CC co co < d CD < Z < _] o > o £r tu co H UJ * č o CC £ Ul Ul CC 0- o knjižnica KAR BOG POSTAVI, ČLOVEK PREVRNE IZ VSEBINE Res, v življenju se ljudje obnašamo kot slon v trgovini s porcelanom. Vrh stvarstva je presenetljivo neroden in kratkoviden, saj lomasti po obli z neverjetno destruktivno močjo. V pičlih tisoč letih nam je uspelo popolnoma uničiti planet, se brez odmora vsaj na kakem koncu sveta klati v imenu idej in prepričanj in popolnoma zavoziti življenjsko priložnost, ki nam je dana. Pravzaprav je čisto vseeno, če je človek teist ali ateist, živ je, in to bi morali spoštovati. Svetost življenja je ena temeljnih zavez, ki jih moramo ljudje, kolikor smo res kaj več kot bedasta kepa mesa, sprejeti. Vsak človek ima pravico živeti, in ravno zaradi te pravice tudi dolžnost pustiti živeti druge. Presneto plesniv mora biti prostor med očmi in vrhom lobanje, če tega ne dojame. Svoj čas so se ljudje tepli častno. Mož na moža, pele so pesti, leteli so zobje. Danes pa, brž ko koga grdo pogledaš ali pa se - bog pomagaj - vanj zaletiš, že mojster mučenja vleče iz žepov pipce, pištole, zanke, solzilce in razne druge rekvizite, ki bi jih inkvizitorji v srednjem veku verjetno s solzami ganjenosti sprejemali v dar. Črne kronike so polne nasilniških dejanj; sredi bele Ljubljane smo lahko bili priča eksekuciji v pravem pravcatem mafijskem slogu, v Žalcu učenca posilita dekle iz osmega razreda ... Koljemo, režemo, posiljujemo in pretepamo se, in to ob prelomu tisočletja, ko bi se vendar lahko kaj naučili. Tako se, prepričan nasprotnik nasilja, sprašujem, kaj lahko naredimo, da bo boljše. Mislim, da je čas Kristusovega položaja minil. Ni prav, da tistemu, ki ti izbije zobe, ponudiš še trebuh, da te zakolje. Tudi zdraviti z ljubeznijo in razumevanjem je prepozno. Menim, da moramo potegniti črto, do koder deviantno obnašanje toleriramo, poskušamo popraviti in nesrečniku pomagati in se seveda odločiti in odstraniti tiste, ki nas v našem bivanju ogrožajo. Jih zapreti. Konec koncev je popolnoma vseeno, če je osmošolko posilil stari Repi ali mladi Nace, dejanje je ogabno in morali bi storilcem soditi kot odraslim ljudem. Otroci v svoji objestnosti popišejo šolski zid, opraskajo kak avto ali kaj podobnega, nikakor, NIKAKOR pa ne posiljujejo, morijo in izsiljujejo. To so dejanja odraslih ljudi. Če je človek sposoben moriti, posiljevati in ustrahovati ljudi, ki želijo živeti v miru, ga je potrebno odstraniti, dokler ne spozna osnovnih pravil sožitja. Če je potrebno, ga moramo odstraniti za vse življenje. Tukaj moram dodati še nekaj besed o slovenski kazenski zakonodaji. Ta je odločno premila. Ne zavzemam se za uvedbo smrtne kazni, nasprotno, nasprotujem ji, ker menim, da je morjenje tako z ene kot z druge strani še vedno morjenje. Mislim pa, da bi v Sloveniji morali poznati dosmrtno ječo. Tudi brez možnosti pomilostitve. Le tako bi lahko država zagotovila državljanom tisto, kar obljublja. Varnost, namreč. Spomnimo se! Ljudem ni treba biti v državi. Izmislili smo si jo ravno zaradi prednosti, ki jih nosi s seboj. Z zakoni, ki veljajo za vse, se državljani sporazumejo, kaj si lahko počnejo in česa ne. V zameno za varnost opravljajo državljanske dolžnosti, kot je na primer plačevanje davka. Če se posameznik odloči, da zakonov ne bo spoštoval, simbolno izstopi iz države in ji postane sovražen. Kot takega bi ga morali tudi obravnavati. Čas je, da rečemo ne tistim, ki jim je nasilje vrednota. Položaj miroljubnega človeka postaja položaj paradoksa. Za mirno življenje se bomo očitno morali boriti. Vid Burnik VAŠE MNENJE Kravje kupčije, demagogija, politična aroganca in ostalo Stran 4 AKTUALNO Kaj so sklenili razlaščenci iz občin Žalec in Celje Stran 5 GOSPODARSTVO Delničarstvo, borzništvo Stran 6 Odprt prenovljen hotel Paka Stran 7 Predstavljamo Prodajni center Drolc Stran 8 TK Žalec uspešna tudi v minulem letu Stran 9 IZ NAŠIH KRAJEV Odštekani letijo v nebo Stran 11 PREDSTAVLJAMO Korak pred drugimi: Cetis Ceije Stran 12 NAŠ ŠOLAR So osnovnošolci v Žalcu problematični zaradi nesposobnosti staršev ali pristojnih ustanov? Stran 16 REKREACIJA Boj s slapovi Soče ali adrenalinsko potepanje po Bovškem Stran 18 - 19 Karateist Jančič prvak Stran 19 MODA Zapeljive v postelji Stran 20 REZVEDRILO Reinkarnirani Fuck off Stran 26 Novo iz glasbenih polic Stran 27 GLASBA Klinc pa taka muzika Stran 28 Domača pesem na podeželju ne bo zamrla Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefas: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinar: Ljiljana Pušnik-Čede; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Molela, Alenka Turnšek ,Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381195-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Fotografija na naslovnici: Mačja vročina v Bovcu. Foto: Samo. • • KRAVJE KUPČIJE, DEMAGOGIJA, POLITIČNA AROGANCA IN OSTALO Spoštovani gospod podpredsednik občinske organizacije DESUS Rado Rotar! Pošteno in prav je, da razčistim zmedo, ki jc nastala med člani vaše cenjene stranke po objavi mojega pisanja. Še posebej je to potrebno sedaj, ko ste vi napisali v imenu podružnice DESUS-a, ki ji podpredsedujete, odgovor na »člankarjeve« trditve. V svojem odgovoru namreč direktno potrjujete vse moje navedbe s konkretnimi primeri in bojim se, da bodo po prebiranju vašega pisma člani DESUS-a resnično zmedeni. Ker pa nikoli nisem imel namena vnašati zmede med bralce, pa naj bodo člani ali nečlani katere koli stranke, bom običajne politične termine, ki jih pozna ves svet ponazoril z jezikom, ki nam je morda nekoliko bližji. KRAVJA KUPČIJA je politični termin, ki se uporablja, kadar se hoče poudariti interesna kupčija dveh ali več političnih partnerjev na račun nekoga tretjega. Ko navajate tretji člen vašega sporazuma, v njem priznavate, da ste se sporazumeli, da bo vlada na breme vseh davkoplačevalcev, predvsem pa tistih najštevilnejših, ki imajo kot edini dohodek skromno plačo in nimajo česa skriti, pokrivala z znižano prispevno stopnjo in s predhodnimi sporazumi določene korektive in privilegije. TODA VLADA TEGA NI STORILA ne v letu 1996 in ne v letu 1997, kar je jasno razvidno iz zaključnega računa ZPIZ-a. V letu 1996 je vlada ostala ZPIZ-u dolžna 2,2 milijarde, v letu 1997 pa že 10,5 milijard tolarjev. Vi niste ne z dejanji in ne z besedami storili ničesar, da bi vlada sporazum, ki ga citirate, tudi spoštovala. Nasprotno, modro ste molčali in dovolili, da je tako povzročeni primanjkljaj sprožil že prej načrtovano reformo pokojninskega siste- ma, ki ne bo več imel funkcije medgeneracijskega sporazuma, marveč bo predvsem v zahtevanem drugem stchru pomenil denarno samopostrežbo za vladajočo strukturo. Drugi primer KRAVJE KUPČIJE ima novejši datum. Pri tej kupčiji je za nič in celo manj kot nič DESUS preko Kebričevega zakona onemogočil predčasno upokojitev delavcev, ki jim je iz operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje. Ti bodo za takšno prizadevnost DESUS-u zagotovo hvaležni, ko jih bo delodajalec na nek drug način vrgel na cesto in bodo ostali plačilno sredstvo vaše kupčije z LDS. Nespoštovanje podpisanih sporazumov je osebna izkaznica vašega koalicijskega partnerja, prevračanje krivde na druge, pa metoda dela, ki jo jc v času sodelovanja z LDS krepko občutila tudi ZLSD. Svoj del krivde bo ZLSD nosila in ga že nosi, tako je tudi pošteno in prav, toda nihče ji ne bo mogel očitati KRAVJE KUPČIJE. Eden od glavnih razlogov za razhod z LDS je bil namreč ravno v nespoštovanju dogovorjenih smernic mehke reforme pokojninskega sistema. POLITIČNA DEMAGOGIJA je trditi, da je zasluga za dvig zneska za letni regres izključno zasluga DESUS-a. Če lahko DESUS deli regres za letni dopust, ki se imenuje DODATEK ZA REK-REAČIJO, zakaj smo potem morali člani skupščine ZPIZ-a dne 25. 5. 1998 na korespodenčni seji pisno potrjevati delitev dodatka. za rekreacijo. Delitev so večinsko potrdili predstavniki delodajalcev, delojemalcev in upokojencev. Potrdili smo predlagani znesek, predlog pa je prišel med drugim tudi s strani DESUS-a in je bil usklajen s strani strokovnih služb ZPIZ-a, toda sleherni član skupščine, od katerih sta samo dva člana DESUS-a, je imel možnost glasovati proti, saj ga ne veže nikakršen sporazum. Večina se je odločila ZA, bili so celo predlogi za večji znesek, vendar ne s strani predstavnikov DESUS- a. Zavedati se morate, da so predstavniki delavcev enotno glasovali ZA predlagani dodatek, da-siravno več kot 20 odstotkov zaposlenih v Sloveniji v lanskem letu ni prejelo regresa za letni dopust. Prepričan sem, da bo enako uspešno tudi glasovanje 23. junija 1998, ko bomo glasovali za spremembo sklepa, sprejetega 25. maja 1998. Razpolagam s pisnim dokazom za svojo trditev, ki jasno prikazuje voljo za generacijski sporazum, ni pa prav in pošteno, da si samo ena politična skupina lasti zasluge za rezultat, ki je posledica nekajletnega dela več interesnih skupin. Na zadnjem glasovanju smo ZA navedeni dodatek za rekreacijo glasovali štirje člani ZLSD, ki smo hkrati tudi člani skupščine ZPIZ-a, za predlog so glasovali člani društev upokojencev, zveze invalidov in ostali. Ne glede na vaša podtikanja, bomo tudi 23. junija ponovno glasovali ZA. »Člankar« združene liste in člani ZLSD Žalec, ne bodo nikoli in nikdar storili ničesar, kar bi imelo za posledico slabši materialni položaj upokojencev, to vam zagotavljam in lahko tudi dokažem s pričami. Ali lahko tudi Vi? POLITIČNA AROGANCA IN CINIZEM se odraža v nepripravljenosti DESUS-a za sodelovanje na področju sprememb pokojninske zakonodaje, ki bo v prvi fazi zagotovo najbolj prizadela večinski del upokojencev, najmanj pa zagotovo DESUS-ove poslance in DESUS-ovega ministra. To je tudi edini razlog, da se nihče od poslancev vključno z ministrom ni JAVNO izpostavil, ko je šlo za kritiko tako imenovane BELE KNJIGE, ki so jo pripravile najbolj črne sile LDS. Zelo mi je žal, ker ne poznam vsebine SIVE KNJIGE. Čeprav sem član skupščine ZPIZ-a, mi ni bila posredovana in resnično bom hvaležen tistemu, ki mi bo to knjigo posredoval. Razpolagam s številnimi stališči vlade in poslanskih skupin do predlogov spre- memb BELE KNJIGE, med temi pa niti pod razno ni nikjer omenjena SIVA KNJIGA. Ker je jaz nimam in nimam opredelitev do nje, še ne pomeni, da je ni. Pošljite jo v javnost in omogočite tudi nam nečlanom, da se z njo seznanimo. Moje opredelitve so rezultat spoznanj pri delu v skupščini ZPIZ-a in dela na predlogih sprememb BELE KNJIGE. Napisati jih, jc moja demokratična pravica, ki mi je ne more vzeti nihče, ne kot posameznik in ne v imenu katere koli grupacije. Poenotenje v korist stranke za vsako ceno bi pomenilo politični teror, ki je nekaterim zelo dobro znan iz ne tako davne preteklosti. To pa niso in ne bodo metode dela naše stranke. Nam v Žalcu tisti D v kratici namreč pomeni demokracijo. Moji strankarski kolegi se morda ne strinjajo v celoti z mojim izrazoslovjem, ki je rezultat dolgoletnih negativnih izkušenj z vlas-todržci, strinjajo pa se z vsebino, ki sem jo pripravljen kadarkoli, kjerkoli in komurkoli argumentirati. Prisrčen pozdrav vsem, ki so spremljali moje pisanje, sami presodite kje je resnica, če želite dodatna pojasnila in pisne dokaze za moje trditve, sem vam na voljo na sedežu stranke ZLSD v Žalcu. Srečko Čater član ZLSD Žalec in skupščine ZPIZ-a mu* RadiO OHO ^ PREBOLD N ^'O, K/ Tl JENMO^ GRADBENI INŽENIRING tgjp ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtmi dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE ----------------------\ Breg 79c, Polzela, tel.lfax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih iz\’ajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z IVagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljano stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! ^_________________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200; JAVNO PISMO PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVENIJE GOSPODU MILANU KUČANU Pet let po sprejemu Zakona o denacionalizaciji razlaščenci še vedno pogrešamo jasno stališče Republike Slovenije do povojnega razlaščanja lastnega prebivalstva zaradi uresničevanja ideoloških ciljev tedanjega revolucionarnega obdobja. Zakon o denacionalizaciji predpisuje vračanje krivično odvzetega premoženja, vendar izvršna oblast doslej ni pokazala potrebne politične volje, niti ni primerno organizirala državne uprave za izvedbo veljavnega zakona. Namesto dolžnega spoštovanja do razlaščenih lastnikov, se pojavljajo pri postkomunističnih strankah in njim naklonjenih javnih glasilih sprevržene interpretacije zgodovine. Osebno trpljenje velikega števila državljanov Slovenije in ropanje njihovega premoženja namerno minimizirajo in poudarjajo predvsem težave, ki naj bi nastajale od vračanju premoženja. Republika Slovenija se ne odziva ustrezno na poskuse nasprotnikov denacionalizacije, ki hočejo onemogočiti pravično izvajanje zakona. Razlaščenci pogrešamo javno obsodbo nasilnega razlaščanja. Prav bi bilo, da bi Republika Slovenija pred vstopom v demokratično družbo evropskih narodov končno zbrisala s svojega obličja madež, ki jo kazi že več kot pol stoletja. Zato pozivamo predsednika države kot najvišjega varuha zakonitosti in Ustave RS, da v imenu Republike Slovenije izjavi: 1. Republika Slovenija obžaluje krivično razlaščanje prebivalstva Slovenije po drugi svetovni vojni. 2. Republika Slovenija obžaluje človeško trpljenje in kršenje človeških pravic, ki sta spremljala nasilni odvzem premoženja. 3. Republika Slovenija prizna veliko korist od podržavljene lastnine kot temelja pri vzpostavljanju tedanjega gospodarstva. 4. Republika Slovenija si bo prizadevala za učinkovito in zakonito vrnitev nacionaliziranega premoženja. Člani ZLRP Slovenije, zbrani na velikem zborovanju v Cankarjevem domu v Ljubljani “ZA PRAVIČNO SLOVENIJO” SAVINJSKE DEPONIJE Odbor za kmetijstvo in Odbor 3 okolje in prostor ter komunalr zadeve sta 3. julija organizira; ogled deponij Brije, Dobnik i deponije številka 9 z brežin Savinje, ki je potrebna sanaciji Ogleda so se udeležili tudi pret stavniki Republike Slovenije i žalske občine. V nasledn Številki Glasu Savinjske va bomo podrobneje seznanili s pc tekom ogleda. SREČANJE ŽALSKIH UPOKOJENCEV Na že tradicionalnem srečanju upokojencev, ki je bilo tudi letos v (Jelju na Golovcu je bilo tudi ogromno število upokojencev iz občine Žalec. Nekateri so se tega udeležili bolj individualno in z lastnim ali javnim prevozom. Upokojenci iz Vrbja in Žalca pa so imeli posebej organiziran prevoz in so nato pot nadaljevali proti Dramljam, kjer so imeli na kmečkem turizmu Marjetka družabno srečanje. Na srečanju v Celju sta bila slavnostna govornika predsednik ZDUS Vinko Gobec ter predsednik republike Milan Kučan. Slednji je v zelo obširnem govoru poudaril, da mora ravno generacija upokojencev mlajšim podrobno pojasniti vse, kar in kako se je v preteklosti dogajalo. “Povedati jim moramo vse, kar je bilo dobrega in vse, kar je bilo napak, da ne bi nekateri leta vaše mladosti tolmačili, tako kot ni treba in kot ni bilo. Na vsakem koraku lahko vidimo, da ste ravno tisti, ki ste sedaj upokojeni s številnimi odrekanji napravili tisto, kar imamo, saj je Slovenija iz zaostale dežele postala razvita in sodobna in je ne more biti nič sram na poti v Evropo, kjer se fizično že nahaja. Le s slabo miselnostjo in razglašanjem le negativnosti mladi dobivajo popačeno sliko, ko ste se morali mnogočem odrekati, mnogoterim stvarem le v cilju, da bi in nam je danes lepše, pa „to posamezniki priznali ah ne. Žal pa se iezakl j učnega srečanja udeležilo le vse premalo upokojencev. Pričakujejo pa, da bo zato udeležba, na srečanju upokojencev občine Žalec zato večja, ker se bodo pomerili v mnogoterih spretnostih, saj tako upokojenci dokazujejo, da še niso za odpis. Janko KAJ SO SKLENILI RAZLAŠČENCI IZ OBČIN ŽALEC IN CELJE? V sejni sobi občine Žplec so se 17. junija zbrali lastniki razlaščenega premoženja iz občin Žalec in Celje. Zbor se je končal s sprejetjem sklepov podružnic ZLRP Žalec in ZLRP Celje. Udeleženci zbora so predsedniku Republike Slovenije poslali javno pismo z namenom, da jim odgovori, zakaj se naša država ne odziva ustrezno na poskuse nasprotnikov denacionalizacije. Zbrani razlaščenci so ponovno pozvali Slovensko ljudsko stranko naj se preneha pogajati in trgovati z lastnino in s trpljenjem oropanih Slovencev v komunističnem režimu ter naj v celoti glasujejo proti » B a v c a rj e v e m « zakonu. O strankah, ki so podprle omenjeni zakon, bo ZLRP Slovenije obvestilo mednarodne institucije. Na zboru razlaščencev je bilo slišati poziv Vladi RS, da kot izvršna veja oblasti nemudoma izpelje denacionalizacijo, saj za zastoje po sedmih letih veljavnosti zakona o denacionalizaciji ni več nobenega opravičila, na kar zelo jasno opozarjajo mednarodne insti-tucije. Sedemletno načrtno zavlačevanje vračanja premoženja pomeni nasilno omejevanje gospodarske pobude državljanov - izvirnih lastnikov, kar predstavlja kršitev naše ustave in nerazumljivo dejanje civiliziranih in demokratičnih narodov. Hkrati so razlaščenci sprejeli sklep, s katerim zahtevajo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, da se 500 ha sproščenih zemljišč Hmezada vrne denacionalizacijskim upravičencem. Zaradi nerazumno prekoračenih rokov pri izvedbi Zakona o denacionalizaciji in drugimi kršitvami bo ZLRP Slovenije posredoval pri Mednarodnem sodišču v Stras-burgu. V Javnem pismu, ki je naslovljeno na predsednika Kučana, so razlaščenci zapisali, da še vedno pogrešajo jasno stališče naše države do povojnega razlaščanja lastnega prebivalstva zaradi uresničevanja ideoloških ciljev tedanjega revolucionarnega obdobja. Zbor razlaščencev je bil mnenja, da bi Republika Slovenija pred vstopom v demokratično družbo evropskih narodov končno zbrisala s svojega obličja madež, ki jo kazi ze več kot pol stoletja. POLETNA SEJA ŽALSKIH SVETNIKOV Žalski svetniki so se sešli na 33. seji, ki je bila sklicana 30. junija. Člani Občinskega sveta so razpravljali o 11 točkah dnevnega reda ter sprejeli vrsto sklepov. Svetniki žalske občine so vneto razpravljali o premoženjsko pravnih zadevah. Na predlog sklepa o prodaji nepremičnin v katastrski občini Pongrac so svetniki odgovorili pozitivno. Občinski svet se je tudi strinjal s prodajo nepremičnin v k.o. Založe. Pozitivno mnenje so svetniki izrekli tudi o nakupu zemljišča za šolo v Andražu, Galiciji, Gotovljah in Taboru. Drugačna usoda je doletela sklep o prodaji lastne nepremičnine - Hmezad Duri. Predlog odloka o ustanovitvi zavoda za gospodarjenje s prostorom v občini Žalec, ki je bil v drugi obravnavi, ni dobil potrebnega soglasja. V prvi obravnavi pa je bil predlog odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Žalec, ki predvideva, da se za naravne spomenike razglasijo Krvavica, potok Ponikva s kraško jamo Pekel, izvir Ponikvice, jama Škadovnica, jama Vetrnica, Podgrajska jama, Kamnita hiša in Tajna jama. V ponovni obravnavi je bil tudi odlok o proračunu občine Žalec za tekoče leto. Kljub nasprotovanju žalskega župana o izvajanju proračuna so svetniki na seji, ki je bila v začetku tega meseca, dokončno sprejeli občinski proračun. Na zdajšnji seji pa so svetniki še enkrat potrdili že izrečeno mnenje, da sprejemajo proračun z vsemi predlaganimi amandmaji. Zeleno luč je dobil tudi sklep o predaji vodovoda Prelska -Vinska Gora v upravljanje Komunalnemu podjetju Velenje, kar pomeni, da se ta vodovod z vsemi objekti in priključki izloča iz poslovnih knjig Javnega komunalnega podjetja Žalec. Komunalno podjetje Velenje in Mestna občina Velenje sta že nekajkrat izrazila željo po prevzemu tega vodovoda v svoje upravljanje. Na ta način bi lahko vodovod vključili v dolgoročne plane občine Velenje glede oskrbe tega dela njihove občine s pitno vodo. BANKA CELJE - VIZIJA JUTRIŠNJEGA DNE Vodstvo Banke Celje je 17. junija sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je prisotne novinarje seznanilo z najpomembnejšimi dosežki banke pri poslovanju v letu 1997 in o novostih v bančni ponudbi. Na vprašanja novinarjev so odgovarjali generalni direktor Niko Kač, Dušan Drofenik, pomočnik generalnega direktorja in Irena Mužič, vodja marketinga. DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO Banka Celje je v letu 1997 razširila svoje poslovanje v širši slovenski prostor ter ga predstavila podjetjem na Gorenjskem, Koroškem, Primorskem in v Prekmurju. Banka je zaradi predpisov Banke Slovenije morala v letu 1997 skupaj z NLB in SKB odpovedati s strani Mednarodne banke za obnovo in razvoj že odobreno posojilo v višini 10 mio DEM. Da bi zagotovila izpad deviznih virov in omogočila komitentom devizna posojila pod ugodnejšimi pogoji, je banka v mesecu novembru najela sindicirano posojilo v višini 10 mio DEM, katerega je odobrila skupina treh nemških in ene luksemburške banke. Banka Celje je veliko delala tudi na svojem ratingu, ker se zaveda pomembmosti bonitetnih ocen zunanjih strokovnih inštitucij. Na podlagi temeljitih analiz Banka Celje sodi v sam vrh slovenskih bank. Pozitivno mnenje brez pridržkov pa je izdala revizijska družba Coopers & Lybrand d.d. Ljubljana, ki je v mesecu marcu tekočega leta opravila redno letno revizijo računovodskih izkazov banke, izdelanih po slovenskih in mednarodnih računovodskih standardih. V letu 1997 je banka za zagotavljanje čim manjšega posojilnega tveganja odobravala posojila le na osnovi spremljanja tekočih rezultatov poslovanja komitentov, izdelave strokovnih analiz in bonitetnih ocen ter zagotavljanja takšnih oblik zavarovanja, ki omogočajo kar najhitrejšo poravnavo zapadlih obveznosti iz sekundarnega vira. S takšnim poslovanjem je banka znižala delež slabih terjatev iz 9,2 odstotka na 8,2 odstotka. V skupine s slabšo plačljivostjo pa je bilo razvrščenih 212 dolžnikov. Banka Celje je imela ob koncu leta 1997 skupno 996 delničarjev, od tega 369 pravnih oseb, ki so imeli v lasti 74 odstotkov delniškega kapitala in 627 fizičnih oseb. Zaradi zamenjave delnic Banke Noricum se je število delničarjev povečalo skoraj za 10 odstotkov, med delničarji je tudi 16 tujih oseb, ki pa imajo v banki le 0,3 odstotka lastniškega deleža. Bilančna vsota banke je v minulem letu znašala 109 milijard SIT. V letu dni se je obseg bilančnega poslovanja povečal nominalno za 17 odstotkov. S takšno rastjo poslovanja je banka še utrdila svoj položaj na 5. mestu med skupno 28 slovenskimi bankami in povečala tržni delež iz 5,14 odstotkov na 5,21 odstotkov. V letu 1997 je banka skušala svojo ponudbo prilagoditi potrebam svojih komitentov (podjetja) in povečati obseg posojil za 24 odstotkov ter depozitov za 33 odstotkov. Tudi pri poslovanju s prebivalstvom in zasebniki je Banka Celje dosegla vidne rezultate. Ob koncu leta so imele fizične osebe na skoraj 300 tisoč računih preko 40 milijard SIT zbranega denarja in so se v letu dni njihovi prihranki povečali za dobro petino. Zaradi gibanja tečaja nemške marke so se varčevalci odločali predvsem za tolarsko varčevanje, in so tolarski prihranki prvič v zgodovini banke presegli višino deviznih prihrankov. V letu 1997 se je povečalo zanimanje prebivalstva za kartično in bankomatsko poslovanje. Popularno Activo uporablja že več kot 42 odstotkov vseh imetnikov tekočih računov. Za bankomatske storitve se je v minulem letu odločilo več kot 83 odstotkov bančnih komitentov. Banka Celje je bila v letu 1997 uspešna tudi iz dohodovnega vidika. Prihodek za leto 1997 znaša 17.117 mio SIT ter odhodek 15.725 mio SIT. Dosežen je dobiček v višini 1.391 mio SIT, kar omogoča banki vlaganja v nadaljnji razvoj. Delničarji bodo prejeli 1428 tolarjev bruto za delnico. Nerazporejenih je 50,1 odstotkov dobička ali 580 mio SIT. Lansko leto je bila opravljena tudi revizija Banke Noricum in Hmezad banke k Banki Celje. Upravni odbor Hmezad banke je v načrtu za letošnje leto sprejel odločitev o postopnem združevanju z Banko Celje. Predlagana združitev bo mogočila Banki Celje hitrejše približevanje storitev komitentom, povečanje trženga deleža, doseganje višjega donosa na kapital, hitrejši razvoj informacijske tehnologije in racionalizacijo poslovanja. Za pripojitev Hmezad banke k Banki Celje je predviden način z zamenjavo lastnih delnic Banke Celje, katere je banka odkupovala od delničarjev za poplačilo zapadlih terjatev. Premikanje na mestu, ali pa tudi ne... Na borzi nič novega. Tako bi lahko rekli samo na prvi pogled. V resnici pa se dogaja veliko stvari. Zaznati je, da so postale pomembne delnice manjših, a donosnih slovenskih podjetij. V zadnjem času skoraj nič ne slišimo o paradnih delnicah, ki so že na borzi. Razlik v gibanju tečajev pri njih skoraj ni opaziti. V mislih imamo predvsem delnice LEKA, KRKE, ipd., ki so še do nedavnega bile glavno gibalo borze. Z njimi trgujejo samo še veliki, ki operirajo s t.i. svežnji z namenom upravljanja premoženja ali pa pridobivanja večjega lastniškega deleža in s tem vpliva na poslovanje. Kot zanimivost naj navedem, da je bil predlog uprave Leka iz Ljubljane na zadnji skupščini delničarjev, da zamrznejo glasovalno pravico za tiste delnice, ki presegajo določen odstotek celotnega kapitala. Jasno je, da ta predlog ni bil sprejet, saj bi se na ta način delničarji odpovedali eni izmed osnovnih pravic, ki jih nosi redna delnica. Poudariti sem želela, da so kot naložbena priložnost v veliki meri privlačnejša “manjša” podjetja, ki so osvojila določene tržne deleže, ki so jim potrebni, da uresničujejo svojo poslanstvo. S tem postane tudi donosnost kapitala višja. Pri tem bi opozorila, da ni pomembno samo to, da podjetje izplačuje dividende v astronomskih višinah. To je celo lahko nevarno, saj je potrebno za izplačilo zagotoviti denarni tok, oz. ima vpliv na likvidnost. Pomembno je to, da podjetje posluje pozitivno, racionalno, stabilno in da se na ta način povečuje donosnost kapitala. Ob pogoju, da ima podjetje osvojeno profitabilno proizvodnjo oz. program, je veliko bolje, da dobiček reinvestira. S tem se ustvarja nova vrednost podjetja, medtem ko ima dividenda v veliki meri značaj potrošnje. Delnico takšnega podjetja boste vedno lahko dobro prodali in s tem upravičili svojo odločitev o vložitvi lastninskega certifikata ali pa o nakupu. Lahko smo tudi malo preračunljivi. Zaradi čedalje večjih interesov po združevanju, oz. sodelovanju se bodo začeli dogajati prevzemi. V takšnih primerih pa je dobro biti zraven. Če nimate možnosti pridobitve podatkov o poslovanju posameznih podjetij, se obrnite na naš naslov in poskušali vam bomo svetovati ob vaši odločitvi. Z današnjim prispevkom sem hotela doprinesti v tem smislu, da si pred prodajo ali nakupom delnic določenega podjetja, pridobite čimveč različnih informacij-Znano je, da z delnico kupujemo bodočnost podjetja, če seveda verjamemo v njo in če smo v njo prepričani. Marija Rančigaj SITRA d.o.o. Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 ODKUP DELNIC EU D' IN G- SERIJE (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo) KLASJE(G) KRKA (B) GORENJE (B,D) TOV. KRMIL (B) PETROL(B) JUTEKS (B,D) JUTEKS(G,C) PIV. LAŠKO (G, B) GARANT(G) ODKUB DELNIC PID CSKUDOV) « . PRODAJA IN NAKUP PELNIC NA BORZI 500 PIV. UNION (G) 43.000 29.300 PIV. UNION (B) 41.500 1.180 TELEKOM (B, D) 19.700 1.600 TELEKOM (C) 20.000 19.600 SAVA(B) 11.500 2.000 TIM LAŠKO (vse) 1.230 2.000 ŽITO (G) 11.000 5.000 ŽITO (B) 9.000 300 in druge... INFORMACIJE O STANJU CEN NA BORZI ASTRONOMI GLEDALI OZVEZDJE V soboto, 27. junija, so člani društva ljubiteljev astronomije Saturn iz Petrovč na Mrzlici pripravili zanimivo srečanje, med katerim so si lahko obiskovalci ob razstavi astronomskih fotografij skozi največje teleskope v Sloveniji podrobneje ogledali ozvezdje in planet Jupiter. »Za astronomijo se v Sloveniji zanima vse več ljudi, zato smo lani tudi v Petrovčah ustanovili društvo, ki zdaj združuje 30 ljudi,« je povedal Roman Ocvirk, blagajnik društva Saturn. Srečanja na Mrzlici so se udeležili astronomi iz vse Slovenije, ob razstavi fotografij kometa Halle-Bopp, ki smo ga lani aprila lahko videti tudi s prostim očesom, je sledilo predavanje o osnovah astronomije, zvečer pa so se udeleženci srečanja podali na opazovanje zvezd in vesolja. Kot je povedal Roman Ocvirk, so z obiskom srečanja, za katerega upajo, da bo na Mrzlici postalo tradicionalno, zadovoljni, hkrati pa vabijo vse, ki se za astronomijo zanimajo, da se jim pridružijo takoj po počitnicah. Člani društva Saturn se bodo od septembra namreč spet srecevaU vsako prvo sredo v 100, in sicer v prostorih osnovne šole v Šempetru. mesecu ob 19.00, REDNI ZBOR DELNIČARJEV HMEZAD BANKE V hotelu Zaleg je bil 15. junija organiziran 6. redni zbor Hmezad banke, d.d., Zale,c na katerem so delničarji obravnavali med ostalim tudi letno poročilo o poslovanju Hmezad banke za leto 1997 ter poročilo vodstev o pripojitvi banke k Banki Celje. Hmezad banka, ki je bila ustanovljena s sklepom zbora delničarjev 20. marca 1992, je pravna naslednica Interne banke in Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Žalec. Hmezad banka opravlja vse vrste bančnih poslov, razen za zbiranje sredstev občanov v tuji valuti. Sedež banke je v Žalcu. Banka je minulo leto končala z dobičkom v višini 102,2 mio SIT. Bilančna vsota je za 13 odstotkov večja kot leto poprej. V letu 1997 je dosegla banka bruto donosnost 4 odstotka na delniški kapital ter 5,8 odstotkov na osnovni kapital. Za prejšnje leto je značilna izdaja 67 tisoč delnic ter znižanje obrestne marže. Skupščina delničarjev je sklenila, da se dobiček po obračunu davka iz dobička v znesku 74,3 mio SIT razporedi: za dividende delničarjem 42,6 mio SIT, za udeležbo članom upravnega in nadzornega odbora ter zaposlenim 14 mio tolarjev, 17,7 mio SIT dobička pa naj bi ostalo nerazporejenih. Skupščina je tudi sprejela sklep, da se za revizijo poslovanja tekočega leta imenuje pooblaščena revizijska hiša Coopers & Lybrand d.d. Za leto 1998 Hmezad banka načrtuje spajanje z matično banko Banko Celje ter pospeševanje vseh vrst varčevanja. Vodstvo banke upa, da bo prišlo tudi do povečanja plačilnega prometa z uvedbo elektronskega bančništva. Varnost naložb bo vsekakor najpomembnejši kriterij poslovne politike Hmezad banke Žalec. L. ČEDE ODPRT PRENOVLJENI HOTEL PAKA Vse do 19. junija je bila Mestna občina Velenje edino slovensko mesto brez hotela, kar je povzročilo nemalo težav. Tuji gospodarstveniki so lahko prespali v nekaterih manjših gostinskih objektih, turisti pa so bdi prepuščeni sami sebi. Sedaj je spet na voljo hotel Paka, ki je bil zgrajen že leta 1961 kot delo edinega slovenskega predstavnika konceptualizma v arhitekturi, arhitekta Rohrmana. Koncern Gorenje, ki je lastnik Gostinstva Paka, je v temeljito obnovo hotela vložil 800 mio SIT. Leta 1961 jc bil hotel Paka odprt za širšo javnost. Kmalu je postal središče družabnega življenja v dolini. Velenje kot tipično novo socialistično mesto in hotel Paka sta vse do zaprtja hotela gostila mnoge znane državnike, ki so zelo radi zahajali v nočni bar z atraktivnim programom. Prenovljeni hotel Paka je razdeljen na dva dela, in sicer na hotelski in poslovni del. V hotelski garaži je parkirišče za 64 avtomobilov, restavracija pa se lahko pohvali z 92 udobnimi sedeži. Gosti hotela bodo lahko posedali tudi v kavarni s slaščičarno in manjšem baru. V poslovnem delu pa sta dve dvorani, večja z 260 in manjša s 70 sedeži, ter predavalnica z 80 sedeži. Konferenčne dvorane so pripravljene za izvedbo seminarjev, poslovnih sestankov, kongresov in drugih prireditev. Prenočitev je možna v 52 sobah, od tega je 37 dvoposteljnih, 5 enoposteljnih in 10 apartmajev. Vse sobe so sodobno opremljene, imajo klimatsko napravo, minibar, direktni zunanji telefon, televizor s satelitskim in hotelskim programom itn. L. Č. Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 14.399 SIT INKJET barvni tiskalnik 29.999 SIT IBM APTIVA od 98.999 SIT Vse cene m brez puL, Cene veQqjo za Uiktijšnjc plačilo ŽIVAHNA SOBOTA V AGRINI 20. junija je v Agrininem prodajnem centru v Žalcu potekalo kar nekaj zanimivih dogodkov. Mladež, pa tudi ostali, so degustirali sanjske sladolede mlekarne Arja vas, čudovite čipse in ostale dobrote Jestvine Koper ter ledene čaje Vitala iz Mestinja. Strokovnjak iz Unichema je svetoval o zaščiti pred nadležnim mrčesom v bivalnem prostoru. Vclux je prikazal montažo njihovih oken. Ta kvalitetna okna lahko v Agrini v Žalcu kupite z 10% popustom ali na dva čeka vse do konca tega meseca. Tudi sicer želi zelena trgovina v bodoče nagrajevati svoje zveste kupce s podobnimi akcijami. Tako so v soboto, 18. julija, povabili v goste priznane strokovnjake. Slavko Zgonc bo ta dan svetoval o zaščiti in varstvu rastlin, ponovili bodo svetovanje o zaščiti bivalnega prostora pred mrčesom, predstavili bodo nove električne varilne aparate, pa tudi degustacij ne bo manjkalo. Kupci so bili deležni nasvetov izkušenih strokovnjakov. Zelena trgovina Agrina se zaveda, da se le zadovoljna stranka vrača, zato dobiva strokovno svetovanje na vseh področjih pri njih vedno večjo težo. Obiščite jih, pri njih vas čaka ne le prisrčen pozdrav, Dober dan zeleno, ampak tudi dober nasvet za najboljši nakup. In ne pozabite na njihovo akcijo v soboto, 18. Julija. S. J. ŽANA NA SEJMU Na letošnjem 6. sejmu Za zdravo življenje - senior se je na modni reviji kopalk predstavilo trgovsko podjetje Žana iz Žalca. Vsem zbranim v modri dvorani Celjskega sejma so predstavili artikle svojih prodajnih polic: kopalke Lisca, čevlje Alpina, nogavice Polzela, modne dodatke Univerzale Domžale ter kozmetiko Neutro Roberts. PočiTNiško (Mo . _ r\ I • • i • i . i . * rt PodjEiNiki, ObRiiviiki! Pravočasno si pRiskRbitE pomoč DodATNE iNfORMACijE: NllAdiNski SERVIS SlANdnov iRCj 7 065/716'552 fiUDudfhevis * e ZaIec DOBER IN UGODEN NAKUP V PRODAJNEM CENTRU DROLC Celjski podjetnik Ivan Drolc je zaplul v podjetniške vode leta 1990, ko se je odločil, da na Mariborski cesti v Celju odpre v adaptiranih pisarniških prostorih bivše LIK Savinje trgovino s tehničnim blagom. Podjetje je poimenoval Tripex - trgovina na debelo in drobno. Skupaj z zaposlenimi je premagoval začetne težave in se veselil vsake prodajne zmage. Danes Prodajni center Drolc slovi kot ena od najbolj založenih trgovin z belo tehniko, akustiko in gospodinjskimi aparati na Štajerskem. G. Ivan Drolc, direktor trgovskega podjetja Tripex iz Celja Foto: Samo Če se boste kdaj mudili na parkirišču celjskega Interspara, vas bo verjetno v oči zbodla reklamna triperesna deteljica, ki predstavlja zaščitni znak trgovskega podjetja Tripex. Lepo urejena zunanjost objekta je sama po sebi dovolj prepričljiva, da pokukate in spoznate tudi njegovo notranjost. Kar ne morete verjeti, kako lahko človek smiselno in racionalno uporabi tisto, kar ima. Podjetni Celjan razkazuje celoten prodajni program, ki je zares obsežen in raznolik, na 1000 kvadratnih metrih prodajnih površin. Kupcem je na voljo bela tehnika priznanih blagovnih znamk, kot so: Gorenje, Elektrolux, Candy, Bosch, Nardi, Ocean, Corona, In-dosit, Tehnogas, Blanco, Zanussi, Mile, Sony itn. Na policah najdete največjo izbiro sesalcev, likalnikov ter ostalih aparatov za gospodinjstvo. Na oddelku akustike boste našli televizorje, glasbene stolpe, radiokasetofone, videorekorderje, videokamere, diktafone, avtora-dije, avdio in video kasete ter CD plošče ter tudi bogato izbiro zvočnikov in anten. Tudi na oddelku drobnih gospodinjskih aparatov je izbira odlična. Če pa potrebujete elek-tro material, uro, kolo ali artikle za široko potrošnjo, potem je trgovina Drolc pravi naslov za vas. »Gospod Drolc, rada bi vas pobarala, zakaj vam je všeč prodaja tehničnega blaga?« »Kot mladeniču mi je bila akustika zelo pri srcu. Zato ni težko razumeti mojo odločitev, da postanem RTV mehanik. Ta poklic sem opravljal nekaj let. Kasneje sem se ob delu dodatno izobraževal in se spoprijemal z delovnimi nalogami, ki so bile bliže trgovini kot tehniki. Leta 1990 je bilo moderno imeti »firmo«. Premišljeval sem, ali se tudi sam ne bi lotil podjetništva. Ko so bile poporodne težave mimo, je bilo veliko lažje. Polni optimizma in opogumljeni z začetnimi rezultati smo prejeli odločbo, da moramo zaradi gradnje centra Interspar najete prostore izprazniti. Odločili smo se za nakup propadajočega objekta bivše tovarne pohištva, ga obnovili ter preuredili v poslovni objekt. V maju leta 1997 smo se preselili na novo lokacijo. V novem poslovnem objektu imamo prodajalno, bistro, skladišče ter upravo. Nekaj prostorov pa smo oddali v najem. V sklopu prodajnega centra je še Hilti center ter prodajalna pohištva Lipa Ajdovščina. Naši kupci ne prihajajo samo iz celjskega območja, ampak tudi iz širše Slovenije.« Lokacija trgovine Drolc je izredno vabljiva. Zaradi bližine trgovskega kompleksa Interspar je 15 zaposlenih v Tripexu svoj delovni čas prilagodilo Intersparovemu. Svoj delovnik pričnejo ob 8. uri in ga končajo ob 20. uri zvečer, ob sobotah pa vas pričakujejo od 8. ure pa do 17. ure popoldan. Če nimate lastnega prevoza za kupljeno blago, vam ni treba skrbeti. Prijazni prodajalci imajo tri dostavna vozila in so vam pri- pravljeni izbrano blago brezplačno dostaviti na dom. Cene in plačilni pogoji so ugodni. Če je blago nekoliko dražje, ga je možno dobiti na 5 obrokov brez obresti ali z določenim gotovinskim popustom. Možno je tudi pridobiti kredit do enega leta. Ambicije zaposlenih v Tripexu so velike. V obstoječi trgovini želijo razširiti ponudbo z dodatnimi programi in povečati letni promet. V sklopu prodajalne je tudi lepo urejen bistro, kjer se lahko odžejate. Celoten delovni kolektiv podjetja Tripex vabi cenjene kupce, da obiščejo PC Drolc na Bežigrajski cesti 7 v Celju. L. ČEDE prodajni center DROLC Bežigrajska 7, Celje (nasproti centra Interspar) tel.: 34-960 OBIŠČITE PRODAJALNO, KJER ZA SVOJ DENAR DOBITE NAJVEČ Obratovalni čas od 8.00 - 20.00 sobota od 8.00 -17.00 barvni televizor evelux 37 cm barvni televizor evelux 51 cm barvni televizor evelux 63 cm barvni televizor VOVAGER 51 cm 33.487.00 49.286.00 87.832.00 41.800.00 PRALNI STROJ GORENJE WA 412 PRALNI STROJ GORENJE WA 512 52.000. 00 60.000. 00 ZAMRZOVALNA SKRINJA 210 I ZAMRZOVALNA SKRINJA 280 I 44.650.00 50.160.00 GLASBENI STOLP SHARP 41 OH 3 CD daljinski upr. 37.597,00 POSEBNO UGODEN NAKUP KOLES NA 10 OBROKOV BREZ OBRESTI, ZA GOTOVINSKO PLAČILO 10% POPUST. MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE DO 12 MESECEV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO. BLAGO BREZPLAČNO DOSTAVLJAMO NA DOM. TCVACN/i, 11 HM I M I VVV TUDI V HINULDAi LETU Tovarna krmil Žalec, ki letos praznuje 36. svojega delovanja, je poslovno leto zaključila uspešno. Osnovna dejavnost tovarne je proizvodnja in prodaja krmil za domače živali. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram so pridni delavci Tovarne krmil v minulem letu ustvariti 30 mio SIT dobička. Na skupščini delniške družbe bodo delničarji odločali o delitvi dobička, uprava družbe bo predlagala, da se polovica dobička nameni za dividende. O poslovni politiki Tovarne krmil ter tržnih razmerah smo se pogovarjali z direktorico Alenko Novak. »Koliko znaša letna proizvodnja Tovarne krmil Žalec?« »Proizvodni program tovarne je razdeljen na programe. Naj omenim, da so tržno najbolj zanimivi programi za perutnino, prašiče in goveda. Letno proizvedemo približno 30 tisoč ton krmil.« »Na katere trge plasirate vaše proizvode?« »Mi smo se orientirali samo na domači trg. To je pogojeno s tradicijo in tehnologijo pitanja slovenskega živinorejca ter zdravstveno neoporečnostjo proizvoda. Izvozno pa naši izdelki niso zanimivi, saj večino surovin uvažamo.« majhen. Tovarna krmil ni orientirana na zunanje trge, ker ne dosega ugodne izvozne cene izdelkov.« »Kako ocenjujete situacijo na domačem trgu?« »Od kod uvažate surovine za vaše proizvode?« »Krog naših dobaviteljev je zelo širok. Žitarice uvažamo iz vzhodne Evrope, sončnične trpine iz Madžarske in Romunije, sojine trpine pa iz Severne in Južne Amerike. Ribjo moko dobavljamo iz Južne Amerike. V krmila se lahko vgrajujejo tudi surovine, ki nastajajo kot stranski proizvodi živilske industrije, vendar je izbor teh surovin pri nas zelo »Razmere v naši panogi so neugodne, ker je slovenski trg premajhen, konkurenca pa zelo velika. y Sloveniji deluje 15 mešalnic, Tovarna krmil Žalec, d.d., se s svojim 12-odstotnim tržnim deležem uvršča na 5. Mesto. Tudi v naši dejavnosti smo občutili razpad jugoslovanskega trga. V nekaterih mešalnicah se je zaradi izpada tega tržišča proizvodnja zmanjšala za polovico. Kaj se bo dogajalo po letu 2000, ko bodo na naš trg vdrli tuji proizvajalci krmil, bo pokazal čas. Vendar sem prepričana, da ne bo lahko.« »Leto 1997 ste zaključili uspešno. Kakšna bo delitev dobička?« »Tovarna krmil je v prejšnjem letu ustvarila približno 30 mio SIT dobička. Pričakujem, da bo 430 delničarjev na naslednji skupščini polovico dobička namenilo za dividende. Druga polovica pa bo porabljena za razvojne načrte oziroma za rezerve.« »Ali boste v prihodnje domači trg obogatili za kakšen nov izdelek?« »Naši tehnologi nenehno spremljajo zahteve v reji živine. Glede na potrebe posameznih Živah (čas pitanja, oziroma mlečnost) je potrebno hitrost pitanja prilagajati tem zahtevam. Tudi normativi, ki urejajo to področje, so vedno strožji. Zato proizvodni program tovarne sproti dopolnjujemo in pri tem upoštevamo nasvete in potrebe rejcev živine.« »/i« je pruizvoanja v lovarm ekološko varna ' Namreč zadnje čase Zalčani pravijo, da zlasti po 12. uri, vdihujejo, slab zrak, ki naj hi prihajal iz Tovarne krmil Žalec.« »Naša proizvodnja ni ekološko sporna, saj so naši izdelki namenjeni za prehrano živali. Neprijeten vonj, ki ga občasno zaznajo prebivalci našega mesta, je posledica termične obdelave krmil. Nekatere surovine, kot so mesno kostna moka ter ribja moka, namreč pri termični obdelavi oddajo specifičen vonj, ki ga zaznavamo v okolici. Ta vonj bi lahko preprečili z vgradnjo posebnih bio filtrov, ki pa so izredno dragi in ekonomsko neupravičeni.« L. ČEDE TOVARNA KRMIL ŽALEC, d.d. ____Vrečarjeva 13, 3310 Žalec,Tel.: (063) 715-116,714-203 VAM NUDI KVALITETNA KRMILA IN KRMNE SUROVINE IZ SVOJEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA i rinfuza vreče 1/40 SIT/kg SIT/kg K II P (letni) 27,90 30,90 NSK 35,90 38,90 Krmilo za kunce 40,60 43,60 Krmilo za koze II polet. 29,10 32,10 Koruza 20,80 23,80 Pesni rezanci 27,50 Oves 25,50 Vse cene so veleprodajne. V trgovini KRMIŠ v Žalcu pa vam nudimo kvalitetno konjeniško opremo znanih svetovnih proizvajalcev. Rejcem želimo dobre rejske rezultate. Se priporočamo! ŽIVAHNO POLETJE V KNEŽJEM MESTU Prva prireditev v sklopu leto njega projekta Poletje »> Celju - knežjem mestu je bila v petek, 12. junija, ko so se oh paradi pihalne godbe Svea iz Zagorja čez mesto sprehodite tudi maioretke, prireditev pa se bo nadaljevala s številnimi kulturnimi dogodki, katerih glavni namen je oživiti celjski poletni utrip. Koordinator - celjski zavod za kulturne prireditve in nekateri organizatorji so na novinarski konferenci v začetku junija predstavili letošnji načrt in program Poletja v Celju - knežjem mestu, ki se je po dolgoletnem mrtvilu v tem mestu med ljudmi slednjič vendarle prijel. Prireditev je orgnizirana pod okriljem mestne občine Celje, ki je v ta namen letos prispevala kar deset milijonov tolarjev, več kot sto načrtovanih prireditev pa obljublja, da bo vse do sredine septembra kulturno in družabno dogajanje v Celju za-nivimo in pestro. Prireditve so se pričele že v začetku junija, ko je bila po paradi zagorske pihalne godbe 5. junija odprta razstava Avtoportret Društva likovnih umetnikov, pet dni po otvoritvenem dogodku pa sta se v atriju gostišča Majolka, kjer bo tudi letos večina prireditev, na pesniš kem veeru predstavila Darja Reichman in Iztok Osojnik. Organizatorji so zaradi naravovarstvenih razlogov tokrat izpustili lapidarij Pokrajinskega muzeja v celjskem parku, poiskali pa so nekaj novih prireditvenih mest. Ob tem so povedali, da je potrebno v Celju razmisliti o prireditvenem prostoru, kakršne so Križanke v Ljubljani, saj je glavni cilj projekta oživiti celjsko mestno jedro. Da bo v Celju vse poletje zanimivo, pa pričajo napovedano prireditve, v okviru katerih bodo skušali pri podjetju Fit Media skupaj s celjskim turističnim društvom oživiti doga- janje na celjskem starem gradu, in poleti pripravili srednjeveški dan s tržnico in predstavitev viteških iger. Ker je glavni cilj organizatorjev na prireditve privabiti čimveč ljudi, bo večina prireditev na prostem, vstop nanje pa brezplačen," so povedali na novinarski konferenci. “Zajeti bomo skušali ali čimveč različnih žanrov; od opere in citrarjev do nastopov nekaterih mednarodnih skupin,” je direktor podjetja Fit Media Jože Volfand povedal o projektu, v katerega se ob nekaterih večjih celjskih podjetjih z nalogo, da bodo poskrbeli za zabavo mladih, vključuje tudi Muzej novejše zgodovine s Hermanovim brlogom, pa še marsikdo. In vrhueni letošnje prireditve Poletje v knežjem mestu? Natančneje program si lahko preberete v posebej za to izdani knjižici, ki jo lahko dobite v pisarni turističnega društva in v vseh večjih turističnih agencijah. Sicer pa bo 7. julija bo v Celju gostovala mariborska Opera s Traviato, 25. avgusta pa bo tradicionalna razglasitev lavreata poezije 1998, v sklopu prireditve pa bo letos v Celju organizirano srečanje najboljših dijakov Evrope. Največ dogodkov v sklopu letošnje prireditve bo pripravljenih na prostem, kar pomeni, da bo vstop nanje brezplačen, s čemer bo glavni namen - poletno kulturno dogajanje približati čim večji množici ljudi - prav gotovo dosežen. NINA M. SEDLAR DBOŽABNO ŽIVLJENJE SPEKTBE OBBJT Celjsko podjetje A2S Spektra orbit je pripravilo A2S turnir in družinski piknik. V hudi vročini se je 32 igralcev trdo borilo za zmago. Drugi obiskovalci pa so se zabavali z igranjem odbojke na mivki, malega nogometa, jezdenjem konjev, učenjem osnov golfa. Za ples je neumorno skrbel Duo Hit. MILIJONI LAHKO OZDRAVIJO V soboto, 6. junija, je Marjan Videnšek, predsednik Preporoda, društva za zdravo življenje in samouresničitev iz Vojnika, v dvorani občine Vič v Ljubljani pripravil seminar, katerega gost je bil dr. Keki Sidhtva, Indijec, ki že vrsto let živi in dela v Londonu. Dr. Keki Sidhwa je eden najbolj izkušenih higienistov na svetu. Rodil se je v indijskem Bombayu in ko je pri tirinajstih na smrt zbolel, mu je mati rešila življenje s postom. tanovil pa je tudi zvezo naravne higiene Velike Britanije, katere predsednik je še danes, ko pri sedemdesetih še vedno predava po Evropi, Ameriki, Indiji in drugih deželah sveta. Za mladega fanta je bila to že v začetku stoletja tako zanimiva izkušnja, da se je odločil vse svoje življenje posvetiti naravni higieni in zdravemu načinu življenja. Sredi dvajsetih se je preselil v London, kjer je doktoriral iz na-turopatije in osteopatije, pozneje pa se je posvetil študiju naravne higiene in napisal več knjig, med katerimi je najbolj znana Educate, no mcdicate! (Izobražujte, ne zdravite!), ki je bila prevedena v številne tuje jezike. Dr. Keki Sidhvva je leta 1952 v Londonu ustanovil lastno kliniko “Shalimar”, na kateri je s postom in pouččevanjem do danes pomagal že več kot 27.000 ljudem, us- Dr. Sidhwa, vitalen mož pri sedemdesetih, ki bi mu človek pripisal najmanj trideset let manj, že desetletja ni poizkusil kuhane hrane, med predavanjem v Ljubljani pa je govoril o osnovnih principih naravne higiene in vseh njenih sestavinah - zdravi, naravni hrani, zdravilnem postu, pomembnosti počitka, spanja in telovadbe na zdravje in počutje vsakega pos-meznika, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev, med katerimi jih je največ zanimalo, kaj in kako jesti po tem, ko prekinemo post. O tem bomo podrobneje spregovorili v naslednji številki našega časopisa. NINA M. S. LETALSKI MITING CELJE 98 Aeroklub Celje je 2. julija sklical novinarsko konferenco, na kateri je prisotne seznanil s programom Letalskega mitinga Celje 1998. Generalna pokrovitelja mitinga sta bila Banka Celje in Telekom Slovenije. Aeroklub Celje letos praznuje 70-obletnico delovanja. Temelje letalstvu v Celju je postavil Stanislav Ropaš, ki je v lastni režiji zgradil prvo jadralno letalo tipa Zoegling, imenovano Celjan. Z njim je 20. julija leta 1928 poletel v Levcu, in se tako vpisal v zgodovino jadralnega letalstva v Sloveniji. 70 let pozneje je v obeh hangarjih na celjskem športnem letališču 17 jadralnih letal. V starem hangarju gostuje več privatnih motornih zmajev ter dvoje ultra lahkih letal. Za potrebe šolanja in trenaže motornih pilotov je na razpolago šolsko letalo Piper Tomahavvk, za nadaljevalno šolanje in panoramsko letenje pa dve štirisedežni letali Cessna 172. Letni nalet Aerokluba Celje v zadnjih obdobjih znaša v povprečju 750 ur na motornih letalih in 2900 ur s 40 tisoč preletenimi kilometri na jadralnih letalih. Letos ima obletnico, in sicer 50. po vrsti tudi Letalska zveza Slovenije. Prireditev Letalski miting 98 je bila sestavljena iz dveh delov, civilnega in vojaškega. Miting se je začel s poletom letala PA-18 z napisom Pozdravljeni, obiskovalci mitinga, ki jih je tokrat bilo približno 30 tisoč. Številni obiskovalci so bili navdušeni nad skoki padalcev z zgodovinskimi padali ter z nastopom svetovnega prvaka, Francoza Patricka Parisa v akrobacijah na CAP 232. Mitinga se je udeležila tudi Adria Airways z letalom DC 9, ki se poslavlja od slovenske flote. Za popestritev programa je poskrbelo še 18 tujih letal, predvsem iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Sforja itn. Italijani so se odločili, da prvič izven meja svoje dežele predstavijo del svoje letalske flote. Slovensko vojaško letalstvo - 15-letalska brigada SV je svoj nastop pričela ob 16.45 uri s četvorko zlinov 242. Temu je sledil solo nastop z zlinom 242. Miting je bil prava priložnost za predstavitev novega letala SV turbo porterja PC-6 ter gasilsko rabo tega letala. Organizatorji so za obiskovalce prireditve pripravili bogate nagrade, kot so letalske vozovnice Adrie Airways ter panoramske polete do Dubrovnika. ODŠTEKRNI LETIJO V NEBO Ko se je pred ^petimi leti rodila ideja, da skupina obrtnikov srednje generacije iz Žalca vsako leto enkrat krene iz svojega vsakodnevnega okolja v povsem drugo okolje, niso niti sanjali, da bo to postala tradicija. Takrat vsaj za dva dni pozabijo na vsakdanje skrbi, kot bi lahko po domače rekli, se “odštekajo”. Tako se je celo rodilo ime “odštekani”. Pred petimi leti so tako odšli do izvira Krke in čolnarili po njej. Že naslednje leto so se odločili za kajak po Savinji, naslednje leto pa so si privoščili helikopter do Bovca in od tam so se spustili z raftingom po razigrani Soči. Lansko leto so kolesarili do Logarske doline in nazaj, medtem pa so se vozili z raftingom po Savinji od Ljubnega do Okonine. Letos so se odločili za smel polet z balonom proti Ptuju. Ta akcija je bila že peta. Najeli so najboljšega balonarja in prvaka Acija Šorna, smolo pa so imeli, ker se niso sporazumeli še za ustrezno vreme. Njihov podvig se je pwič končal že v Šmartnem poleg Šmartinskega jezera. Po čakanju so ugotovili, da vremenske razmere ne bodo dovolile preleta z balonom preko Konjiške gore, in so se na predlog Sorna odločili, da to premagajo kar z avtomobili. Pred Ptujem so se dvignili na visokih 2000 metrov. (Nekaj višje je bil njihov sopotnik Digl, do nedavna košarkar Pivovarne Laško). Po mirnem in Polzela idiličnm letu in ogledu Ptuja iz ptičje prespektive so pristali na trdna tla na letališču v Moškanj-cih. Opazovanje Ptuja od zgoraj jih je spodbudilo, da so si ga na trdnih tleh dodobra tudi ogledali. Tako so si ogledali Ptuj in njegov lep grad. Ko so že bili na trdnih tleh, jih je premagala sla po vožnji po tleh. Dali so si duška z vožno z Go-cartom. Ko pa si enkrat na Ptuju (oni so bili celo nad njim), gotovo ne moreš mimo vinske kleti. Tu so degustacijo kar dobro prestali. Po vseh naporih so se odpravili na izlet k znanemu Babičevemu mlinu na Muri. Polni lepih novih doživetij so se na-sledni dan vrnili v svoje gnezdo -Žalec. Zaključek so imeli šele v naslednji torek - namesto v Žalec jim je njihov balonarski pilot Aci Som odpeketal kar na evropsko prvenstvo. Na tem zaključnem srečanju so že snovali načrte za naslednje snidenje. Upajo, da jim vreme takrat ne bo nagajalo. Akcijo sta podprla tudi Novi tednik in Trgovska družba ŽANA, ki sta prispevali nekaj tisoč lizik, ki so jih novopečeni balonarji odmetali po vzponu na šolsko dvorišče, kar je vzbudilo veliko navdušenje. Najstniki so jih pobirali s tako ihto, da so skoraj zrušili pisca tega prispevka, ki je z objektivom lovil žalske balonarje na jutranjem nebu. Vse pa se je na srečo končalo dobro. Pravijo, da je vse, kar se konča dobro, tudi lepo, zato vsi pričakujemo, da bo naslednje leto še lepše. I.J. Društvo' turistično ---LAŠKO LAŠKO OD 8. DO 12. JULIJA V LAŠKEM ŽE 34. TURISTIČNA PRIREDITEV PIVO - CVETJE TRADICIJA JEV LAŠKEM V TRAJNI RABI NIKOLI PRIJATELJEV SVOJIH NE POZABI! V MESTU PIVA-CVETJA IN KULTURNEGA UTRIPA. NIČESAR, KAR PRIČAKUJETE NE BOSTE POGREŠALI. VRHUNSKA DOMAČA IN MEDNARODNA ZABAVNA SCENA - RAZSTAVE, MNOŽIČNA PROMENADA; VRHUNSKI OGNJEMET, ZA SLEHERNEGA NOGOMET, PO STARI ŠEGI OHCET IN VELIKA PARADA IN ŠE MNOGOKAJ SE BO ZVRSTILO VAM V VESELJE OD SREDE DO NEDELJE. SREDA, 8.7. 1998 LAŠKI DVOREC 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE "LAŠKO V PODOBAH ŠTIRIH LETNIH ČASOV" GRAŠČINSKO DVORIŠČE20.00 KONCERT SKUPINE RITMO LOGO IN DAVOR RADOLFI ČETRTEK, 9.7. 1998 KULTURNI CENTER 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE CVETJA AŠKERČEV TRG 20.00 SVEČANA OTVORITEV PRIREDITVE ansambel PTUJSKIH 5, DALMATINSKI KLAPA ANKORA in VECKO FIRE SHOW PETEK, 10.7. 1998 17.00 ODPRTJE RAZSTAV; GOBE, PTICE, ČEBELE, DOBROTE IZ KRUŠNE PEČI v šoli Dušan Poženel, ROČNA DELA INVALIDOV v Domu upokojencev AŠKERČEV TRG 20.00 SIMONA WEISS, DALMATINSKI KLAPA ANKORA, skupina ORLEKI in PARNI VALJAK na Šolskem igrišču. SOBOTA, 11.7. 1998 ŠOLSKO IGRIŠČE 10.00 FUN BALL S SAŠOM HRIBARJEM AŠKERČEV TRG 20.00 ŠTAJERSKIH 7, DALMATINSKI KLAPA ANKORA, Skupina BONVVEER in PLAVI ORKESTAR, 22.00 VELIKI OGNJEMET z gradu Tabor in Krištofa NEDELJA, 12.7. 1998 GRAŠČINSKO DVORIŠČE 10.00 KMEČKA OHCET in ansambel FRAJKINCLERI 17.00 VELIKA PARADA PIVO - CVETJE AŠKERČEV TRG 18.00 KONCERT PIHALNIH GODB AŠKERČEV TRG 19.00 SVEČAN ZAKLJUČEK PRIREDITVE NAJ VAS NOV PROMETNI ZAKON NE SKRRl. TUDI NA TO SMO V IRAŠKEM MISLILI. POVSOD TOČILI BOMO TUDI "IAHKO IAŠKO" IN NAPITKE BREZ MAIJGANOV - ZA VSAK PRIMER 'TAKT' SLUŽBA BO NARED, PA ZASTONJSKI AVTOBUSI IN POSEBNI VIAKI - V IZOGIB SKUŠNJAVI VSAKI?! PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA KONCERT SKUPINE RITMO LOGO: -TURIST BIRO LAŠKO - KOMPAS LAŠKO - HOTEL HUM - KOMPAS CELJE KORAK FRED DRUGIMI - CETIS CELJE V knežjem mestu se je rodila prva tiskarna že leta 1788. Predhodniki današnjega Cetisa so Tiskarna Mohorjeve družbe, Celjska tiskarna ter Celjski tisk, Grafično podjetje Cetis, ki se je potem pridružilo Aeru in se leta 1991 od Aera dokončno ločilo ter se poimenovalo Cetis d.o.o. Od leta 1996 Cetis velja za delniško družbo z znanimi lastniki. Sodoben razvoj podjetja se je pričel leta 1970, ko so Cetisovi delavci na modernih strojih izdelali prve neskončne obrazce za mehanografsko obdelavo podatkov. Z direktorjem Cetisa Dragom Polakom smo se pogovarjali o razdeljenosti osnovne dejavnosti, strategiji poslovanja ter o poslovnih rezulta- Glavni direktor Cetisa Drago Polak. Foto: Samo abilnih podatkov in kuvertiranjc. V minulem letu smo dosegli načrtovan ob-seg prodaje na domačem trgu in tudi načrtovane poslovne rezultate. 2. Profitni center propagandne in vrednostne tiskovine - Te tiskovine so namenjene različnim poslovnim subjektom na eni in državnim institucijam na drugi strani. Naj vas spomnim, da je Cetis natisnil tudi prve slovenske bone. Izdelava novih osebnih izkaznic je tudi v rokah Cetisovih delavcev. Lani smo na domač em trgu načrtovano prodajo presegli za 7 odstotkov, na tujem trgu pa za 66 odstotkov. Že desetletja grafično podjetje Cetis oskrbuje domači trg z najrazličnejšimi grafičnimi proizvodi. Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja računalniških onraz-cev, samolepilnih in nesamolepil-nih etiket, vrednostnih in vseh ostalih zaščitenih tiskovin, tiskovin za igre na srečo, koledarjev, prospektov, plakatov in drugega. Cetis hkrati skrbi za celotno oblikovanje in grafično pripravo izdelkov. Zadnje čase v podjetju uporabljajo najbolj ekonomične tiskarske dejavnosti, digitalnega tiska, ki povečuje kakovost odtisa in zmanjšuje količino odpadnega papirja. »Gospod Polak, osnovna dejavnost podjetja je razdeljena na štiri profitne centre. Katere so osnovne značilnosti teh centrov?« »Res je. Naša proizvodnja je organizirana skozi profitne centre. 1. Profitni center računalniški obrazci - Kot sama beseda pove, sc v tem centru tiskajo predvsem računalniški obrazci, Ki predstavljajo nosilni program Cetisa. Leto 1997 je prineslo na tem področju nekatere nove trende, ki so nas vzpobudili, da temeljito razmislimo o svojih usmeritvah. Zato smo se lotili novejših storitvenih uslug kot sta tiskanje vari- Do konca leta bomo našim kupcem ponudili nekatere dodatne storitve ter okrepili obdelavo tržišča. 3. Profitni center etikete - V sklopu tega centra poteka proizvodnja industrijskih etiket papir folije, termo, termotransfer etiket, računalniških in cenovnih etiket. V letu 1997 je bil delež prodaje na domačem trgu 76,06 odstotkov. Tujcem smo uspeli prodati 23,94 odstotkov proizvodnje. 4. Profitni center Studio Cetis -Ta del Cetisa se ukvarja s pripravo tiskovne forme ter oblikovanjem in oglaševanjem, ki potekata preko agencije Dialego. Problem stagnacije cen, ki nas je spremljal skozi lansko leto smo reševali z višjo produktivnostjo, kar nam je dfelno uspelo, saj je naš poslovni rezultat noljši kot v prejšnjih letih, še vedno pa ni na pričakovani ravni.« »Za kakšno tržno orientacijo se je odločil Cetis?« »Celotna slovenska grafična industrija je v minulem letu ustvarila za 42,8 milijarde tolarjev prihodka ali 15,6 odstotka več Kot leto poprej. Tudi izvoz grafične industrije je bil vzpobuden in je znašal 8,7 milijarde SIT. Za razliko od vzhodnoevropskih dežel je tudi lani skoraj vsa domača grafična industrija ostala v večinski lasti domačih lastnikov. Poznavalci razmer to pojasnjujejo z dejstvom, da tuj kapital ni zainteresiran za podjetja na slovenskem grafičnem trgu, kjer vlada izjemno ostra konkurenca, obenem pa tiskarji največ dohodka še vedno skušajo ustvariti doma. V prejšnjem letu je slovenska grafična industrija zaposlovala 4791 ljudi. Trend rasti novih podjetij v tej gospodarski panogi se počasi ustavlja. Vodstvo Cetisa se zaveda majhnosti domačega trga in zato skozi desetletja vodi politiko vključevanja podjetja v mednarodno okolje. Danes Cetis velja za izvozno mednarodno podjetje z zametki globalizacije. Cetisova proizvodnja ne poteka le v Sloveniji, ampak tudi v tujini, kar nam je prineslo status domicilnega proizvajalca, ki zaposluje lokalno delovno silo. V 100-odstotni lasti Cetisa je podjetje Cetis Zagreb, Cetis Skopje in Cetis Tirana. Poslovanje teh podjetij okrepljujoče vpliva na poslovne dosežke Cetisa, ki ima v lasti še 33-odstotni delež podjetja Druckman ter podjetja Cetis Tomel.« »Pogovoriva se še o poslovni uspešnosti Cetisa v letu 1997 ter o nadaljnih načrtih Cetisa?!« »Poslovanje Cetisa v letu 1997 -seveda v pogojih gospodarjenja, kakršni so bili - lahko ocenjujemo kot uspešno. Vsi zastavljeni cilji so bili doseženi. Prenovili in izboljšali smo informacijski sistem, pospešili uvedbo in uveljavitev programa lasersko -variabilnega tiska, izboljšan je plasma na tuja tržišča, znižali smo in še znižujemo stroške poslovanja, podjetja v tujini obvladujemo z lastnimi kadri in nenazadnje, dobili smo certifikat kakovosti ISO 9001. V letu 1997 je bil dosežen čisti dobiček iz rednega poslovanja in sicer v višini 181 mio SIT, kar je v primerjavi z letom poprej bistveno boljše, ko smo poslovno leto zaključili z 59 mio SIT dobička- Tudi čista donosnost kapitala se je v lanskem letu povečala ter znaša 3,28 odstotkov. V prejšnjem letu je Cetis za naložbe namenil več kot 397 mio SIT, od tega je vložil v novo opremo za opravljanje osnovne dejavnosti kar 259 mio tolarjev. K temu znesku se lahko prišteje se 45 mio SIT za najsodobnejšo računalniško opremo in 31 mio tolarjev za programsko računalniško opremo. Naša pričakovanja in načrti za leto 1998 so izredno ambiciozna-Veseli bomo nadaljnjega povečanja dobička in kapitala družbe. Sčasoma se bomo preusmerjali na prefinjene programe, ki bodo sje-dili digitalni revoluciji. Proizvodnjo enostavnih izdelkov bomo opuščali ali selili na druge lokacije ter ukinjali skupine proizvodov, ki so v življenski fazi upadanja. V Cetisu kakovost celotnega p0' slovanja prehaja v poslovno strategijo. Delovanje našega podjetja je in bo usmerjeno v krepite.v slabosti in slabitev pomankljivosti-Zavedamo se, da so spremembo stalnica, v kateri živimo in delamo. Kratkoročno delovanje in dolgoročno razmišljanje sta pogoja za uspešnost v bodoče, pri čemer pa je odločilni kriterij konkurenc nost. Zato v Cetisu delamo prave stvari in to še bolje kot včeraj' SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 d.0 0 tel. (063) 832-946 833-455 immw9wwmw$ KUHINJE ITALJANSKEGA PROIZVAJALCA mmm wi nat grnsmrns SKo/VŽ/fe v p ta i’o p zoda/a l/i o v ŽALCU Za vas bomo kmalu razširili naše prodajne prostore in ponudbo na Mestnem trgu 4 (poleg avtobusne postaje). Do takrat lahko izkoristite posebne ugodnosti pri nakupu obutve za vso družino. GOIOVMSN POPUST PUČLONAVEČČtKOV V DRUGI POLOVICI JULIJA ŠE DODATNE UGODNOSTI TEMEUNI PROGRAMI Računalniški in poslovni obrazci Samolepilne in nesamolepilne etikete Propagandne tiskovine Vrednostne in druge zaščitene tiskovine Javne listine: potni listi, osebne izkaznice, prometna in vozniška dovoljenja Tiskovine za igre na srečo Oblikovanje Grafična priprava NOVOSTI Integrirane tiskovine v poslovnem komuniciranju Obrazci za optično čitanje Plastične kartice Dotisk spremenljivih podatkov, adresiranje Kuvertiranje Odprema na pošto RAZVOJ Digitalno upodabljanje in lasersko-variabilni tisk Pooblaščeno upravljanje s podatki, njihova obdelava in distribucija CELOVITA PONUDBA Z grafičnim inženiringom do učinkovite rešitve Z digitalizacijo procesa do konkurenčnosti naših partnerjev ROJSTVA Mateja REDNAK iz Žalca -fantka Alenka MARČEN iz Griž - deklico Jasna OCVIRK s Polzele - deklico Aleksandra ŠTORMAN iz Šempetra - fantka Bernarda GROFELNIK iz Mozirja - fantka Tatjana VRANJEK iz Prebolda -fantka Marjana KVAS z Gomilskega -deklico Karolina LESAR z Vranskega -deklico Branka TOPOVŠEK ŠTOPFER iz Žalca - fantka SMRTI Alojzija CENCEN iz Laikove vasi, 90 let Ivana ROVŠNIK iz Presarja, 78 let Stanislav BAIJŠ iz Vrbja, 67 let POROKE Mitja POPIT, Žalec in Barbara HOLOBAR, Vrbje Robert KOTAR,^ Presenično in Simona KAVČIČ, Žalec Matjaž KRK in Vilma KOLAR, oba iz Griž Damjan BABIČ, Šešče in Lučka KIRN, Polzela Božidar ROJNIK in Lidija NOVAK, oba iz Velike Pirešice Damjan PLANINŠEK, Petrovče in Jasna ŽTVKOVIČ, Šoštanj KAKO VARNO SMO ŽIVELI PRVIH PET MESECEV Prvih pet mesecev letošnjega leta beležimo na Celjskem porast kriminalnih dejanj za 11 odstotkov pri splošnem kriminalu, medtem ko je pri gospodarskem kriminalu zabeležen 22-odstotni padec kriminalnih dejanj. Iz tega lahko sklepamo, da je skupaj z drugimi delikti splošni kriminal v porastu. Na to gibanje vpliva mladinski kriminal, ki je v letošnjih prvih petih mesecih porasel kar za 18 odstotkov. Delavci Uprave kriminalistične službe Celje pa se lahko pohvalijo, da je kar 68 odstotkov dejanj preiskanih in podane so ovadbe javnemu tožilstvu. Pri kršitvi javnega reda in mira je zabeležen padec za 9 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Tako so policisti zabeležili 1719 prekrškov, kar je 8 odstotkov manj. Pri kršitvi mejnih zadev je zabeleženih 32 prekrškov ali 8 odstotkov manj kot leto poprej. Za razliko pa so tujci storili kar 214 prekrškov, kar pa pomeni kar 40 odstotkov več kot lansko leto. Pri kršitvah z orožjem (njegovo posestjo) je zabeleženih 97 kršitev podoben položaj pa je tudi pri mamilih. Tudi vseh ostalih kršitev je bilo za 40 odstotkov manj. Tudi prometnih prekrškov je bilo manj, čeprav je v prometnih nesrečah umrlo 19 ljudi. Viden napredek je zabeležen v mesecu maju, ko je stopil v veljavo novi prometni zakon. Na prvem mestu vzrokov za prometne nesreče je nepravilna smer vožnje. Za 15 odstotkov so se povečali tudi nepravilni premiki vozil, medtem ko so ostali prekrški v upadanju. V prometu na meji in tujski problematiki je bilo za prvih pet mesecev zabeleženih 2,411.105 prehodov preko meje, kar je 3 odstotke manj kot leto poprej, za 30 odstotkov pa je manj ilegalnih prehodov meje. Mejni organi so kar 26 odstotkov poizkusov ilegalnega prehoda meje zavrnili (695 oseb). j.^,> ‘ ■■ KAKŠNA JE SKRB ZA PROMETNE POTI V TALCU Številni občani se sprašujejo, kaj ge naenkrat dogaja na tem zelo perečem območju v Žalcu. Nekoč je Žalec slovel po tem, da so bile prometne razmere v našem mestu kar na primerni višini. Danes pa je stanje povsem drugačno in neprimerno. Skrb za varnost si kroji kar vsakdo. Pri tem prednjačijo tisti z živimi mejami, ki zapirajo svoja dvorišča tako visoko kot na Orientu, pri tem pa jim je prometna varnost deseta skrb. Če se sprehodimo po žalskih ulicah, je stanje tako rekoč povsod obupno. Gremo lahko od vzhoda proti zahodu ali severa proti jugu. Povsod so ob cestah visoke žive meje, tako da jim ne more do živega nihče. Že vrsto let je kritično predvsem okoli šole. Žlasti trmoglavijo z višino lastniki hiš na križiščih iz Šilihove ulice. To pa je postalo nalezljivo. Tudi na Ipavčevi ulici je na križišču s Trubarjevo kar v kratkem času zrasla visoka ograja, nič bolje tudi ni v križišču Cankarjeve ulice s Trubarjevo. Tudi pri raznih delih izvajalci niso bili kaj boljši. Že tako nepregleden ovinek na Trubarjevi ob transformatorski postaji je izvajalec del na trafoju postavil tako, da je zakril pogled po celotni Trubarjevi ulici. Verjetno si je za vzgled izvajalec vzel reklamni steber pred občino, poleg katerega še večkrat nekdo postavi PRAZNIK POLICIJE IN DAN ODPRTIH VRAT 27. junija si je slovenska policija izbrala za svoj praznik. To je dan, ko so se uprli jugoslovanski vojski na mejnem prehodu Holmec, ki ga je vojska uničila. Osrednja proslava tega dne je bila v Novem mestu, celjska regija pa je proslavila ta dan v Rogaški Slatini v Kristalni dvorani, kjer so bila podeljena priznanja, srebrni in bronasti znak za zasluge za varnost. Iz našega področja sta prejela srebrni znak Marjan Javornik iz PP Mozirje ter bronastega Savinjska televizija Žalec. Posamezne policijske postaje pa so slavile tudi s tem, da so imele Dan odprtih vrat. Obiskovalci so imeli priložnost dodobra spoznati delo policije, kaj so njihove naloge, kako jih opravljajo in s kakšnimi sredstvi. Obiskovalcem so pokazali predvsem: - uradne prostore policijskih postaj, - prevozna sredstva, ki jih uporabljajo posamezne policijske postaje, - oborožitev policistov in policijskih postaj, - informacijsko opremo policijskih postaj. Obiskovalci pa so poleg tega zvedeli še podrobnosti o kriminaliteti, prometni varnosti, o mamilih, skratka, vso problematiko na območju, ki ga pokriva policijska postaja. Tako je Dan odprtih vrat dosegel svoj namen, ravno tako kot ga dosega odprti telefon na UNZ, ki je enkrat mesečno. I. Jurhar na tratoar avto in tako je tudi pregled po Ulici Savinjske čete zastrt. Poseben problem pa je nastal po uspešni plinifikaciji Žalca. Izvajalci so bili res zelo hitri pri izvajanju del. Pri sanaciji cestišč pa so bili zelo površni. P° celem Žalcu, kjer teče plinovod, so dolge razpoke in luknje in že marsikateri voznik kolesa je, ko je zapeljal na tako razpoko, padel po vozišču. Luknje pa zevajo prav povsod in celotno naselje željno čaka na sanacijo oziroma novo preplestitev. Posebno poglavje pa je na zahodnem delu Žalca. Tamkajšnji prebivalci so tako rekoč ogorčeni. Cestišče je bilo prekopano nekajkrat, nihče ga pa ni saniral. Bližnji prebivalci pa so ogroženi od cestnega prahu kot tisti poleg kamnoloma na Pirešici-Nihče se pa zato niti ne zgane-Postavlja se vprašanje, če bodo morali tudi prebivalci dela ceste na Vrbje in tudi ceste na Gotovlje napravili enostavno zaporo, da se bodo odgovorni zganili. Posebno poglavje pa je vožnja učencev za bodoče voznike. Ravno na nepreglednem križišču Cankarjeve in Trubarjeve ulice celo v času, ko je najgostejši promet, inštruktorji mučijo svoje kandidate. Pa ne samo njih. Mučijo tudi vse udeležence v prometu. Vsi se morajo izogibati in pomagati, da se kandidati ne zmedejo preveč-Povejmo še to, da tu lahko srečamo kandidate, ki semkaj ne pripeljejo samo domači inštruktorji, temveč celo iz Celja, Šentjurja, Rogaške Slatine, Velenja in drugod. Mestni skupnosti in občini velja poziv, da aktivira Komisijo za varnost prometa, da pregleda stanje. Tudi ta organ je bil nekoč zelo dejaven, danes pa jih ni čutiti nikjer. Janko ^1 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC m • • 1 / • I • NUDI MOŽNOST VPISA V ŠOLSKEM LETU 1998/99 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZPLAČNO SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VERIFIKACIJE VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - UŽU - USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENSKO USPEŠNOST STROJNIŠTVO STROJNI TEHNIK ELEKTRIKAR ELEKTROTEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TRGOVEC TRGOVINSKI IN ŽIVILSKI POSLOVODJA VISOKA UPRAVNA ŠOLA (program javna uprava 1. in 3. letnik) FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ (program organizacija in management 1. in 3. letnik) USO - PROGRAMI USPOSABLJANJA PO OSNOVNI ŠOLI - 1 ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETA VANJE TESAR OPAŽEV KRIVILEC ARMATURE SKLADIŠČNI DELAVEC SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI DELAVEC PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI SREDNJI ŠOLI - 1 ŠOLSKO LETO - VERIFICIRANI - RAČUNOVODJA - KOMERCIALIST - VODENJE POSLOVANJA MANJŠIH PODJETIJ - POSLOVNI SEKRETAR INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delovnik med 8. in 16. uro, v času od 1.julija do (.septembra med 8. in 12. uro. PRIJAVE IN VPIS: OSEBNO in po TELEFONU 70-31-650, Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20 DZS. v» Od rock&rolla do drog in alkohola So osnovnošolci v Žalcu problematični zaradi nesposobnosti staršev ali pristojnih ustanov? V tem šolskem letu se je na OŠ Žalec močno povečalo število vzgojno problematičnih učencev, med katerimi je glavno vlogo igrala skupina petnajstih učencev, ki so se med seboj povezovali in povzročali razne težave. Sošolce so izsiljevali za denar in jih ustrahovali, jih pretepali, se neprimerno vedli do delavcev šole in jim grozili, motili pouk, neo-ravičeno izostajali od pouka, radii so in pa večkrat poškodovali šolski inventar, so v uvod k predstavitvi vzgojne problematike na OŠ Žalec zapisali delavci šolske svetovalne službe. Dejstvo je, da so letošnje šolsko leto težave, ki se na šoli vlečejo že več let in za katere Žalčani (še posebej pa starši učencev in prizadeti otroci) že ves čas vedo in opozarjajo nanje, začeli sistematično reševati šele letos. Po pomladanski okrogli mizi, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Centra za socialno delo Žalec, v katerih roke pride večina mladoletnih prestopnikov oziroma problematičnih učencev, so po besedah ravnatelja šole Adija Vidmajerja na šoli vendarle ugotovili, da jim ne bo pomagal nihče in da morajo vzeti zadeve v svoje roke. Da je bil za to že skrajni čas, pričajo številne pripovedi o kajenju v šoli in njeni okolici, o izsiljevanju, pa tudi o raznih mehkih drogah, za katere tudi učitelji vedo, vendar ne morejo ničesar ukreniti, ker “tisto, kar se dogaja zunaj šole, ni stvar šolnikov”. Tako, na primer, učiteljica, ki popoldne opazi, da se učenca na šolskem igrišču pretepata ne ukrene nič, ker se to ni zgodilo med poukom. Že pregovorno kajenje trave okoli na šolskem igrišču in predvsem na žalskem stadionu pa traja tako dolgo, da p dogajanju in zadevanju mladih Žalčanov po vsej Savinjski dolini že nekaj let širijo razne zgodbice in anekdote. “Potrebujete travo? Pojdite ponjo na žalski stadion!” Ali pa med hmelj - tam seveda uspeva še toliko bolj! Na OŠ Žalec so se za to, da bi na šoli končno vzpostavili red, potrudili z iskanjem različnih načinov, med katerimi pa se vsi niso izkazali kot ravno najbolj posrečeni. Najprej so oblikovali nov hišni red, ki med drugim določa, da “problematični učenci ne smejo dežurati, garderobne omare pa so ves čas zaklenjene. Novo je tudi dežurstvo učiteljev, ki odslej dežurajo v »dvojkah«, in to vse od takrat, ko se dežurstvo varnostnikov v šoli ni izkazalo kot najboljša rešitev. Med drugim tudi zaradi staršev, ki so se spraševali, ali hodijo njihovi otroci v šolo morda v zapor... “Pri reševanju težav smo se povezali tudi z žalsko policijo in centrom za socialno delo, vendar sta se tu pojavili težavi, saj policisti ne smejo obravnavati mladoletnih oseb, preko centra za socialno delo pa se je vse skupaj reševalo mnogo prepočasi,” pravijo šolski svetovalci, ki pa imajo sedaj enkrat na mesec s predstavniki obeh ustanov vseeno redne sestanke. Okrogla miza Na okrogli mizi v marcu so sodelovali predstavniki OŠ Žalec s predstavniki Centra za socialno delo, žalske mestne skupnosti, Policijske postaje Žalec, UNZ Celje in predstavniki staršev. Razprava je bila marsikdaj vroča in razburljiva, prinesla pa je kar nekaj zanimivih zaključkov, ki lahko bistveno vplivajo na izboljšanje stanja med žalskimi osnovnošolci. Med okroglo mizo so govorili o tem, na kakšen način obravnavajo otroke, ki izvršujejo kazniva dejanja pri centru za socialno delo, predstavili so preventivne programe, v katerih lahko učenci sodelujejo. Gre za projekte v okviru javnih del, dnevni center “Podmornica”, v katerem lahko otroci izvajajo razne delavnice, po šolah pa enkrat na teden izvajajo mladinske delavnice, na katerih obravnavajo razne teme, povezane z osebnostno rastjo, odnosi in odvisnostmi od alkohola in od drog. Razprava se je razširila tudi na problematiko blokovskih naselij v Žalcu, ki nimajo dovolj otroških igrišč, s čimer so otroci močno prikrajšani za fizično in psihično sprostitev. Po izkušnjah policistov pa je mladoletnih storilcev kaznivih dejanj vse več, ponavadi pa so to otroci, ki so v resnici žrtve katastrofalnih domačih razmer. Med okroglo mizo so govorili tudi o znakih, ki v razredih kažejo na to, da bo otrok pozneje postal problematičen, Adi Vidmajer pa je predstavil možnosti, s katerimi naj bi otroke usmerjali na pravo pot, med katerimi je pomembno koristno preživljanje prostega časa in sodelovanje v različnih interesnih dejavnostih in razrednih urah, ki jih je v predmetniku še vedno premalo, saj je za razreševanje vse večjih težav v razredu namenjena le ena ura na štirinajst dni. Problematična je tudi varnost otrok, kar skrbi predvsem starše. Po besedah Adija Vidmajerja je javna osvetlitev problematike na OŠ Žalec že prinesla rezultate, saj je, pravi, na šoli sedaj večja disciplina. “Tri najbolj problematične učence smo presolali na druge šole, dva pa smo prestavili v drug razred in tako razbili klapo, kar je dobro vplivalo tako na učence kot tudi na disciplino v naši šoli,” je povedal Adi Vidmajer. O tem, kakšna je vloga šole pri reševanju socialnih in psihičnih težav učencev, bi bilo mogoče razpravljati v nedogled, vendar so na OŠ Žalec pojme sedaj razjasnili z besedami, da “lahko šola le nadgrajuje tiste vrednote, ki si jih je otrok izoblikoval v družini. Otrok namreč v šoli preživi le del svojega časa, sicer pa zanj odgovarjajo starši. Šola ima ob vzgojni tudi izobraževalno funkcijo, ki je prvotnega pomena, saj sta znanje in učni uspeh tesno povezana s prehodom na srednje šole,” so zapisali predstavniki šolske svetovalne službe. Navsezadnje je to tudi res - starši vse prepogosto niso kos svojim nalogam, šole pa se osebni družinski problemi staršev in otrok doma resnično ne tičejo. Pravzaprav ni nihče odgo- voren, če kdo dela prevelike težave, pa ga je najbolje kaznovati ali ga odstraniti s prešolanjem. Skratka, vse je narobe, nihče pa ni kriv. Otrokom pa gre vsa ta zmeda in anarhija pravzaprav zelo na roko: s svobode, ki jim jo nudijo osnovnošolski časi, bodo s to-iiko večjim veseljem prišli v srednje šole. Polni optimizma, drog in alkohola. In potem ne bodo prišli na fakultete ali ne bodo dobili službe. Potem pa naprej - od drog do alkohola. Če bodo še živi, seveda. Pri ljudeh, za katere nihče ne odgovarja v obdobju, ko je tisto, kar najbolj potrebujejo, ravno pravilno usmerjanje in vzpodbujanje, ne pa obsojanje in kaznovanje. Da začnejo iskati oporo v raznih nadomestkih, pa ob vsem skupaj niti ni več tako nenavadno. Prihodnjič: o pristojnostih policije Nina M. Sedlar BILA JE ZADOVOLJNA IN VESELA Mami je bolna, in razumljivo je, da ji gre vse na »živce«, kot enostavno rečemo vsi. Dobili smo nepričakovan obisk; sorodniki in mamičina prijateljica. Sestra se je učila, oči je po napornem delovnem tednu počival, tako sem bil jaz ... strežač ali kako naj rečem. Slišal sem samo: »Marko, prinesi še to, prinesi, prosim, hitro...« Stregel sem, kot sem mogel in znal. Mami pa se mi je zdela vedno večja tečnoba. Tako sem sam pri sebi ugotavljal in se jezil na vse. Toda ko je obisk odšel, je mami še vedno sitnarila, saj je bilo seveda treba še vse pospraviti in pomiti. Mislil sem oditi v svojo sobo in se vsemu umakniti, pa sem se zamislil in sam pri sebi rekel: »Mama je zdaj sitna, ker je bolna in ni sposobna sama opraviti teh del. Potrpi malo, saj bo bolje.« Tako sem potešil svojo tiho jezo, ki je vrela v meni in nisem več vznemirjal mame. Zavedal sem se, da ona vsak dan opravlja nalogo mame, jaz pa je ne. In tako sem se počutil bolje in lepše. Marko Bojinovič OŠ Šempeter POHIŠTVO ZA VAŠ DOM - BIODOM Ce se vozite iz centra Celja mimo Topra v smeri proti Teharjem, si vzemite čas in obiščite prodajalno pohištva Biodom. Presenečeni boste nad bogastvom ponudbe in lepoto smrekovega lesa. Možno je v salonu pohištva Biodom kupiti prav vse, od omaric za čevlje do spalnic in kuhinj vrhunskih proizvajalcev pohištva. Nekaj podatkov iz »osebne izkaznice« Biodoma pove, da je to razmeroma mlado podjetje. S frgovsko dejavnostjo so pričeli leta 1990 v prijetnem lokalu ob železniški progi na Voglajni. Ker Je z leti prooaja pohištva narašč ala, je bilo potrebno poiskati novo lokacijo. Odločitev je bila hitra. Z razpadom Jugoslavije je Celje žapustil Sipad, znani bosanskoher-cegovski prodajalec pohištvenega Programa. Sipadov prodajni salon Jc bd predvsem zaradi bližine centra Celja za številne poslovneže želo zanimiv. Kakor koli že, sedaj na tej lokaciji posluje Biodom. »Biodom je mlad samo na prvi Pogled, in nikakor nismo brez •žkušenj, kakor bi morda lahko sklepali po »rojstni letnici«. Nenazadnje so moje dolgoletne izkušnje vezane za tovrstno dejavnost. Kot direktor Lesnine v Levcu sem pridobil izkušnje v prodaji pohištva,« zatrjuje Zdravko Bizjak, prvi človek proizvodnega in trgovskega podjetja Biodom. V prodajnem salonu Biodoma lahko kupec dobi vso pohištveno opremo za stanovanje. Na voljo so tudi nekateri dodatni stanovanjski detajli, kot so zavese. Zaposleni v Biodomu nenehno širijo krog dobaviteljev pohištva. Predvsem ohranjajo in negujejo poslovne odnose s proizvajalci pohištva v državah bivše Jugoslavije, Italije in Češke. Njihov skupni cilj je s čim nižjimi cenami priti do potrošnika. »Kupna moč slovenskega kupca je nizka. Zelo malo je taKŠnih kupcev, ki si lahko privoščijo, da vsaj enkrat v petih letih zamenjajo določene dele pohištva. Takšni kupci želijo kupiti kvalitetno opremo po ugodnih cenah. Na prvi pogled se zdi, da je to nemogoče. Pa vendarle ni cisto tako. Z našimi dobavitelji se dogovorimo za določene popuste. Tudi naša cena jc oblikovana skoraj brez marže. To se nam je v preteklem letu obrestovalo v povečanem prometu, ki je znašal 3 mio DEM. Skratka, če kupcu ponudimo 40-odstotni popust, je to potem zares popust. Seveda so na drugi strani tisti porabniki, ki imajo denar. Predvsem so to ljudje izbranega okusa, VRTMARSTVO tel.: 425-160 C<£LJ(£ Vabimo Vas, da obiščete naš vrtni center v Žalcu na Filipovem trgu - v nekdanji strojni Žalec, kjer Vam nudimo bogat izbor lončnic, rezanega cvetja, pripomočkov za vrtnarjenje, čebulic, še posebej pa zunanjih okrasnih rastlin. V\ VAše rožnato vesele - vrtnarstvo ceije ki od prodajalca zahtevajo točen rok dobave, natančne plačilne po- Biodom je ponosni lastnik blagovne znamke Bioboy. Začetni rezultati prodaje so spodbudni, kar je bilo pričakovati, saj je ta program narejen iz masivnega smrekovega lesa, ki je postal zadnje čase zelo priljubljen. Poleg tega programa gredo najbolj v prodajo kuhinje Gorenja, regali Alplesa in spalnice Garanta. »Naše načelo jc nuditi kupcem kakovo$Jne izdelke ob čim nižjih cenah. Želimo tudi povečati obseg poslovanja, kar pa nc bo možno brez novih naložb, razširitve prodajnega programa in prostora ter iskanja novih prodajnih poti. Trenutno razpolagamo s 700 kvadratnimi metri prodajnih površin, ki jih nameravamo do konca leta povečati za še dodatnih 500 kvadratov. Ocenjujem, da je imidž našega podjetja dober, ter da so naši kupci prepričani, da so izbrali najboljše,« je dejal direktor Biodoma, Zdravko Bizjak. V preteklem letu so na zadovoljstvo kupcev v Biodomu prišli na idejo, da odprejo lastno mizarsko delavnico, v kateri je možno dodelati in predelati kose pohištva ali popraviti manjše okvare. Celoten prodajni asortiman lahko dobite na 5-letni kredit z ugodno obrestno mero T+8 odstotkov. Za kredit do enega leta pa vam ne obračunavajo obresti. In seveda, za gotovinsko plačilo se je možno dogovoriti za precejšen popust. Ljubeznivi prodajalci Biodoma vam bodo zaželeli dobrodošlico vsak delovni dan med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro. L.ČEDE Trgovsko proizvodno podjetje Celje 3000 Celje Kosova 9 Vlil d.o.o. Tel.: 443-144, 483-615 MASIVNO SMREKOVO POHIŠTVO PO VAŠIH ŽELJAH ZA MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE LASTNE VZMETNICE BIO SAN - NA ZALOGI 190 x 90 ..... 9.400 SIT 200 x 90 ..... 9.400 SIT 190 x 180 ..... 21.000 SIT 200 x 180 ..... 22.900 SIT V četrtek navsezgodaj se odpravimo; polni veselega pričakovanja, nabiti s pozitivno energijo, vso potrebno bojevitostjo in veseljem. Gremo tja, kjer so bili prijatelji sodelavci že pred letom dni doživeli (in preživeli) čudovito izkušnjo. Gremo v bovško kotlino na canyoning. Premagovat Sočo in sebe. V kampu Kovač se je vse začelo in vse končalo. Ob varnih Romaninih rokah in pločevinki rolerja se med sicer vselej slabost povzročajočo vožnjo čez Vršič počutim neverjetno prijetno in varno; čeprav se ves čas tolažim z dejstvom, da ta gbčutek ne bo več dolgo trajal. Že ob štirinajstih smo namreč dogovorjeni z Davidom Zorčem, lastnikom Šport Acitva, podjetja, ki se ukvarja z vsemi možnimi divjimi športi, ki imajo (razen Soče in skal) le eno skupno značilnost: da so nevarni. dni živita samo še za pričakovano avanturo, Bovčanka Sergeja se na kaj takšnega ne bi odpravila niti v sanjah, njen mož, policaj Edi, a ob tem, da se najprej izkaže ot vrhunski kuhar, pozneje pa, ko premagujemo vseh deset slapov na območju Fraterce, odlično odigra vlogo angela pri tistih, ki se pred skoki z vrha enega do drugega slapu vedemo bolj neodločno. Sploh pa, se tolaživa z Matelo, so vsi ostali člani ekipe - razen kamermana Vida, ki mu zaupana video kamera, s katero sta z Gorazdom osnela čudovito oddajo o vsem, ar smo v dveh bovških dnevih Jure: “V kuhinji je najnevarneje. ” Kar lepa skupinica nas je, ki v campu Kovač, kilometer oddaljenem od centra Bovca, postavljamo šotore, ampak midva z Matelo v pričakovanju napovedane avanture prav gotovo izgledava najbolj prestrašeno. Samo in Romana zadnjih nekaj počeli, služi tudi kot odličen izgovor, da se mu ni bilo potrebno metati v slapove -moker soški tuš že doživljali v preteklih letih. Kako, se sprašujem, lahko normalen človek ob tem sploh kakor koli uživa??? Kako naj uživam v tem, da svoje telo strpam v nepremočljivo obleko, v kateri se počutim kot palček Smuk, kot zmešana lezem po skalah navzgor samo zato, da lahko potem brodim po brzicah Soče in se z njenih visokih in deročih slapov mečem na dno? Ob tem se moram izogibati številnim skalam, paziti na to, kje imam roke, da mi ne opraska členkov, če me zalije voda, moram glavo potisniti navzdol, da slučajno ne preneham dihati, ker pa že dolgo ni deževalo in je gladina Soče nižja kot ponavadi, moram še doskakovati s skrčenimi koleni, da si ne zlomim gležnja, hkrati pa se držati vseh ostalih pravil, ki prekašajo celo najnovejsi slovenski prometni zakon! Res je sicer, da tu doživeta nevarnost in adrenalin prekašata celo vožnjo po slovenskih cestah... Ampak, a sploh lahko človek ob vsem tem doživlja kakršen koli užitek? Verjamite ali ne, slednjič se odločim za odgovor da. Lahko. In to takšnega, ki zasenči marsikateri dvig adrenalina iz preteklih življenj; od dvigovanja sebe z alkoholom ali raznimi narkotičnimi sredstvi, s čemer si pomaga vse več ljudi, do steklenic in injekcij elektrolitov, ki ti jih še nekaj mesecev poprej pridno vbrizgavajo v kakšni slovenski bolnišnici, prepričani, da potrebuješ dodatne vire energije. Tudi, če je to res, vam za ponovno pridobitev le te vsekakor bolj priporočam canyoning kot travo, alkohol ali bolnico! Poskusite in sporočite, če še obstaja kakšno sredstvo, ki vas bo bolj poživilo kot skoki s soških slapov! Res pa je, da Soča ni enako usmiljena in dobra do vseh; v obdobju petih let, odkar so se pričeli divji športi serijsko prodajati, se je namreč zgodilo že kar nekaj nesreč, med katerimi je ponavadi še najhujša, ko se prevrne raft ali kajak, s katerim so se dan pozneje pogumno spopadli Romana, Samo in Jure. Gorazd je prespal in v dokaz, da je herojsko premagal strah, se je dan pozneje odločil še za nevarnejši canyonning; tokrat po Sušcu, ki ga je zaznamoval za vse življenje. In umiril vsaj za en dan... Sama se dan pozneje odločim za mirnejšo možnost; sposodim si gorsko kolo in se po bovških hribih odpravim spoznavat domačine in posledice posoškega potresa. Te so kar hude, saj je brez domov ostalo kar šeststo ljudi; okoli tristo jih živi v Kaninski vasi ali pri sorodnikih, 300 pa je še vedno nastanjenih v posebej za to postavljenih bunkerjih. In ko se ure in ure (čas pri tem izgublja ves pomen) vozim po David Zorč: "Tem Savinjčanom bom že dal vetra." makadamski cesti ob Soči, kilometre dolgo podoživljam dogodke preteklega dne. Stojim na vrhu slapa, gledam v votlo in neverjetno strah me je. Premaknem se za korak in razmišljam, če bi ali ne bi... Slednjič vendarle storim, kar je v takih trenutkih najboljše storiti in v čemer je pravzaprav največji čar takšnih doživetij. Preneham razmišljati, pozabim na vse, odrinem se in preprosto... skočim. Tako si odpreš pot do čudovitega trenutka, ko ne misliš na nič, ampak samo občutiš. Strah in pogum, vodo in odprtost, vesolje in veselje hkrati. V bučanju vode, skozi katero adaš, pa se ti odvrtijo deli ivljenja. Včasih najlepši, drugič najnujši; morda tisti, s katerimi nisi mogel prej nikakor razčistiti. Res je sicer, da ne razčistiš niti v trenutku, kot je ta, ampak... zdaj ti je vseeno. In težave, po starem pravilu, ki pravi, da jih najlažje premagati tako, da jih spregledaš, nenadoma izgubijo ves pomen. Ker prav tako kot skozi slapove Soče, potem padeš skozi njih. Samo odločiti se moraš. Ko enkrat skočiš, vse zemeljske težave izgubijo pomen. Ker veš, da zmoreš in da lahko. Da boš z lahkoto preživel čudovito in mirno leto; pomirjen z naravo, okoljem in samim seboj. Uspelo ti je namreč premagati sebe in se spoprijateljiti z zakoni narave. Ce bi bilo usojeno drugače, bi se zgodilo tudi kaj slabega in tudi to ves čas dobro veš. Še vedno je namreč narava tista, ki za vsakega od nas napiše svojo usodo in zakon. Le mi sami pa smo tisti, ki jih lahko sprejmemo in morda spremenimo. Ali pa ne. Nina M. Sedlar Foto: Samo Jurhar STJSECi, Piše: matela Naš urednik - Samo Jurhar je prva liga! Še danes mi ni jasno, kako je tej balin kugli (zaradi fenomenalne frizure - Samo) uspelo spraviti skozi kanjon rojeno »cvi-kalico«, kot sem jaz! Ampak mu je »ratalo«! V bistvu sploh nisem vedel, kaj to pomeni! Znano mi je bilo, da gre za drsanje po slapovih, in da te na koncu čaka 12 - metrski slap, ki ga ne moreš premagati drugače, kot da se dobesedno vržeš z njega. OK, amnak 12 metrov se sliši dosti bolj milo, kot je to v realnosti (na slapu: «KAJ SI NOR?!«). Skratka - prvi dan smo premagali »FRATRCO« - kanjon, ki je dobesedno otroški vrtec proti temu, kar me je čakalo naslednji dan. Zopet, skratka: OKOLICA Bovca /pod kanjonom SIJSECL PETEK. 25/06 OB HOtL Vodiči ŠPORT AKTIVA so se odločili, da mi »zdrmajo svastiko« In tako je tudi bilo. Ker so preostali člani naše ekipe že poznali ta vratolomen kanjon, so se ta dan »drajvali« s kajakom po Soči, jaz pa sem se po preživeli Fratrci hotel še soočiti s Sušcem! Fil sem sam (smrk)! Razen tamkajšnjih adrenalinarjev (vodičev Šport aktiva), ki jim je spust po Sušcu - spust po otroškem toboganu. Meni pa se je zdelo, da če ga “Prefuram« brez »gipsa«, bom večia faca kot Indiana Jones! S kombijem smo prispeli do točke vZpona, opravili ys& kar sodi v priprave (pa res vse), nato pa kar Počasi (če verjameš) proti štartu sPusta! L TE Hja, nihče mi ni povedal, da je potrebno šibati v hrib! Kako strmo, pa kaj si nor! No, in tu sem ugotovil, da to še ni niti polovica, kar me čaka. Dobre pol ure sem se vzpenjal po skalah (hang on, cliff-hanger), in to v takih rovtah, kjer gamsi potrebujejo cepine in lisica »rikverc kure ravba«. Spomnim se trenutka, ko sem se dokončno zavedal svoje eksistence, s kremplji oprijet na skalo, pod mano pa kakšnih 10 m čiste tišine s trdo podlago! (Šit, ej! Jurhar, to ti bom vrnil!). Vodič Matej, ki je skrbel za mojo varnost, me je imel že poln kufer, ker sem bil počasen kot polž. Ej, stari (čak mal), jaz sem prvič v skalah, pišukal Vsaka pot navzgor je bolj naporna kot navzdol (če verjameš). Ko sva z Matejem prispela do točke spusta (pa res spusta), sem kaj kmalu uvidel, da to reklo tu ne velja! Rilo mi je vroče, kar lilo je z mene, kajti vzpenjal sem se v neopenski (nepropustni) obleki. Vročina me je kaj kmalu minila, ko sem štrbunknil v pr\>i »tunf«, kjer je voda »nanesla« kakšnih 7 C! Majka! No, ja. Sledil je prvi slap in čez dve sekundi novi »tunf« (bazenček pod slapom)! Matej mi je fenomenalno razložil in pokazal, kako se tej stvari streže in skupaj sva »slajdala« po slapčkih in slapovih! Enkrat po trebuhu, drugič po hrbtu, najbolje pa kar po riti! In nekje po dvajsetih minutah adrenalinskega šusa te dobesedno »boli džordž« za vse! Res se ti fučka, ali boš še kdaj videl rodno vas, ali pa boš blede misli zagrebel v desetccn-timetrskem kotičku sveže, neokrnjene narave!« Enivej!! In že sem se znašel pred prvo noro preizkušnjo! Kar naenkrat sem se zavedel, da stojim na skali, s katere naj bi skočil! 6 metrov, šit! Sliši se nič, ampak zamislite si, da skačete iz tretjega nadstropja! Nisem si upal, priznam! Ostali fantje, ki so naju tu počakali, so me vzpodbujali, naj skočim, saj obstaja še druga pot - peš! Ker sem si hotel dokazati, da imam jajca, se nisem takoj vdal in sem se nekaj časa obotavljal, mimo mene pa je prispel šoloobvezen domačin, ki je skočil, kot bi rekel keks! »Hej stari«, sem si mislil, in gremo naši! Skok v ledenico - imam jajca -ampak tokrat v grlu! Potem spet nekaj »nedolžnih« slapov in »slajdanje« na vse načine. Sledil je še omembe vreden skok s police in ... joj, polfinale, predzadnja ovira - domačini ji pravijo luknja! Kako lep slap, ampak tu dol?! Čeprav na vrhu »luknje« nisem vedel, kam bom padel, je bilo čez nekaj stotink sekunde vse »uredu«, ampak le ta nekaj minut! Finale! 12-metrski slap kot delikatesa kanjona! Noge skup, roke na prša in »šut - slajd« (šit) po hrbtu! ORGAZEM! Teh občutkov ne bom opisal, skusite si sami! Hej! Skok s šestega štuka, čeprav v vodo! Ja, bi vas rad videl! In ko je bilo vsega konec, mi je bilo žal (da je konec)! In opazil sem, da če ne bi imel ušes, hi se mi na vratu držala le še spodnja čeljust! Majka! Joint, whisky in seks, v primerjavi s tem - NULA! Tudi če bi me dol dale tri svetlolase Ukrajinke, se ne bi počutil tako orgazmično! Fantje iz ŠPORT AKTIV - a, HVALA !! Ravnokar vam prižigam pipo miru, se vidimo (še letos). »Hvala, dobro, veri večeras, tu-najt!« P.S. Spremljajte Savinjsko TV, kajti delček te odštekancije je ujelo tudi oko naše kamere! Lep prisrčen U NULO! TUDI LETOS NA KOMELJ ARROWHEAD 12 + 12 Člani LK Žalec so se 13. junija udeležili tekme za slovensko pokal v disciplini Arrotvhead 12+ 12 v Dravogradu. Tekmovalci so tekmovali ob mrzlem in vetrovnem vremenu na zelo zahtevnem terenu, ‘.V ob meji z Avstrijo. Člani LK r-alec so ponovno dokazali, da sodijo v vseh kategorijah in stilih v Vrh slovenskega lokostrelstva, saj so Vs‘ dosegli odlične rezultate v svojih »alegorijah. M. Vratnik 3. mesto, V Vratnik 1. mesto, G. Cestnik in ' ■ Virant 2. Mesto. L. U. Zveza koroških partizanov in slovenskih društev Koroške tudi letos prirejata pohod na Komelj nad Pliberkom. Letos je to že devetnajsti pohod. Planinci, borci in upokojenci iz naše občine so bili doslej vedno pristoni na pohodu. Verjamemo, aa bo odziv tudi letos velik, saj je organiziran vedno poseben prevoz. Letos je zopet organizator Planinsko društvo Liboje. Avtobus bo popeljal tudi planince iz Zabukovice oziroma iz Griž in Žalca. Za letošnji pohod je cena prevoza 1.200,00 SIT. V Libojah pobira prijave in vplačilu, predsednik Franc Čretnik, v Žalcu pa se lahko obrnete na Ivana Jurharja, Velenjska 12. Prijave se sprejemajo izključno skupaj z vplačilom do popolnitve avtobusa. Točen čas odhoda v nedeljo, 19. julija, vam bodo povedali ob prijavi. Janko Lokostrelci za slovenski pokal Člani lokostrelskega kluba Žalec so se udeležili lokostrelske tekme za slovenski pokal, ki je bila 20. in 21. junija v Postojni. Tekmovali so na razdaljo 60, 50, 40 metrov za člane, mladince in kadete ter na razdalje 40, 30 in 20 metrov v kategoriji deklic in dečkov. Rezultati: Compaund Kategorija deklic in dečkov dp 14 let Jeanine Čoh 4. mesto Matevž Uratnik 7. mesto Kategorija kadetov od 14 do 16 let Uroš Uratnik 4. mesto Gregor Cestnik 6. mesto Kategorija mladincev od 16 do 18 let Peter Virant 3.mesto slog Olimpic Mitja Vcler 4. mesto Kateggrija veteranov Robi Čoh 2. mesto slog Olimpic V četrtek, 25. junija, je bilo v Novem mestu odprto prvenstvo FITA 70 metrov, olimpijski krog in slovenski pokal, ki so se ga udeležili člani in mjadinci lokostrelskega kluba iz Žalca in prav tako dosegli lepe rezultate. Kateogrjja dečkov do 14 let Matevž Uratnik 2. mesto Kategorija kadetov do 16 let Uroš Uratnik 3. mesto Gregor Cestnik 5. mesto Kategorija mladincev Peter Virant 3.mesto slog Olimpic Mitja Veler 4. mesto Kategorija veteranov Robi Čoh L mesto slog Olimpic Leon Uratnik, LK Žalec GREGA JANČIČ PRVAK Med 6. In 7. junijem je Karate klub Sevnica pripravil Grand prix karate turnir Slovenija Open, katerega se je udeležilo približno 450 telcmovalcev iz 11 držav. Na tem turnirju, ki je največji v Sloveniji, so bili med najuspeš nejšimi tudi žalski karateisti, saj so osvojili kar 7 medalj. Rezultati žalskih karateistov: Mladinci, letnik 1979-79 +80 kg 1. Gregor Jančič, KK Žalec -79 kg 3. Matjaž Končina, KK Žalec Jančič in Končina sta se borila tudi v absolutni konkurenci članov za nagrado Grand prix. Jančič je v II. kolu izgubil s 6:1 z aktualnim članskim in mladinskim evropskim prvakom Junior Lefev-rom iz Belgije, Končina pa je po dveh zmagan klonil proti Alenu Trotiču. Športne borbe Kadeti letnik 1980-8L -75 kg 2. Janko Skok, KK Žalec 1. Blaž Skok, KK Žalec St. dečki letnik 1982-83, -55 kg 3. Dejan Lukač, KK Žalec Ml. dečki letnik 1984-86, +55 kg 3 Uroš Godler, KK Žalec Ženske letnik 1980-81, +50 kg 3. Asja Pešec, KK Petrovče Kadeti ekipno: 2. Ekipa Žalca (Rok Pader, Blaž in Janko Skok). Kate - moški 3. mesto Mitja Stisovič, KK Petrovče Silvo Marič NOČNO ŽMJENJE Kakšno je vaše nočno življenje? Upam, da ste (sebi) odgovorile, da je živahno in zanimivo. Večina pa noči vendarle preživlja v posteljah, kar je, seveda, tudi lahko živahno in zanimivo. V vsakem primeru potrebujemo za to primerna oblačila, v katerih smo sproščene, lepe in zapeljive. Najbolje pa vse hkrati. Nove tkanine, nas ovijajo mehko in nežno, kot druga koza. Pri gibanju nas zaradi elastina ne ovirajo in zaradi načina tkanja prepuščajo vlago, kar nam daje zdrav in prijeten spanec. Bodimo privlačne, pustimo se zapeljati. Edvarda ACMAN-STROPNIK t K 71 P IZ /t K UPR A, Savinjska cesta 31, ŽALEC - Novi materiali In vzorci za poletne kostime in srajce - VISKOZE za bluze od 1.090 SIT - DIOLENI od 1.590 SIT - MAROKENI vseh barv 2.890 SIT - SVILE in ČIPKE od 2.490 SIT ELASTIČNA ČIPKA za bluze 3.690 SIT - JAPONSKI LAN od 3290,00 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE od 1.590 - VELIKA IZBIRA MODNIH DEWORE TKANIN ŽAKARD VISKOZ IN RAZNE PROSOJNE VISKOZE (CREPE DE MOHR) Vse vrste gumbov različnih barv In velikosti! AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! Družina: Rosaceae - rožnice Domovina: Evropa, Azija in severni predeli Severne Amerike; pogosta gnojenja. Opis: 50 - 100 cm visok listopaden grm; listi pernati, 5-7 eliptičnih lističev, enostavnih, po srednji strani svilnatih; cveti rumeni, plodnjasti, s petimi senč nimi listi, številni in združeni v končne late; številni so različki z raznimi barvami cvetov. Čas cvetenja; junij - september Uporabnost: za olepšanje skalnatih pobočij in brežin, za obrobke gredic itd. Sajenje: spomladi (posadimo se-mnke na stalno mesti) in jeseni Razmnoževanje: s semenom spomladi ali s potaknjenci proti koncu jeseni Okolje: žgoče sonce in močno sončna mesta Vrsta zemlje: navadna vrtna prst, ki ji dodamo malo šote Vlaga: redno zalivamo toliko, da je zemlja vedno dovolj sveža CmUČAMtA Polzela tel.: 720 319 ULEX Uleks Ulex europaeus (navadni uleks, včasih tudi bodičevje) je razširjena grmovnica. Malokdaj ga gojijo v gredi z grmovnicami, zelo primeren pa je za žive meje ali kot pokrovna rastlina na večjih površinah. Vendar ne raste kjer koli, potrebuje peščena ali kamnita tla in sončno lego z malo sence ali brez nje. Vse vrste so trnate in razvijejo rumene me-tuljaste evtove. Starejše rastline slabo prenašajo presajanje, zato je varneje kupiti majhno rastlino v vsebniku. Vrste in sorte Navadni uleks R. europaeus zraste ok. 2 m visoko. To je gost trnat grm, ki začne cveteti med marcem in majem in nato v presledkih vse leto. Čeprav je doma v zahodni Evropi, ga nenormalno mrzla zima lahko uniči. 1 "LORA TRAD Knmenče 20/8, 3314 BRASLOVČE Boltjan Oitir a.p. Tal.: 003/726-025 In 726-414 RIŽOTA NA »MOJ« NAČIN 50 dag teletine iz stegna 2 dl rizlinga 1 drobna čebula 1/2 I goveje juhe 1 žlica currvja 25 dag riža 1 šopek peteršilja 20 dag masla 5 dag parmezana, sol, poper Na maslu prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano telečje meso. Ko se meso zmehča, ga zalijemo z vinom, dodamo curry v prahu, sol, poper, sesekljan peteršilj, opran riž, dolijemo govejo juho, potresemo s parmezanom in kuhamo na slabem ognju, dokler riž in meso nista popolnoma mehka. Od časa do časa premešamo in po potrebi zalijemo z juho, kar je odvisno ocf vrste riža. Preden postavimo rižoto na mizo, jo obilno potresemo s parzmeza-nom. Opomba: Rižoto pripravimo vedno tik pred obrokom, ker postana ni dobra. KROMPIRJEVA JUHA 40 dag krompirja 5 dag masti 5 dag moke 3 1 osnovne juhe 1 dl kisle smetane 1 jajce peteršilj majaron 1 dag soli Olupljen krompir narežemo na drobne, enake kocke in ga kuhamo z majaronom, dokler se ne zmehča. Iz masti in moke pripravimo svetlo prežganje, dodamo drobno narezano čebulo in ko čebula zarumeni, zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal krompir. Na zmernem ognju kuhamo še približno pol ure, nato precedimo juho na kuhane kocke krompirja in še enkrat prevremo. Tik preden juho ponudimo, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem in dodamo kislo smetano, ki smo jo poiprej zmešali z rumenjakom. Po okusu solimo in popramo. MORTADELA V SOLATI 40 dag mortadele, 20 dag sira trapista 10 dag čubele, Idi kisa 1 žlička gorčice, 6 dag kisle paprike 6 dag kislih kumaric, 2 jajci 6 dag redkvic, 0,4 dl olja šopek peteršilja, sol, poper Mortadelo, papriko in kisle kumarice narežemo na rezance, čebulo nalistamo, dodamo po vrsti gorčico, sesekljan peteršilj, nalistano redkvico, olje, kis, sol in poper ter vse na rahlo premešamo. Solato okrasimo z rezinami trdo kuhani jajc in svežimi paradižniki. Takšno solato lahko naredimo iz ostankov mrzle pečenke, hrenovk ali safalad. Proizvodnja modne konfekcije, Mozirje Telefon: 063/833-011 Fax: 063/833-545 Naše kakovostne izdelke lahko kupite po ugodnih cenah v naših industrijskih prodajalnah v: - Nazarjah 063/833-011 -Šoštanju 063/882-104 - Slovenj Gradcu 0602/43-242 -Celju 063/441-668 - Krškem 0608/22-494 EN 29001/ISO 9001/BS 5750 APPROVED BY BVQI LTD V_________ _______________J Pri svojem delu uporabljamo standard ISO 9001 intex ŽALEC, Šlandrov trg 41 a Trgovina in storitve Talne obloge tel./fax: 063/715-931 Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij tapiciranjc sedežnih garnitur simpatex za kopalnice in kopalniške garniture svetovanje na domu MARIJA GRADEC 1,3270 LAŠKO, TEL: 063 731 515 ranimmiiMMii v ton PIVO H CVETJE od 6.7. DO 12.7.1998 TRGOVINE: MELANIE P.C. LENA LJEVEC, JACK DANIEL P.C. VRTNICA CELJE, MODY OROŽNOV TRG LAŠKO VAŠE ZDRAVJE NA HRVAŠKEM Če se poleti odpravljate dopustovat na Hrvaško, ne pozabite poskrbeti za svoje varstveno zavarovanje oziroma se oskrbeti za primer, da boste v sosednji državi potrebovali zdravstveno pomoč. POTEPANJE PO MEHIKI Mehika, dežela, ki jo na eni strani stiska Karibsko morje, na drugi pa Pacifik, je najbolj severna država Latinske Amerike. Mešanica ameriško-indijanske in panske kulture s čudovito naravo, neverjetnimi ostanki bogate zgodovine predstavlja živ spomenik davne kulture, ki so jo današnjim prebivalcem zapustile neverjetne stvaritve Majev in Aztekov, prvotnih prebivalcev teh področij, katerih civilizacija je v začetku šestnajstega stoletja podlegla agresivnosti panskih osvajalcev, ki jim je tako uspelo uničiti eno najrazvitejših svetovnih kultur. Od I. februarja letos zdravstvenih storitev na Hrvaškem ni več mogoče urejati s slovenskimi zdravstvenimi izkaznicami, zato si je potrebno pred odhodom priskrbeti obrazec SLO/HR 3, s katerim boste lahko na dopustu urejali nujno medicinsko pomoč. V primeru, da boste to potrebovali, morate slovenski obrazec najprej oddati v enoti Hrvaškega zavoda za zdravstveno varstvo, kjer vam bodo izali potrdilo, s katerim lahko potem uveljavljate zdravstvene storitve. Izjema so samo nesreče, saj bodo v tem primeri dokumentacijo urejevali v zdravstvenem domu ali bolnišnici. \ / S potrdilom hrvaškega zavoda lahko zdravstveno zaravarovanje na Hrvaškem uveljavljate le v javnem zavodu ali pri zasebniku, ki ima z zavodom sklenjeno pogodbe; tisti, ki pogodbe nimajo, vam lahko vse storitve, ki niso nujne, zaračunajo. Obrazec SLO/HR 3 lahko kupite na vseh enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje. Španci, katerih osnovni namen je bil širjenje krščanstva, pri doseganju tega cilja niso izbirali sredstev, mehiško prebivalstvo pa jim je uspelo podjarmiti do te mere, da ostaja še danes, po štiristo letih, uradni jezik v Mehiki španščina, večino prebivalstva pa predstavljajo mestici - mešanci med Indijanci in Španci. Vseeno pa je v Mehiki še mogoče srečati tudi “prave” Indijance, ki predstavljajo izvirne potomce prvotnih prebivalcev Mehike. Vendar so ti, večinoma kot tretjerazredno prebivalstvo, odrinjeni na rob življenja in družbe; večinoma živijo v odročnih gorah ali tako imenovanih “kolonijah” -napol podrtih lesenih barakah, ki jih je na obrobjih mest zanje milostno zgradila država. In čeprav je le pet odstotkov mehiških prebivalcev “čisto” bele polti, boste v pisarnah, uradih in bolnišnicah zaposlene našli skorajda samo njih. Mexico D. F. Pritisk, ki ga čutim v glavni zaradi čudnega, sladkobno zadušljivega vonja ob prihodu na izkrcanju z letala, je dosti večji kakor strahovi, ki me vse od začetka priprav na potovanje spremljajo zaradi preveč vnetega branja turističnih vodičev, ki svarijo pred umori, posiljevanjem in ropi, ki naj bi v tej, največji metropoli sveta, ki šteje že čez 22 milijonov prebivalcev, vse tiste, ki dajejo tako ali drugače slutiti, da so turisti, čakal na vsakem koraku. Nihče me sicer ne oropa, vsa druga pričakovanja pa glavno mesto Mehike izpolni že prvi dan -kot večina velemest predstavlja to mesto nekakšno brezosebno gmoto zgradb, cest, prometnega kaosa, vrveža ljudi, klošarjev, ki si kurijo in spijo kar sredi pločnikov v centru mesta. Preseneti me zelo dobro organizirana varnostna služba - na vsakem vogalu namreč opaziš policaje, ki so ti takoj pripravljeni svetovati in ti pomagati ali te ubraniti številnih ponudb raznoraznih organizatorjev “hitrih” izletov po okolici Mexico Cityja, ki N.-M. SEDLAR Šport Center Prodnik kajak rafti ng kanu fltness otroško igrišče piknik prostor športni d nedeljska kosila - večerje - poroke - obletnice - domača hrana - restavracija s prenočišči INFORMACIJE - Obvezne rezervacije Juvanje 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063 841-317, 841-511 tako na pogled kot tudi glede na način, s katerim pristopijo in te skušajo za nekaj uric pridobiti v svoje roke, zbujajo vtis, da so dokaj sumljive sorte. Vendar pa jim, če jih le ne preženejo policaji, čarov zanimivega mesta in vse dežele željne popotnike, ponavadi vseeno uspe prepričati. V splošnem pa je lahko človek, ko prileti v Mexico City, kar malce razočaran. Nikjer veselih mariachijev, ki bi igrali na ulici, nikjer veseljakov, ki bi se nalivali s tequillo ali mahali s sombreri... Le kopica mrkih obrazov, ki začno gledati še bolj grdo, ko ugotovijo, da si bele polti, in da, po možnosti, ne znaš špansko. Brez znanja tega jezika pa se je v tej raznoliki deželi nasprotij, v deželi, kjer se prepletajo zgodovine Majev in Špancev, v deželi najpomembnejših odkritij sveta, Indijancev, mogočnih zgradb, zapuščin najbolj naprednih svetovnih civilizacij in pa kmetov, katerih hrbtenice še vedno ukrivlja breme španskih osvajalcev, resnično bolj težko znajti. Škoraj nihče namreč ne govori angleško. Acapulco kot gmota betona Večino turistov iz betonske gmote blazno dragega, onesnaženega mravljišča, ki ga je povrhu vsega lani dodobra uničil tudi orkan El Ninio, ki po deželah Latinske Amerike razsaja še danes, kaj kmalu prežene v toplejše in prijaznejše kraje. Možnosti je veliko - za predvsem zaradi imena znameniti Acapulco se odločajo v glavnem starejši petičneži, ki jim gre za prestiž. Vendar se tudi oni z ogromne plošče razbeljenega betona in dolgočasnih hotelskih konstrukcij, v katere jih organizatorji serijskega turizma kot ribe v konzervo tlačijo za mastne denarce, večinoma vračajo razočarani, (se nadaljuje) Nina M. Sedlar Ob koncu šolskega leta so v Leni v Levcu odličnjakom podelili zlate ribice. Avtomobili znamke Proton se proizvajajo v Maleziji, ki svet že leta preseneča s svojo nadpovprečno gospodarsko rastjo. Proton avtomobili, kot poudarjajo malezijski avtomobilski strokovnjaki, so izdelani na sodobnih proizvodnih linijah ter za ljudi, ki cenijo varno, udobno in Poceni vožnjo. Pooblaščeni prodajalec Proton avtomobilov v Celju je Fortuna avto. Direktorico tega podjetja smo vprašali, kako je stekla Prodaja avtomobilov znamke Proton v celjski regiji. »Ocenjujem, da so avtomobili znamke Proton zelo lepo sprejeti ri slovenskih ljubiteljih jeidenih onjičkov. To so kvalitetni avtomobili, ki jih je možno kupiti po ugodnih cenah. Zraven pa se lahko dobite veliko dodatne opreme. Generalni uvoznik Proton avtomobilov je ljubljanska Indus-Wja import. Za kupce smo pripravili kredit na 3 oziroma 5 let. Možno se je po-?lužiti lizinga ali narediti zamenjavo staro za novo. Avtomobili imajo 6-letno garan-c‘jo na motor, menjalnik in pogonske osi. Poskrbljeno je tudi za mdno servisiranje avtomobilov pri Darko Čaterju v Smarjeti pri Celju. Fortuna avto je odprta ob delavnikih od 8 - 12 ure ter od 13 - 17 ure. Ob sobotah smo na voljo med 8 in 12 uro. Salon Proton avtomobilov se nahaja na Ljubljanski cesti 36 v Celju nasproti AMZS.« PROTON 315 GLSi Nov Protonov model 315 vam ponuja prijetno doživetje: posrečeno združitev dovršene oblike, varnosti in udobja po sorazmerno ugodnih cenah. Poganja ga 1,5 litrski motor z zmogljivostjo 64 kW (87 KM). Opremljen je s petstopenjskim mehanskim menjalnikom ali tristopenjskim avtomatskim. Kompaktna oblika tega 3990 mm dolgega in 1698 mm širokega avtomobila nam omo- goča gibčnost in vsestransko privlačnost. Dobro uravnotežena varnostna tehnika daje vseskozi občutek zaupanja. Za to skrbijo bočne zaščite, dve zunanji vzratni ogledali, nastavljivi iz kabine in zračna blazina, po višini nastavljiv servo volan ter uravnoteženo podvozje s preizkušenim zavornim sistemom. Za voznikovo udobje poskrbi še po višini nastavljiv voznikov sedež, električno nastavljanje stekel in obratomer. V notranjosti je tudi veliko majhnih predalčkov za odlaganje vsakodnevnih drobnarij. Za tatiče jeklenih konjičkov učinkovito poskrbi elektronska blokada motorja v ključu. Proton 315 GLSi vam je na voljo že za 1.695.000 tolarjev. NOVA ASTRA Avtohiša JAKOPEC Kosovelova 16, Velenje, tel. 063/864-380 OREL-e- SPREJEMAMO NAROČILA ZA NOVO ASTRO CORSA že od 1.424.050 SIT VECTRA ŽG Od 2.606.610 SIT (ABS, servo volan, zračna blazina, radio, centralno zaklepanje) Mariborska 93, Celje, tel. 063/411-909 __POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS - SERVIS, KLEPARSTVO, LIČARSTVO, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV Serijska oprema nove Xantie: Voznikova in sovoznikova varnostna blazina Klimatska naprava Protiblokirni zavorni sistem Servo volan Kodirni ključ Centralno zaklepanje Samodejno brisanje vetrobranskega stekla C V \ 1 Serijska oprema nove Xare: Zatemnjena stekla Asferično voznikovo vzvratno ogledalo Tretja zavorna luč Kodirni ključ, Indikator vzdrževanja Štirikraki volanski obroč nastavljiv po višini in globini Predoprema za radio ■ IrM-ViT' _______________________________ imi nmfl AX že od 1.127.060 SIT Saxo že od 1.333.860 SIT Berlingo že od 1.597.060 SIT Jumpy že od 2.255.060 SIT Jumper že od 2.396.060 SIT E vas ion že od 3.853.060 SIT XM že od 3.853.060 SIT C-15 že od 1.389.320 SIT ZELO UGODEN KREDIT T+3:5% TESTNA VOZILA NA ZALOGI: - Xsara break 1.41 X, kovinska barva 2.000.000 SIT - Xsara 1.81 16V SX, kovinska barva 2.400.000 SIT - Xantla 1.8116V SX, kov. barva, radio 3.180.000 SIT CITROEN m AVTO MURŠIČ, Žarova 7, VELENJE Tel.: 063 856 852, 063 497 66 90 AVTO MURŠIČ - Vse na enem mestu: prodaja, servis, kleparstvo, ličarstvo in prodaja rezervnih delov! ES CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO AVTO MURŠIČ iz Velenja: PONOSNI NA USPEHE Voznikom avtomobilov iz Velenja in širše okolice je ie enaintrideset let dobro poznano ime Avto Muršič. Od skromnih začetkov na Golovi Žagi, kjer je Jože Muršič začel z avtokleparstvom, pa vse do danes, so pridobivali na zaupanju svojih strank. Za to so bili potrebni: kvaliteta dela, pestra in dobra ponudba ter prijazno in strokovno usposobljeno osebje, ki svoje delo pozna in je vselej pripravljeno ustreči svojim strankam. Danes so pomemben del velike družine Citroenovih pooblaščenih prodajalcev in serviserjev. Avtosalon Avto Muršič na Žarovi v Velenju. Foto: S. J. Citroen je v preteklem letu uspel povečati prodajo svojih vozil Kar za 402% in s tem doseči 6% tržni delež pri prodaji vozil na slovenskem trgu. Tudi za prihodnost so si pri Citroenu zadali visoke cilje, saj želijo do konca tisočletja svoj trzni delež pri nas povečati na 10%. V ta namen so slovenskim kupcem ponudili široko paleto novih vozil in z nagradnimi akcijami vspodbudili svoje pooblaščene prodajalce k še boljšemu delu. In ker pri Avto Muršič v Velenju svoje delo dobro obvladajo, so se ravnokar vrnili iz rojstnega mesta Citroenovega Berlinga na severuzahodu Španije - zanimivega in slikovitega mesta Vigo (nagrada za prodajo vozil v prvem tromesečju), pa že pakirajo za ogled četrt finalnih teKem na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji, saj so plan prodaje za mesec junij izpolnili več kot 130%. V prvih petih mesecih letošnjega leta pa so prodali več kot 100 vozil. V Avto Muršič se lahko stranke oglasijo tudi, ko je avtomobil potrebno servisirati in popraviti. Imajo zelo sodobno opremljeno delavnico z novo mizo za raztegovanje z dvigalom in celotnim merilnim sistemom za vso vrsto vozil. Poleg popravila in servisa Citroenovih vozil v Avto Muršič opravljajo tudi vsa kleparska, ličarska in mehanska dela za vse vrste avtomobilov. Na vgrajene mehanske dele dajejo enoletno garancijo, na vse kleparske in ličarske storitve pa petletno garancijo. Imajo tudi lakirnico avtomobilov, mešalnico barv Stan-dox, prodajajo rezervne dele za vse vrste avtomobilov in popoln ličarski material. Ob tem pa strankam ponudijo še avtostckla, gume Michelin, Dunlop, Kleber in Sava, avtoakustiko, vlečno službo, cenitev škod in zavarovanje avtomobilov. Z zavarovalnicami Triglav, Maribor in Adriatic imajo sklenjene pogodbe za opravljanje obveznega avtomobilskega zavarovanja in kompletnega kasko zavarovanja. Poleg tega pa opravijo tudi cenitev škod za te zavarovalnice in izvršijo obvezne servise novih vozil (tri letna garancija). Kljub tako široki in pestri ponudbi pa v Avto Muršič ne mirujejo. v prihodnjih mesecih bodo odprli novo zgrajeno trgovino in v njej svojim kupcem ponudili vse rezervne karoserijske dele za vsa vozila na slovenskem trgu in kompletno opremo ter barve za ličarje. S svojimi razvojnimi načrti tako še vedfno sledijo svojemu geslu: »Vse za avto na enem mestu.« S. J. EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji! Servis Krbavac Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki Tel./Fax: (063) 885-218 - FIESTA BUDGET 1.3 že od 1.410.000,00 SIT - ESC0RT 1,4 STVLE ima dodatno brezplačna ALU platišča in meglenke! 2.095.260.00 SIT - ESCORT 1,6 C0MF0RT ima dodatno brezplačno klimatsko napravo! 2.472.200.00 SIT ' SERVIS - AVTOKLEPARSTVO ■ PRODAJA ■ AVTOLIČARSTVO • AVTOVLEKA - VULKANIZERSTVO Audi Audi A4 COOL ohladite se s serijsko vgrajeno klimo Vozila Audi pri Vašem prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška cesta 7d 3320 Velenje Tel.: 063/825-955 in 856-824 BOGATA IZBIRA ZA VSE POTREBE ► SERVIS IN NADOMESTNI DELI ► USODEN LEASING - PREDNOST DOBREGA NAKUPA EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO avtocielji; Ipavčeva 21, CELJE, tel.: (063) 490 36 31, 38 591, e-mail: info@avto-celje.si http://www.Avto-Celje.si d.d. * \ JS?bl4ŠČENI TRGOVCI: AC LEPOŠA d.o.o., Ivanciljcvo naselje 2,9101 Murska Sobota tel: .m. .1... ~ ............; AVTO EDO s.p„ Grliče . 85, 2000 Maribor, J j(062) 2 424 5l<|: AVlO ZUNTER s.p., Okonina 18, 3333 Ljubno ob Savinji, tel.: (063) 841 173; AVTO J jHUMMER d.o.o.. Celovška 128, ItKKI Ljubljana, tel.: (Ik.l) 15 95 333; EXDARIN d.o.o., Stopnik 30, J Vransko, tel.: (063j 725 377; KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE, Braslovče 23 3ll4 s m a ssm02 J Ife0-Ladto™ vas 51, 3312 Prebold, tel.:(063) 702 314; CESAR s.p„ Dole 4, 3230 Šentjur! tel.: (D /Htj 932, mtcl.: 0609 613 307. Avtohiša KOS POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC ZA VOZILA CITROEN IN NISSAN NISSAN Ločica 2b, POLZELA, tel.: 063/ 702 230, 702 660 mAW FUCK OFF COMFfFRC lAt SF JF tFT05 ODROtAt V VBCFNCT KRVI) FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC 10.-12. julij BREZNO - slovenski film; MARVINOVA SOBA - drama 17.-19. julij NIČ NI IZGUBLJENO - odštekana komedija; ZVEZNI SERIFI -akcijski triler 24.-26. julij JACKIE BROWN -črna gangsterska komedija; Mr. MAGOO - komedija 31.7. - 2.8. DOBRI WILL HUNTING - drama; DOBRODOŠLI V SARAJEVU - drama Tedenska obvestila spremljajte na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi na telefon 715-123, 717-717 in na internet www.zalec.si/zzkz. V petek, 12/06^ približno okrog 22-ih ,se je v Grižah (pri mostu) ponovno rodil festival, ki je pred dobrimi tremi leti umrl, a le za kratek čas. V vesolju je že tako, da se vse, kar je bilo (eksplicitno) odpisano, ponovno pojavi v atmosferi, dokler se ne razblini v molekule (in kasneje v atome) po naravni poti! In ravno FUCK OFF COMMERCIAL FESTIVAL, ki je nedvomno temeljni steber subkulture na savinjskih tleh, so žalski »veljaki« iz znanih razlogov zatirali in onemogočali, vse dokler jim ni dokončno uspelo! Tako so vsaj mislili! A vedno se najde kdo, ki ima glavo na pravem mestu in mu ni vseeno za tisto manjšino, ki jo sedanja kvazi demokratična horda ignorira! In ravno FUCK OFF C.F. je izraz tiste generacije, ki glasbo oziroma poslušanje glasbe dojema na svojevrsten način in prav tako kroji zgodovino kot vse ostalo, celo na manj škodljiv način kot npr. znanilci slovenske pomladi. Festival je letos nosil novo ime, imel drugačno frizuro in make up, dušo m srce pa nespremenjeno - kovinsko! Tako so si ljubitelji metalurškega rocka po kar dolgem času v prsih zopet »zafilali« tisto praznino (ki ji po domače rečemo: punk je mrtev, metal tudi), ki je nujno potrebna za pretvarjanje negativne energije v koristno! In še nekaj o koncertu samem! Bi bilo dobro, a ne?! Žuraželjno publiko so dodobra zadovoljili celjski malinovci pod imenom GILJOTINA, ki so s slalomiranjem po kitarskih vratovih ter s spretno zamaskiranim rolanjem »nfov« več kot pompozno odprli festival! Nadaljevali so zrehabilitirani EINSTEIN; za njih bi bilo bolje, če bi obirali višnje ali pomivali posodo, kot pa da so z jugo - šlager - pop nastopom odgnali tisto publiko, ki si zeli in/ah zasluži izvirnost! (Ako su to samo bile varke?) No, vsi odgnani so takoj pridrveli k odru, ko je njegove deske začel rahljati Njegova kovinsko-vampirska visokost -GREGOR CULK ML., ki je z INTERCEPTORJI zopet pometel z občinstvom, pomagal pa mu je njegov specialni gosti in ljubi prijatelj in s skupnimi močmi sta dokazala, da res raste trava zelena. Napovedan vrhunec večera so bili legendarna POMARANČA, ki pa se trudi zaman in živi od stare FILAČ SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko Tel.&fax: 063/725-430 TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad Tel.&fax: 063/843-006 Dobimo se pri FILAČ. slave ter recikliranih komadov ( vse. kar pa so na novo ustvarili, je boli \ sramoto imenu POMARANČA kot v ponos). Glavni krivec za nepozaben dogodek je ZVONE ZlVČEC (njemu iti vseeno), ki bo v kLUB-u URGENCA še skrbel za tovrstne »manifestacije«, saj je ravno na dan koncerta odprl nov prostor ( pod milim nebom) za koncertiranje in uživanje, ki lahko sprejme več kot 1000 glav. motela NAGRADNI REBU SO ID KLUČ: 5-1-1-5-1-1-2-1-4-1-5, GESLO: 8-2-S-6-6, REŠITEV: SLOVENSKI PREGOVOR NAGRAJENEC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE JE: MARJA KOSS, DOBERTEŠA VAS 16/D, 3311 ŠEMPETER REŠITEV NAGRADNEGA REBUSA POŠLIJTE DO 8. 8. 1998 NA NASLOV: SARSA d.o.o. - p.p. 27, 3310 ŽALEC; NAGRADA Bon KUPRA 5.000 SIT. MAJKE / RAZUM I BEZUMUE Ko so leta 1990 pri neodvisni hrvaški založbi Search & Enjoy (parafraza skladbe Seek & Destrov skupine Stooges) na vinilu izdali sy°J drugi diskografski izdelek RAZUM I BEZUMUE, nihče ni Pričakoval, da bodo MAJKE s svo-Jim divjim, neukročenim in ncpredvidljivim rockVrollom Postale ena največjih, vsekakor pa Hujpomembnejših rockovskih sku-Pln na Hrvaškem. “olje kot kdaj koli kasneje so na P>ošči RAZUM I BEZUMUE, ki Jo pred kratkim ponovno izšla na v-D formatu, v neponovljivem trenutku ujeli duha rock’n’rolla. Umazan, oster, glasen, drveč in na [renutke krčevit rockVroll v skladbah ZBUNJEN I OŠAMUCEN, TUTUJEM, LUTAK ISKRIVUE-hJOG LICA ... je bil glasbena pod-laga za temačno, boleče iskreno Poezijo pevca Bareta. Ja, naslov plošče RAZUM I BEZUMUE je kako dobro opisal stanje v skupini in preroško napovedal prihodnost, polno vzponov, padcev in MORAVSKE TOPLICE Dolga ul.l POČIVAJTE BREZPLAČNO Moravske Toplice, turistični objekt "KRONE" ponuja v mesecu juliju: 15.000 SIT 20.900 SIT 10.000 SIT 9.000 SIT Tel.: 069/48-646 Prijetne počitnice! osebnih tragedij, ki so skupino pripeljali do skorajšnjega razpada. Poleg PARTIBREJKERSOV so MAJKE s ploščo RAZUM I BEZUMLJE, še bolj pa z odličnimi nastopi in neverjetno ba-retovo karizmo napovedale preporod prvinskega rock’n’rolla na tleh takrat še tudi naše domovine. CD-ji IZ ŽANE JACKIE BROWN /MUSIČ FROM THE MIRAMAX MOTION PICTURE Čudežni Hollywoodski deček Ouentin Tarantino je za glasbeno podlago svojega novega filma JACKIE BROWN ponovil že v SUNDU preizkušeno formulo in iz zaprašenih glasbenih arhivov izbrskal bolj ali manj pozabljene izvajalce, kot so Bobby Womack, Randy Crawford in The Delfonics. In če omenjena filma primerjam zgolj po izboru glasbene kulise, je Sund s preprostim, spevnim pop rockom m surfom šestdesetih moj nesporni favorit. Rdeča nit filma Jackie Brown sta funk in soul iz zgodnjih sedemdesetih, ki sta se do konca istega desetletja izrodila v disco glasbo. Med osladnimi baladami DIDNT I BLOW YOUR MIND THIS TIME, NATURAL HIGH ..., okrašenimi s kičastimi godalnimi aranžmaji, se skrivajo tudi glasbeni TUJE: 1. PIJAVI ORKESTAR - ODDELEK TEHNIKE Ij>nKplay 2. DANIELA - To malo ljubavi 3. GIL - Herc I am 4. SWEETBOX - Sweetbox 5. THE MAVERICKS - Trampoline DOMAČE: 1. NAPOLEON - Hočem te nazaj 2. POWER DANCERS - Če si upaš? 3. ROK TV’ BAND - Kako me mika 4. AVTOMOBILI - Največji zadetki 5. ŠANK ROCK - X biseri, kot je energičen r’n’b LONG TIME WOMAN - Pam Grier v dvojni vlogi naslovne junakinje in pevke. Za popestritev je tu še country veteran JOHNNY CASH s skladbo TENNESSEE STUD. Odlomki dialogov iz filma pa so zgolj mašilo v premorih med skladbami. Ne glede na kvaliteto glasbe je ustvarjalcem filma treba priznati, da so se resnično potrudili in iz pozabe izbrskali kopico nenavadnih, bizarnih skladb in izvajalcev. TOM WAITS / THE EARLY VEARS VOLUME ONE Čeprav se TOM WAITS zadnje čase bolj kot glasbi posveča filmski in gledališki karieri je njegova glasba za trenutek spet aktualna po zaslugi Janija Kovačiča in nje-ove nove plošče povabilo na lues. Na njej je v zanj značilnem slogu v slovenščino prepesnil Wait-sove skladbe in se tako poklonil svojemu glasbenemu junaku in vzorniku.VVaits je bil vedno kultna figura, njegove temačne in otožne skladbe z junaki oziroma antiju-naki socialnega dna pač niso priteglnile širših ljudskih množic. Se najbolj je znan kot avtor skladbe YERSEY GIRL, ki je postala uspešnica v izvedbi BRUCEA SPRINGSTEENA in doživela tudi osladen čukovski šalala prevod v slovenščino. Plošča THE EARLY YEARS VOLUME ONE prinaša (kot pove že naslov sam) manj znane skladbe iz samega začetka njegove glasbene poti, ko je kot nadebuden glasbenik še iskal svoj glasbeni izraz. Glasba se tako kot na kasnejših VVaitsovih ploščah giblje med bluesom in jazzom, manjka pa ji še prepoznaven in prepričljiv avtorski pečat. Tudi NVaitsov značilen do nerazpoznavnosti raskav glas je prišel šele z leti. Prinesla ga je neskončna koncertna kilometrina in vse ostalo kar spada zraven. Zato pa je že iz naslovov skladb I’M Y6UR LATE NIGHT EVENING PROSTITUTE in LOOKS LIKE EM UP SHIT CREEK AGAIN razvidno v katero smer se bo razvijala njegova poetika. Vasja Volavšek factory store® Ljubljanska 7, 3000 Celje Tel.: 063/481 705 Smo specializirana trgovina z gorskimi kolesi in snowboardi cannondale HANDMADE IN USA ISAITV T^tSMJEVi. OBVESTILA V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je odprta razstava skulptur Bernarda Dešla in akvarele ter kolaže Arpada Salamona. V Knjižnici v Šentjuru in Ipavčeni hiši je na ogled razstava likovnih ael slikarke Erike Marije Bajuk. V kavarni Celjskega doma je na ogled razstava likovnih del otrok iz desetih držav Azije, Afrike, Južne Amerike in Evrope z naslovom S čopičem po svetu. V Osrednji knjižnici v celju je do septembra na ogled razstava Branka Goropevska - Grbi novih in starih občin na Celjskem. V galeriji Keleia je odprta razstava slik Uršule Bertot, Edvina Do-Eriloviča, Uroša Paternuja in Mihaela Rudla. ^ V Muzeju novejše zgodovine je na ogled razstava Kaj se skriva pod V pritličju Stare grofije ima pokrajinski muzej dve razstavi: Habs-buržani na portretnih podobah in Habsburžani - portreti članov družine Habsburg na novcih in medaljah. _ V galeriji Hodnik sodobne umetnosti in Likovnem salonu je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Celje. _ V razstavišču Ema razstavlja do konca meseca Vojko Volavšek, v gostišču Mihec na Lopati pa likovna dela v mešani tehniki slikar Rajko Mlinarič. V VROČIH POLETNIH DNEH • AGRINA VEDNO VAŠA DOMAČA TRGOM BOGAT IZBOR SREDSTEV ZA ZAŠČITO PRED MRČESOM • BIBAN bio gel + spray 323#e*=snC 3>££8Q-=S£CT Jzsse-scC + krema Sunmix gratis • PIPS natural 200 ml • PIPS natural 300 ml 1.094,00 SIT 472.00 SIT 614.00 SIT 614,00 SIT samo 7.188,00 SIT 2.824,50 SIT O ASEF za cvetje 1 1 ZA OSVEŽITEV 9 FONTANE • VOZIČEK ZA ZAHVALNO CEV ZA LEPE POČITNICE DOMA IN DRUGJE POČITNIŠKA OPREMA • SENČNIKI 1.698,00 SIT • AKUMULATORSKA jj538§^©=SIt; 15.518,00 SIT HLADILNA TORBA 12 V © VRTNI GUGALNIKI od 26.279,00 SIT dalje KMETOVALO POZOR - ZELO UGODNO CELOTEN PROGRAM STROJEV ZA SPRAVILO SENA IN PROGRAM BCS! __________dni., ................. Hmezad AGRINA d.d., Celjska c. 7, 3310 Žalec, tel.: 063 715-311 PREDSTAVITEV KASETE KLINC PA TAKA MUZIKA Res zveni tale naslov malce čudno, ampak gre pa čisto zares. Narodno zabavni ansambel Mira Klinca, ki deluje že polnih 12 let, je v nedeljo, 28. junija, predstavil svojo že 13 kaseto in zgoščenko. Čeprav je bil marsikdo skeptičen glede obiska, ker je bila predstavitev kasete na nedeljsko popoldne, se je zmotil. To pa je tudi zagotovilo, da imajo ljudje takšno glasbo radi, posebej če jo izvajajo tako izbrani glasbeniki, kot jih je zbral ravno Miro Klinc. Dvorana Doma Svobode v Libojah je bila to popoldne skoraj premajhna, za številne obiskovalce. Ze zunaj smo bili skeptični, ali bomo sploh prišli notri. Predstavitev kasete je vodil neumorni tekstopisec g. Anton Gaberšek, ki je avtor skoraj vseh besedil. Za to kaseto pa se mu je pridružil še Branko Zupanc. In ko smo že pri naslovu kasete, povejmo še, da si ga je izmislil sam Miro Klinc, saj s tem hoče povedati, da je taka lepa glasba ravno njegova. V izredno razgreti, če ze ne razžarjeni dvorani, so bile tudi nove melodije izredno lepo sprejete in vsi so uporno vztrajali do konca. Vroče je bilo izvajalcem in tudi poslušalcem, saj je svoje dodalo še izredno toplo in soparno vreme, tako da je pot tekel ne samo izvajalcem, temveč tudi poslušalcem. Svoje so prispevali tudi številni gostje, med njimi tudi Jože Kloboves, režiser in urednik narodno zabavne glasbe RTV Slovenije ter Jože Galič. Za dobro voljo - poleg ubrane glasbe - pa sta prispevala svoje še Klobasekov Pepek ter Podhomski Jožek, ki sta s svojimi šalami še bolj razvnela nabito polno dvorano. Na koncu so bili z bogatim programom zadovoljni prav vsi, in verjamemo, da bo tudi ta kaseta in zgoščenka šla dobro v prodajo. Narodno zabavna glasba pa je postala tako bogatejša še za eno novo pridobitev. Ivan Jurhar 12 - URN ROCK KONCERT V CELJU V Celju je bil 19. junija organiziran open air rock končen CKKNU 9S -Celjski rock noče umreti. Na parkirišču za Mestnim uradom so nastopili številni uveljavljeni celjski paraziti bendi. V Celju in okolici deluje po pa ražah, zakloniščih, opuščenih prostorih krajevnih skupnosti in kulturnih domovih ter po še nenaseljenih novo-pradnjah okoli 30 plasbenih zasedb, katerih člani so mlajši od 25 let, večina pa je že dosegla takšno raven, da lahko brez sramu nastopijo pred občinstvom. Se posebej razveseljivo je, da tako rekoč vse zasedbe igrajo tudi svojo, avtorsko glasbo. Organizatorji CKKNU 9X želijo podpreti takšno aktivnost in zasedbam omogočiti, da se predstavijo celjskemu občinstvu, koncert s prav takšnim konceptom pa naj bi postal vsakoletni pregled avtorskega ustvarjanja na področju popularne glasbe v Celju. Na 12-urnem koncertu se je predstavilo 16 mladih zasedb, celoten koncert pa je bil posnet in do konca leta naj bi v Celju izšla zgoščenka z njega. Na koncertu avtorske glasbe mladih so nastopili: Mors Victrix, Usaual Suspects, Hawah, Kiot, Inside, Giljotina, Delo na črno, Carpe Dian, Grozdje, Debeli grahki, Nade, Trajjic Jam, Dr. Ash, Stalin Kand, Horse Control, Aleš Dvoršak, celjski DJ-ji. Gostje so bili liig Foot Mama. Koncert je organiziralo Turistično društvo Celje, Klub študentov celjske regije, Dijaška sekcija Celje in Mesina občina Celje. /.. Č. prav um ii m aiScm faras domača pesem na podeželju ne bo zamrla Minuli konec tedna je bila v mali vasici Marija Reka nad Preboldom] Svečanost, na katero so upravičeno ponosni prav vsi krajani tegal ldiličnega kraja. f)om;ičink;i, znumi citrarka Cita ki je doma iz te gorske v;t-SlCe- je pred petimi leti pričela /''irati utrinke iz svoje glasbene Začela se je ravno tukaj, v tcni idiličnem kraju. Danes jo l1(>ziiajo vsi Slovenci, prerlvsem pa ki jim je domača slovenska Pesem pri srcu. Tu se je pričela l|eiti glasbene abecede, ki jo ‘':|iies kol učiteljica na Glasbeni s°li Risla Savina v Žalcu prenaša ,la mlajše rodove. Pri svojem Sn°vanju te zgodovine je poklicala !’a pomoč tudi domače pevce. Riko je nastala skupina ali bolje 'ečeno septet pevcev domače Slasbe, v katerem tudi Cita sama nastopa s svojimi citrami. svečanosti so imeli promocijo Sv°je prve kasete /. dvanajstimi '"eloilijami. Poleg kasete so izdali Sc zgoščenko. Vse je bilo posnelo Pp Glasbeni založbi MIMIK ‘-'Poje, ki jo votli Miro Klinc, tudi z"an narodno zabavni glasbenik. ^a njej so posnele pesmi, ki jih je 'z grla domačih narodnih pevcev podalpske glasbene novičke P studiu Tivoli snema novo ploščo ZORAN PREDIN. Skladbe v stilu jjonga Reinharda in Stefana Grapellija bo posnel z novo zasedbo Mar 'liango Quartet. Med gosti je tudi vibrafonist Boško Petrovič. JAN PLESTENJAK odhaja na festival v Budvo, nato pa v Rusijo, kjer b° član žirije tamkajšnjega festivala. ^savski folk’n’rollerji ORLEK bodo novo ploščo izdali jeseni pri založbi ‘Vika. MAMIN SIN je naslov nove plošče DADIJA DAZ. Skupina GOD SCARD je za kompilacijo posvečeno skupini NIET Posnela skladbo IZOBČENI. junija se je v Križankah s koncertom Orkestra slovenske policije 'obesno začel 46. poletni festival. moč največkrat slišati. Svečanosti se je poleg predstavnikov Krajevne skupnosti in Kulturne skupnosti Žalec udeležilo vseh šest sponzorjev, ki so jim priskočili na pomoč, da so kaseto lahko izdali,. Seveda so bili prisotni še vsi člani septeta, ki so ob tej priložnosti pripravili mali koncert melodij, ki so na kaseti. Po uradni svečanosti so imeli družabno srečanje. Bolj ko je čas odmikal, živahnejši so postajali. Lahko smo le ugotovili, da imajo reški pevci že naštudirano kar veliko pesmi, ki so jih pozneje spontano zapeli, tako da smo se lahko prepričali, da ne bo potrebo dolgo čakati na novo kaseto, seveda pa je odvisno, kako bo njihov prvenec šel v denar. Zaželimo jim kar največ uspeha, saj se bo le tako narodno blago iz področja glasbe odbržalo novim rodovom. /. Jurhar Roman Brglez pekarna-slaščičarna-trgovina-bistro Vransko - Žalec - Velenje - Griže "ZVESTOBO JE POTREBNO NAGRAJEVATI", smo dejali ob otvoritvi naše in Vaše prodajalne PRI PEK’ na Vranskem in prodajalne BRGLEZ v Grižah. Tako Vas tudi letos vabimo na sedaj že tradicionalno prireditev, ki bo v soboto, 22. avgusta 1998 ob 19. uri na parkirnem prostoru za prodajano PRI PEK’ na Vranskem. Za ples in veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel MIRA KLINCA in gostja večera TEREZA KESOVIJA - PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU - NAf VAS NOV PROMETNI ZAKON NE SKRBI!. Iz G$iŽ in Žalca bp na prireditev IN Z NJE vožjjl bretpl aČen avtobus! Da ne bi bili lačni in žejni, si to lahko zagotovite že v juliju in avgustu z nakupi y naših in Vaših prodajalnah na Vranskem, Grižah in Žalcu. Od 22. junija dalje Vam bo prodajalka ob vsakem nakupu v naši prodajalni žigosala hrbtno stran vašega računa z našim žigom. Vi boste račune shranjevali in ko jih boste zbrali za določeno vsoto iz spodnje tabele, jih boste lahko v eni od naših prodajaln zamenjali za ustrezen bon in vstopnice. Da s prireditve domov ne odidete praznih rok, smo v program vključili tudi žrebanje vstopnic. nad 15.000 SIT 0,5 litra točenega piva nad 30.000 SIT ] liter vina nad 45.000 SIT pečena svinjska krača ali piščanec Moramo Vam povedati, da to ne izključuje stalnega nagrajevanja ob enkratnem nakupu. Tako še vedno ob enkratnem nakupu nad 4.000 tolarjev dobite bon za kavo, ob enkratnem nakupu nad 8.000 tolarjev pa bon za kavo in slaščico. Še enkrat naj se Vam zahvalimo za dosedanje zaupanje in se Vam priporočamo še vnaprej. VeseIdmo se srečanja z VAR/sl! KoIeScfIv BRGLEZ TRGOVINA S KURILNIM OLJEM x Kurilno olje količine od 1000 do 2000 I - 40,70 SIT/I nad 2000 I - 40,20 SIT/I x Nakup s čeki nad 1000 I na 6 obrokov 42,80 SIT/I na 5 obrokov 42,70 SIT/I | Prevoz je vračunan v ceno.l na 3 obroke 41,70 SIT/I Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 ACI AVTO ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO Wagon, 1. 94, bela, 940.000,00 SIT CITROEN BX 1.6 TRS, 1. 89. srebrn, 440.000,00 SIT DAEWOO Osi, 1. 96, srebrn. 1,100.000,00 SIT DAEWOO RACER BASE, I. 93, rdeč, 690.000,00 SIT DAIHATSU CHARADE TD, I. 90, črn, 530.000,00 SIT FIAT TIPO 1.7 DS, I. 93, Ll00.000,00 SIT FIAT TIPO 1.6 SX, I. 93, 840.000,00 SIT GOLF JX, 1. 89, bel, 720.000,00 SIT GOLF JX, 1. 93, rdeč, 1,350.000,00 GOLF JX, 1. 89, rdeč GOLF JX, moder HVUNDAI PONY, 1. 94, rdeč, 720.000,00 SIT HVUNDAI PONV, I. 90, siv HVUNDAI ACCENT, 1. 95, rjav, 1,000.000,00 SIT JEEP CHEROKEE, 1. 91, moder, 1,800.000,00 SIT KIA SEPHIA 1.5 SLX, 1. 97, 1,550.000,00 SIT LADA SAMARA, 1. 94, krem, 450.000,00 SIT LADA SAMARA 1300, 1. 95, rdeča, 468.000,00 SIT LADA NIVA 1700, 1. 95, rdeč, 760.000,00 SIT MA RUTI 800, 1. 91. siv, 310.000,00 SIT MARUTI 800, 1. 93. moder, 450.000,00 SIT MITSUBISHI LANCER, 1. 90, siv, 750.000,00 SIT OPEL ASTRA 1.6 ICD, 1. 94, 1,626.600,00 SIT OPEL KADET 1.3 KARAVAN, I. 87, rdeč, 550.000,00 SIT OPEL OMEGA, I. 87, bel R 5 CAMPUS, 1. 93, siv, 680.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 91, bel, 500.000,00 SIT R 5 CAMPUS, I. 91, črn, 550.000,(K) SIT R 5 CAMPUS, I. 93, 650.000,00 SIT R 19 1.4 RT, L 95, rdeč, 1,405.950,00 SIT SKODA FAVORIT LX, L 94, zelen, 620.000,00 SIT SKODA FAVORIT LX, I. 90, rdeč, 253.070,00 SIT UNO, I. 92, 480.000,00 SIT UNO, 1. 89, bel, 220.000,00 SIT VW PASSAT TD 1.6, I. 92, zelen, 1,310.000,00 SIT ZASTAVA 128 1.1 GX, 1. 87, 130.000,00 SIT VUGO 55 SKALA, bel, 1. 89, 180.000,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, rdeč, 168.000,00 SIT VUGO 55 K, 1. 90, bel, 180.000,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, rdeč, 150.000,00 SIT VUGO 45 K, I. 89, rdeč, 160.000,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, bel, 178.990,00 SIT VUGO 45, I. 90, moder, 165.000,00 SIT Informacije na telefon 063/412-666. AVTOHIŠA KRALJ ZALOGA RABLJENIH VOZIL FIAT TIPO 1.4 IS. 1. 93, HVUNDAI SONATA 2.0 GLS, klima, ABS, 1. 93 HUNAV ACCENT 1.3 LS, 4V, 1. 96 HUNDA LANTRA 1.8. 1. 96 LADA SAMARA. I. 93 OPEL OMEGA 2.0 i, 1. 90, PASSAT 1.6 TD, I. 98 R 19 1.8 RT. 1. 93, RENAULT TRAPIC D, 9 sedežen, I. 91 7m vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 0631720-283 ali 0631720-116. AVTOHIŠA SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 155 SI, I. 96/97, met. zelen, 2,250.000,00 SIT AUDI 100 2.3 E, 1. 92, bel, 1,943.000,00 SIT AX 11 TREs, I. 88, metal moder, 368.940,00 SIT DAEVVOO ESPERO 2.0 CD, I. 95, metal violet, 1,598.740,00 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 1. 95, met. biege, 1,598.740,00 SIT FORD FIESTA 1.2 FLAIR, 1. 95, met. rdeč, 1,340.000,00 SIT HVUNDAI ACCENT 1.3 LSI, 1. 95, met. roza, 990.000,00 SIT JEEP CHEROKEE GRAND 5.2 LTD, I. 95/96, 5,571.940,00 SIT KIA CLARUS 2.0 GLX, I. 97, moder, 2,625.000,00 SIT MAZDA 323 F 1.5 SE, I. 95, met. moder, 1,675.000,00 SIT MERCEDES 200 E, 1. 93, met. violet, 2,950.000,00 SIT MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, I. 90, met. moder, 930.000,00 SIT PEUGEOT 106 XT 1.4, 1. 94, bel, 1,199.000,00 SIT ROVER 214 SI, I. 97/98, biserno rdeč, 1,980.000,00 SIT ROVER 214 Si 16 V, 1. 95, met. zelen, 1,595.000,00 SIT ROVER 214 Sj/5, 1. 93/94, met. Cm, 1,229.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 91, met. siva, 539.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 90, rdeč, 462.000,00 SIT Informacije na tel.: 063/34-320 in 063132-524. AVTOHIŠA IAK0PEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL ASTRA 1.6 GL, 1. 92, reg. 12/98 BMW 316, I. 88, 116.000 Trn CORSA 1,5 D, 1. 90, reg. 3/99 CORSA 1,5 D rdeča , I. 89 FIAT MIRASIORI SUPER 131 S, I. 77, 131.000 km, reg. 8/98 HONDA CIVIC, 1. 90 LADA RIVA, 1300, 1. 89, reg. 5/99 R 5 CAMPUS, 1. 93, 81000 km, reg. 11/98 OPEL KADET 1.3, 1. 89, 94.000 km, reg.: 2/99 VECTRA 1.6, 1. 90, reg. 3/99 ASTRA II GL, 3V, od 2,194.718,00 SIT, nova CORSA CITV 1.0 12V, 3 vrata, nov, od 1,424.050,00 SIT CORSA ECO 1.4, 3 vrata, nov, od 1,645.590,00 SIT VECTRA GL PLUS 1.6 16V, 4 vrata nov, od 2,889.615,00 SIT COMBO TUUR 1.4, nov, od 1,599.325,00 SIT Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 0631864-380 855-975 in 0631411-909. AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Mercedes Benz C 220, 1. 94, 3,641.040,00 SIT Mercedes Benz E 200, I. 91, cena po dogovoru Za vsa rabljena vozila je mo en kredit. Informacije: 0631472-409. AVTOHIŠA MEH ZALOGA RABIJENIH VOZIL VW GOLF 1.4, 1. 95/96, bel, dodatna oprema, 1,680.000 SIT VW GOLF JXD, i. 87/88, reg. 1/99, moder, 550.000 SIT VW GOLF JXD, 1. 91, reg. 3/99, kovinsko siv, 900.000 SiT Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/852-955. FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL AX 1.4 RD, 5V, 1. 89, bordo rdeč, 470.000,00 SIT-Ravne DAIHATSU CHARADE TS, 1. 92, 658.000,00 SIT-Dravograd FIAT UNO 1.1, 3DR. 1. 94, 850.500,00 SIT-Celje FORD FIESTA 1.4 CLX, 1. 90, bel, 538.650,00 SIT-Velenje FORD SIERA 1.6 CL, 5V, I. 88, metal zelen, 450.000,00 SIT-Velenie FORD SIERA KARAVAN 2.0i CLX, 1. 90, bel, Velenje FORD ORION 1.6i, 1. 88, 4 vrata, metal rjava, 639.200,00 SIT-Velenje GOLF JX, 1. 86, temno moder, 545.200.00 SIT-Dravograd KIA SPORTAGE 2.0 TDI 4X4, (testni avto), 1. 97, metal rjav, 4.441.450.00 SIT-Ravne LADA KARAVAN 1500, 1. 95, bež, 550.000,00 SIT-Velenje MAZDA 626 2.0i, 1. 92, metal siva, 1,730.000,00 SIT-Celje NISSAN SUNNV SLX diesel, 4V, I. 93, metal siv, 1.049.940.00 SIT-Celje OPEL OMEGA 2.0 KARAVAN, I. 94. metal zelen, 2.447.550.00 SIT-Celje OPEL KADET 1.6 D, 5V, 1. 85, olivno zelen, 420.000,OOESIT-Velenje ROVER 416 Si, 1. 92, srebrna metal, 1,300.000,00 SIT-Ravne SKODA 105 L, I. 88, zelena, 200.000,00 SIT-Celje NVARTBURG 1.3, 4V, I. 89, svetlo rumen, 235.000,00 SIT-Velenje Informacije na telefon: PE ('ElJE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 0602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 0602/287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 RO + SO ZALOGA RABUENIH VOZIL GOLF JXD, 1. 88, 642.000,00 SIT LADA SAMARA, 1. 88, 223.200,00 SIT R 4, i. 88, 232.500,00 SIT SEAT IBIZA 1.2, L 93, 740.000,00 SIT SKODA FAVORIT, t 92, 530.010,00 SIT SKODA FAVORIT, 1, 94, 734.700,00 SIT SKODA FELICIA GLX, I. 95, 1,053.000,00 SIT Za vsa rabljena vozila je mo en kredit. Informacije na tel.: 063/37-506. AVTOHIŠA MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL FORD ESCORT, 1. 91, 93.000 km, CZ', 1,036.000,00 SIT PEUGEOT 405 Mi 16, I. 93, 92.000 km, 1. lastnik, servisna knjiga, klima, ABS, radio, lita platišča, el. Paket, spojer, 1,660.000,00 SIT Informacije na telefon 063/856-852. AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL BMW 318i, 1. 97 CORDOBA 1.6 SXS, 1. 96, FIAT TIPO 1.4 vsa oprema razen klime, 1. 94, 990.000,00 SIT KADET 1.3, I. 88 KADET 1.3, I. 98 SEAT IBIZA GLX, 1. 96 TOVOTA COROLA, I. 87, 370.000,00 SIT Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395. TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA CAGIVA 125, nova, 916.000,00 SIT CAGIVA ELEPHANT 900, I. 97, 1,457.000,00 SIT CAGIVA 125 SUPER CITV, nova, 777.000,00 SIT HONDA VFR 400, 1. 90, 450.000,00 SIT HONDA CBR 600, 1. 96, 1,060.000,00 SIT KAVVASAKI ZX , nov, rdeč, 1,540.000,00 SIT LAVERDA 668, 1. 97, 1,060.000,00 SIT SUZUKI GRUDER 60, I. 97, 1,080.000,00 SIT Sprejemamo naročila za Laverde letnik 98. Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Kavvasaki I. 98 in Honda 1. 98. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI m SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/853-471. PSC PRAPROTNIK ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, 1. 91, 304.500,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 614.250,00 SIT ŠKODA FAVORIT. 1. 94, 767.340,00 Sit ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 767.810,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 767.340,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 727.650,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 784.875,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 94, 734.100,00 SIT ŠKODA FELICIA, 1. 95, 1,044.225,00 SIT ŠKODA FRLICIA, 1. 95, 1,044.225,00 SIT VUGO 55, 1. 88, 140.000,00 SIT VUGO 55 K, 1. 89, 180.000,00 SIT CITROEN ZX 1.4, 1. 94, 1,065.960,00 SIT SEAT IBIZA 1.2, I. 93, 827.820,00 SIT Informacije na telefon 063/861-570. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL AX, I. 94 CITROEN XANTIA 1.8, 1. 93 seat Informacije na telefon 702-230. AVTO CELJE Rabljena vozila CELJE: AUDI 80 2,0 E klima, 1. 92, metal zelen. 1,799.000,00 SIT ALFA ROMEO 33 SW klima, >• 94/95, metal srebrn, 899.000,00 SIT CITROEN AX 1.1 CABAN, 5V, 1. 92, 599.000,00 SIT CITROEN SAXO 1.1 i, 5V, moder, 1. 97, 1,179.000,00 SIT FORD FIESTA 1.3 CLX, rdeča, 1- 93, 890.000,00 SIT FORD GALAXY 2.31, srebrn metal, 1- 97, 4,906.125,00 SIT FORD ESCORT 1.6 16V karavan, >• 93, bel, 1,269.000,00 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX, I. 96/97, rdeča metal. 1,739.000,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SX ie, 1- 92, rdeč, 999.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4 ie S , 3V, rdeč, >• 93, 860.000,00 SIT FIAT UNO 1.0 ie, rdeč, >• 96, 899.000,00 SIT FIAT UNO 1.0 ie, rdeč, '■ 95, 849.000.00 SIT FIAT UNO 45, 3V, rdeč, >' 93, 599.900,00 SIT FIAT TIPO 1.4, ieS, •94, zelena metal, 1,029.000,00 SIT HUNDAV ACCENT 1.5 OSI, ■ 96, rdeča metal, 1,399.000,00 SIT LADA SAMARA 1300 3V, rdeča, >■ 90, 299.000,00 SIT mazda e 2200 d. F 95, rdeč, 1,399.000,00 SIT PEUGEOT 106 XR, 3V. zelen metal, I. 93, 799.000,00 SIT PEUGEOT 205 XR, 3V, siva metal, 1. 91, 629.000,00 SIT PEUGEOT 405 I Lux, • 91, rdeč, 849.000,00 SIT RENAULT TRAFIC T 1000D, >• 88, bel, 530.000,00 SIT RENAULT EXPRESS 1.4 RN, ■ 91, rdeč, 529.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 5 vrata, bela, >•91, 499.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 3V. bela, P 91, 489.000,00 SIT R 5 FIVE, 3V, siva metal, P 95, 789.000,00 SIT R 5 FIVE, 5v, rdeč, P 94, 829.000,00 SIT R 5 FIVE, 3V, rdeč, P 94, 779.900,00 SIT R 19 RT, rdeč, P 93, 1,1^9.000,00 SIT R 19 CHAMADE GTS, siva metal, 1. 91, 845.000,00 SIT yw GOLF VR6 5V, bel, P 93, 1,949.000,00 SIT VW PASSAT GL 2.0 karavan, bel, [• 92, 1.399.000,00 SIT VW TRANSPORTER 1.9 TD, rdeča, 1. 95, 529.000,00 SIT VUGO 45 K, P 90, moder, 179.000,00 SIT VUGO 55 K, P 89, moder, 189.000,00 SIT VELENJE: CITROEN ZX AURA 1.6 I, P 91, 1,100.000,00 SIT FIAf flPO 1.4, P 90, 766.500,00 SIT FIAT TIPO 1.4 IES. P 93, 1,010.651,00 SIT Ford mondeo 1.6 clx, 16V, • 93, 1,869.600,00 SIT MV R5 CAMPUS, ■ 89, 485.100,00 SIT 'MV R5 CAMPUS, 1,91, 518.175,00 SIT NISSAN MICRA GL, L8?, 399.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL, P 92, 1,400.000,00 SIT peugeot 405 sri, P 94, 1,583.396,00 SIT R4 GTL, 1. 91, 210.000,00 SIT Cfforni krediti T + 7,5%, menjava stQro za novo, vozila so tehnično rezhibna, za določene tipe vozil aQjemo garancijo. ^formacije na telefon: 063/412-328 -LeUe, 063/851-060 - Velenje. A2S ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.3E, 1. 92, moder, 1,880.000 SIT AUDI 80 1.8S, 1. 90, svetlo plav, 1,029.000 SIT AUDI 80 2.0, I. 93, bel, 1,814.200 SIT CITROEN AX 11 TGE, I. 90, 5V, rdeč, 390.000 SIT CITROEN BX 15 TGE, 1. 91, kovinsko siv, 5V, 460.600 SIT DAIHATSU CHARADE CS TD, I. 92, 5V, 611.000 SIT FORD ESCORT KARAVAN CLX DIESEL, 1. 92, 1,135.000 SIT FORD ESCORT 1.8i CHIA, I. 93, 1,363.000 SIT FORD ESCORT 1.6 CL, 1. 91, svetlo moder, 930.600 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, 1. 93, kovinsko siv, 1,344.200 SIT MAZDA 323 1.8i, 4WD, 1. 90, 3V, kovinsko črn. 799.000 SIT MAZDA 323 1.6i karavan, 1. 94, kovinsko siv, 1,409.060 SIT MERCEDES 190D, I. 89, rdeč, 1,626.200 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, 1. 92, kovinsko moder, 2,716.600 SIT OPEL CORSA 1.2i, I. 91, 3V, bel, 799.000 SIT OPEL VECTRA 1.6 GL, I. 89, bel. 4V, 930.600 SIT OPEL OMEGA 2.0 16V CD, I. 94, kovinsko srebrn, 2,246.600 SIT SEAT CORDOBA 1.8 GLX, 1. 95. rdeč, 1,645.000 SIT SEAT IBIZA KARAVAN 1.8 GL, 1. 95, zelena, 1,400.600 SIT VOLVO 460T, 1. 94, kovinsko zelen, 2,100.000 SIT VOLVO 460T, 1. 94, kovinsko moder, 1,999.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 1.8 GL, 1. 93, kovinsko črn, 1,469.000 SIT VW POLO 60. 3V, I. 96, 1,551.000 SIT VW PASSAT VARIANT GT G60 SVNCRO, 1. 91, bel, 1,692.000 SIT VW TRANSPORTER FURGON J. 4 D DMR, 1. 93, bel, 739.000 SIT SKODA PICK UP 135 LX, 1. 93, bel, 394.800 SIT SALONSKA VOZILA AUDI A3 1.8T ambition, 1. 97, 4,267.600 SIT VW POLO 75 1.6. 1. 96, zelena biserna, 2,340.600 SIT VW T4 8+1 2.5 TDI KOMBI KMR, testno vozilo, bel VW T4 8+1 2.5 TDI KOMBI DMR, testno vozilo Informacije na telefon: 063/411-336, 411-298 RSL SEZNAM RABUENIH VOZIL R 5 GTS 5 V, 1. 87, rdeč, 400.000 SIT R FIVF 5V 1. 95, zelen, 870.000 SIT R 5 FIVE PLUS, 1. 94, moder, 750.000 SIT R 4 GTL, siv, 1.91, 320.000 SIT R EXPRES 1.4 RN, bel, I. 94, 950.000 SIT CLIO 1.4 RT, I. 96, 1.480.000,00 SIT CLIO 1.2 RN, rdeč, 1. 93, 870.000 SIT CLIO 1.2 RN, zelen 1. 95, 390.000 SIT R 19 1.4 4V, 1. 93, rdeč, 1.280.000 SIT R 21 TL, 1.4 4V, zelen, I. 89, 700.000 SIT R 21 TXI 5V 2.0, bel, I. 94, 1,325.000 SIT LAGUNA 1.8 RT, bel, 1. 95, 2,420.000 Sit LANCIA 1.6 IES, 1. 95, modra, 1,380.000 SIT VW GOLF JX6 1.3, rdeč, I. 91, 995.000 SIT VOLVO 460 TD 1.9, P 96, moder, 3,075.000 SIT CITROEC C 15 D. 1. 89, bel, 560.000 SIT FORD SIERRA 2.0, rdeč, 1. 89, 810.000 SIT OPEL KADET 1.3, moder, 1. 89, 640.000 SIT OPEL VECTRA 1.8, bela, 1. 91, 1,115.000 SIT SEAT IBIZA 1.5, bel, I. 93, 890.000 SIT PEUGEOT 405 GR, 1. 90, siv, 890.000 SIT HONDA CIVIC, 1. 91, siv, 950.000 SIT VISA I.l TRE, rdeč, 1. 86, 200.000 SIT TRAFIC T 13000 D, rdeč, 1. 87, 716.000 SIT CITROEN AX 1.1, rdeča, 1. 95, 920.000 SIT Zaloga registriranih vozil R 18, I. 82 ALFA ROMEO 164, 1. 88 GOLF JXD, 1. 85 JUGO 45 KORAL, I. 89 Kredit 2-5 let T + 5,5%. Informacije na telefon 453-115 in 0411690-431. ODDAM Brezplačmo oddani poslovni prostor v centru Moravskih toplic v velikosti 42 m2 agencijam ali podjetjam, ki se ukvarjajo s turizmom. Tel.: 069/48-646. CELJSKI** KINEMATOGRAFI* OKVIRNI PROGRAM ZA CEUSKE KINOMATOGRAEE RDEČI KOT (Red Corner) drama, Režija: Jon Avnct; Vloge: Richard Gcre, Bai Ling, Bradly Whitford, Byron Mann (Na programu do 15.7.) DIVJE STRASTI (Wild Things), erotični triler. Režija: John McNaugton; Vloge: Matt Dillon, Kevin Spaccy, Navc Campbell, Thcresa Russcl (Na programu do PASJI DNEVI (Wag the Dog), črna komedija, Režija: Barry Lcvinson: Vloge: Dustin Hoffman, Robert de Niro, Annc Hechc (Na programu do 22.7.) SMRTNONOSNA BITKA 2 (Mortal Kombat Annihilation), akcijski spektakel. Režija: John R. Leonti’ Vloge: Robin Shou, Talisa Šoto, Brian Thompson (Na programu do 22.7.) ŠPICE GIRLS (Špice VVorld), glasbena komedija, Režija: Bob Spicrs; Vloge; Špice Girls Mcl B, Emma, Mcl C, Geri, Victoria), Richard E. Grant (Na programu od 16.7.) MIMIC, grozljivka, Režija: Guillcrmo Del Toro; Vloge; Mira Sorvino, Jercmy Northam, Josh Brolin (Na programe od 23.7.) NA ROBU DIVJINE (The Edge), pustolovski, Režija: Lee Tamahoti; Vloge: Anthonv Hopkins, Alcc Baldvvin, Ellc McPhcrson (Na jrrojiramu od 23.7.) STRESENO PLEME (KrippendorPs Tribe), odbita komedija, Režija: Todd Holland, Vloge: Richard Breyfuss, Jcnna Elfman, Natasha Lyonnc (Na prpgramu od 30.7.) DZANKIJI (Gridlock’d) komedija Režija: Vondie Curtis; Vloge: Tim Roth, Tupac Shakur, Thandic Ncvvton (Na programu od 30.7.) REPLACEMENT KILLERS Režija: Antonie Fuyua; Vloge: Mira Sorvino. Chaw Yun-Fat, Michael Rooker, Til Schvveigcr (Na programu od 6.8.) POŠTAR (Postman), drama, Režija: Kevin Costner; Vloge: Kevin Costner, Will Patton, Larenz Tate, James Russo (Na programu od 6.8.) SEST DNI, SEDEM NOČI (Six Days, Scven Nights), pustolovska komedija. Režija: Ivan Reitman; 1VCU1 1X^1111 Vloge: Flarrison Ford, Annc :ne, David Schtvimmer (h Hecne, programu od 13.8. (Na prograi TUJA VRSTA 2 (Species 2) Režija: Peter Medak; Vloge: Michael Madsen, Natasha Henstridgc, Marg Hcmgcnberg (Na programu od 13.8.) JAvtnelektrika In trgovina z rezervnimi deti gojLič Kapljavas16, tel.:724-198 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike Jlfftmmmjf KENWOOD MHi n cah Ttcnmotsv PHILIPS CC8ML ELECTRONIC Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! ml. s 4; Celje - skladišče D-Per I a=r .C||A DOBRIH TUiii/1998 r s 5000005512,75 COBISS o J ‘ j? SAVINJSKA j < I ±»*H BAJA i IH:.AC/k | I M KONFEKCIJE % i % i i i ^ 4 ^ ^ 4 m, 4:, ^ ^ ^ ^ Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2,3310 Žalec SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35,3310 Žalec 11 od 20. 7^ do 2.8^1998 1