Št. 233 (15.677) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.____________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristofi 28 - Tel. 0432/731190_ 1 Cf%n f ID POSTNNAPIAČANAVGOTOVN I9C/U LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% PETEK, 25. OKTOBRA 1996 Jubilej SDGZ naj bo noviztiv Drago Gašperlin Ostanimo strnjeni, bodimo Se bolj strnjeni in kljubovalni. Bo ta poziv odjeknil na drevisnji proslavi ob petdesetletnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja? Zelo verjetno, pravzaprav gotovo. Visokega jubileja ne opredeljuje zgolj tok časa. Označujejo ga in svojstveno uokvirjajo predvsem razmere, v katerih in zaradi katerih se je gospodarska medstanovska organizacija rodila, težave, ki jih je prebrodila, Uspehi, ki jih je dosegla tudi z rastočim uveljavljanjem v sirsi, italijanski skupnosti, a nazadnje, žal, Se dramatična dogajanja zadnjih dni. Člani SDGZ so v petih desetletjih odločilno pripomogli k obnovi gospodarskih dejavnosti, ki nam jih je uničila fašistična strahovlada. Vsakdo - mizar ali Čevljar, gostilničar ali hotelir, drobni trgovec ali zunanjetrgovinski podjetnik, turistični delavec ali bančnik - je po svojih sposobnostih z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo prispeval k povz-digu družinskega blagostanja in postopoma k ekonomski rasti celovite narodnostne skupnosti. Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini smo se spet trdno zakoreninili v proizvodno, distribucijsko in servisno strukturo Ua deželni ravni, postali smo njen nepogrešljiv sestavni del. Predvsem pa smo se zaradi svoje dvojezičnosti prelevili v Poslovne posredovalce jned notranjostjo države in vzhodnim zaledjem, kar nam je Se povečalo verodostojnost in ugled. Po zasuku zadnjega desetletja, ki je prinesel epohalen družbeno-poli-tiCen preobrat, so postale naloge Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se zahtevnejše, toda njegovo vodstvo, članstvo, sodelavci uslužbenci so dokazali, da so tudi temu kos, saj niso brez prilagodit-vene, inovatorske žilice. Novemu izzivu so sli naproti z odločnostjo ljudi, ki vedo, da je njihova •noč v strokovnosti, in z Qhcutkom večje avtonomnosti, pot pa jim je Prestregla kriza v Tržaški kreditni banki. Ta naj jim postane Se dodaten izziv, nova nitka, brez katere ne bo niogoce dobiti vojne za vUovicen preporod ntanjsine. I V Rimu so podpisali protokol o preporodu tržaškega območja TRST - V Palači Chigi so včeraj podpisali protokol o soglasju za gospodarski preporod tržaškega območja. Svoj podpis so dali predstavniki predsedstva vlade, deželne uprave FJK, Občine Trst, Trgovinske zbornice, Luke Trst, družbe Anas, Državnih železnic, tržaškega združenja industrijcev in sindikatov. Najpozneje Cez 90 dni bo treba doseči Se programski sporazum, ki naj omogoči stvarno preveritev možnosti za speljavo vseh predvidenih investicij in zajamči ustrezno finančno kritje. Podpis protokola zagotavlja dopolnitev hitre cestne mreže, povezavo avtoceste z mednarodnim Ha e. strani mejnim prehodom pod Škofijami, modernizacijo železniškega odseka Trst-Trzic, podvojitev Tabelj-ske železnice oziroma proge Be-netke-Trbiž, izgotovitev železniške ranžirne postaje v Cervigna-nu, dopolnitev Trajanskega nabrežja ter razširitev pomolov in operativne obale. I Slovenski člani SKR pri Bertinottiju RIM - Nujnost odločnega posega za dogovorjeno zaščito pravic slovenske manjšine pri Prodiju in v okviru vladne večine je bila v ospredju srečanja slovenskih komunistov iz naših krajev s predsednikom in tajnikom SKP Cossutto in Bertinottijem. Slovenski komunisti so izpostavili stisko narodnostne skupnosti, ki od levosredinske vlade pričakuje, da bo vendar predložila zakon o zaščiti njenih pravic in se o njegovi vsebini dogovorila z njo. Na 2. strani HLADNA PRHA ZA PRODIJA Sindikati so obtožili vlado meglenosti in so oklicali splošno mobilizacijo RIM - Po sredinem prijetnem presenečenju z znižanjem eskomptne mere je včeraj vlado Romana Prodija doletela hladna prha spora s sindikati. Po jutranjem srečanju z vlado o vsebini finančnega zakona, so sindikalne konfederacije sklenile, da okličejo splošno mobilizacijo. Sindikati očitajo vladi, da je bila v odgovorih na točna vprašanja o stanovanjski politiki, zaposlo- vanju in davčnih bremenih zelo meglena. Predsednik vlade Prodi je skušal omiliti doseg spora z ugotovitvijo, da se dialog kljub vsemu nadaljuje (v ponedeljek bo novo srečanje), priznal pa je, da so sindikati nezadovoljni. Bertinotti je ocenil sklep sindikatov kot pozitivno spodbudo vladi, medtem ko je DSL zaskrbljena. Opozicija je izkoristila odločitev sindikatov za napad na vlado. Na 2. strani AFERA TKB / DRUGI DAN ZAMRZNITVE TKB prerašča v problem za vse mestno gospodarstvo Hišni pripor za Svetino, Hrovatina in Grinoverja, Semen na prostosti TRST - Drugi dan zamrznitve vseh izplačil na Tržaški kreditni banki je prinesel prostost nekdanjemu sodirektorju in za krajše obdobje direktorju Adrianu Semnu, ter hišni pripor dolgoletnemu direktorju Vitu Svetini, funkcionarju Nedeljku Hrovatinu in trgovcu Robertu To-masiniju Grinoverju, medtem ko je bivši komercialni direktor Milan TavCer še vedno v zaporu. Sodna preiskava pa je še zelo daleč od zaključka. Na Tkb se spopadajo s težavami, ki jih ustvarja zaCasna prekinitev vseh izplačil: nekatere probleme rešujejo, v prvi vrsti izplačilo pokojnin in plač, drugih težav pa ne morejo premostiti, tudi zaradi toge interpretacije nejasnih zakonskih predpisov. Pod vprašajem ni samo banka, v težavah ni samo manjšina, afera Tkb prerašča v problem za celotno tukajšnje gospodarstvo in so se zaradi tega tudi včeraj zvrstili številni posegi. Na 4. in na 5. strani __________ČEDAD / TRIDNEVNI MEDNARODNI POSVET___________ Evropska integracija možna le ob spoštovanju manjšin ČEDAD - Vprašanje narodnostnih manjšin v Evropi postaja vse bolj pereče in zanj bi bilo potrebno najti primerne in trajne rešitve. Evropska integracija se ne bo docela udeja-nila, Ce ne bo nakazana pot reševanja vprašanj obstoja in razvoja manjšinskih skupnosti. To je bilo mnenje vidnih predstavnikov Sveta Evrope, ki sodelujejo na tridnevnem posvetu o federalizmu, regionalizmu, krajevnih avtonomijah in manjšinah, ki ga v Čedadu prirejata deželni svet FJK in Kongres lokalnih in deželnih uprav pri svetu Evrope. Na 3. strani Še en pomemben korak na poti pridružitve Slovenije k Evropski uniji STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj na plenarni seji v Strasbourgu ratificiral evropski pridnižitveni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo. Poslanci so glasovali z dvigom rok in glasov niso preštevali, saj je bila dosežena potrebna navadna večina za zeleno luc sporazumu, ki Sloveniji podeljuje status pridružene Članice Evropske unije. Evropski komisar za zunanjo in varnostno politiko Hans van den Broek je ocenil, da bo ratifikacija sporazuma Sloveniji dala "pozitiven znak" ter slovenski državni zbor spodbudila k uresničevanju predpristopne strategije, ki je namenjena pripravam na kasnejše polnopravno članstvo v EU. Van den Broek je poudaril, ima Evropska unija interes za sprejetje Slovenije in obljubil, da bo Evropska komisija nudila vso podporo pri tem, vendar bo kritična do vprašanj, ki jih mora Slo- venija še rešiti. Posebej je omenil, da mora Slovenija v skladu s pridruži tvenim sporazumom spremeniti ustavo in zakonodajo. Sporazum bo postal veljaven, ko ga bodo ratificirali parlamenti vseh petnajstih držav EU in Slovenije. Do tedaj bosta Slovenija in EU uporabljali gospodarski in trgovinski del pridruzitvenega sporazuma na osnovi t.i. začasnega sporazuma. Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Kandidati SSk za Pokrajino SSk je včeraj predstavila svoje kandidate na skupni listi TS 2000, ki se bo predstavila na bližnjih pokrajinskih volitvah na Tržaškem. Stran 6 Jesenski niz Dialogov V drugem delu prireditev, ki jih organizira odbor Sodobni Trst, bodo največ pozornosti posvetili češkemu risanemu filmu, zaCel pa se bo 1. novembra. Stran 7 Dekalog za strpnejše odnose Svetovalci vseh skupin opozicije v goriškem občinskem svetu obtožujejo večino arogance in postavljajo deset zahtev za obnovitev demokratičnih pravil. Stran 8 Danes odprtje TS Banke V Zagrebu bodo danes odprli prvo mešano italijan-sko-hrvaško banko. Gre za TS Banko, v kateri ima glavni delež tržaška CRT-Banca. Stran 9 Uspešni goriški »beli konjiček« Prenovljeni goriški dom, ki so ga poimenovali po Lojzetu Bratužu, so odprli z opereto Pri belem konjičku. Predstava je naletela na navdušen sprejem občinstva. Stran 10 Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse člane in prijatelje na svečano proslavo ob 50-letnici ustanovitve, ki bo v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, nocoj, 25. oktobra 1996, z začetkom ob 20. uri. Na ogeld bo tudi razstava “Stara orodja - stari POKua” žd Ob 50-letnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iskreno čestita svoji ustanovni članici Slovenska kulturno-gospodarska zveza FINANČNI ZAKON / HLADNA PRHA ZA VLADO RIM / DELEGACIJA IZ FJK Sindikati so oklicali stanje pripravljenosti Nezadovoljni so zarodi nejasnih odgovorov vlade Slovenski člani SKR pri Beitinottiju Tajnik SKP in predsednik Cossuffa bosta pose-gla pri vladi za reševanje vprašanj manjšine RIM - Vzdušje med sindikati in levosredinsko vlado se je krepko ohladilo. Po včerajšnjem večurnem soočanju z vlado o vsebini finančnega zakona, so voditelji CGIL. CISL in UI1 sklenili, da okličejo stanje pripravljenosti. Kaj to dejansko pomeni, bodo tajništva treh sindikalnih konfederacij sklenila še ta teden. Ni izključeno, da bi med predvidenimi protestnimi manifestacijami lahko tudi stavka. Po soočenju s predsednikom vlade Romanom Prodijem, njegovim na-metnikom VValterjem vel-tronijem in ministri Carlom Azegliom Ciampi-jem, Vincenzom Viscom in Tizianom Treuom so sindikati poudarili svoje nezadovoljstvo zaradi meglenih odgovorov. Čeprav so dodali, da cenijo cilje gospodarskih ukrepov in dejstvo, da vlada ni klestila po pokojninah in zdravstvu. »Odnos z vlado je v krizi,« je poudaril tajnik CGIL Sergio Cofferati. Pojasnil je, da je metoda soočanja, ki jo je izbrala vlada, pozitivna, toda odgovori so bili zelo megleni tudi o konkretnih vprašanjih kot so stanovanjska politika, dogovor o zaposlovanju, davčna reforma in davek za Evropo. »Morda ima vlada veliko idej, toda nam jih ni povedala,« je dodal tajnik CISL Sergio D’Antoni. Vlada je po njegovem mnenju pokazala nekaj dobre volje, toda dejstev doslej ni bilo. »Vlada se ni izrekla o naših predlogih. Toda mi se ne moremo pogajati samo na osnovi obljub, ampak po- Romano Prodi (Ap) trebujejo dejstva,« je zaostril kritiko tajnik UTL Pie-tro Larizza. Predsednik vlade Romano Prodi je skušal nekoliko ublažiti polemiko in podaril, da vlada sicer zahteva žrtve, vendar so bremena pravično porazdeljena. Povedal je, da se bo s sindikati spet srečal v ponedeljek. Po njegovem mnenju dialog s sindikati ni prekinjen. »Finančni zakon je vselej sad postopnega in počasnega zbliževanja stališč,« je menil premier in skušal omiliti nezadovoljstvo sindikatov z ugotovitvijo, da »so nezadovoljni in še bodo, dokler ne bomo dosegli dogovora«. Spor med vlado in sindikati je močno odjeknil na politični sceni. Tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki se je s predsednikom vlade pogovarjal o problemu davčne reforme, je menil, da je »stanje pripravljenosti sindikatov« pozitivna spodbuda za delo vlade. »Ta vlada bo končno lahko ubrala tisto reformistično pot, na katero doslej še ni stopila,« je menil voditelj SKP. Veliko bolj zaskrbljen je bil predsednik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi, ki pa pa je skušal omiliti doseg odločitve sindikatov z ugotovitev, da stanje pripravljenosti ni »napoved vojne, ampak samo predalarm«. Povsem drugačna je bila ocena opozicije, ki je po eni strani poudarjala, da tudi za sindikate sedanja vlada ni verodostojen sogovornik, po drugi pa kritiznala sindikat, Ceš da hoče »celo kozo in sitega volka«. Ravnatelj zveze industrijcev Innocenzo Cipolletta pa je menil, da je protest sindikatov usmerjen protievropsko. RIM - Nujnost odločnega posega za dogovorjeno zaščito pravic slovenske manjšine pri Prodiju in v okviru vladne večine je bila v ospredju PROMET / VERIŽNO TRČENJE PRI BOLOGNI Megla je zahtevala nov krvni davek V nesrečo je bilo vpletenih kakih 50 vozil - En voznik umrl, 15 pa jih je bilo ranjenih BOLOGNA - Gosta megla je bila glavni vzrok verižnega trčenja na avtocesti pri Bologni. V nesreči, zaradi katere je bila avtocesta več ur zaprta za promet, je en voznik umrl, petnajst pa je bilo ranjenih. Po podatkih prometne pobcije je bilo v verižno trčenje vpletenih kakih petdeset vozil. Po prvih izsledkih preiskave kaže, da so verižno trčenje zakriviti avtomobilisti, ki so ostro zavirali v megli v bližini tovornjaka, ki je bil ustavljen na odstavnem pasu zaradi preluknjane pnevmatike. Na telefoto Ap posledice verižnega trčenja. srečanja slovenskih komunistov iz naših krajev s predsednikom in tajnikom Stranke komunistične prenove Armandom Cossutto in Faustom Ber-tinottijem. Srečanja, ki je potekalo v Montecitoriu, so se udeležili Stojan Spetič, Jure Canciani, Sergij Lipovec in Darij Brajnik iz Trsta, Viljem Gergolet z Goriškega in Vilma Marinič iz Benečije. Slovenski komunisti so izpostavili stisko narodnostne skupnosti, ki od levosredinske vlade pričakuje, da bo vendar predložila zakon o zaščiti njenih pravic in se o njegovi vsebini dogovorila z njo. Kajti Času in evropskim perspektivam v opreko bi bilo obujanje od mrtvih Maccanicove-ga predloga o etničnih kletkah. Komunisti so za svobodno razpoložljivost pravic na celotnem naselitvenem ozemlju, hkrati s spodbujanjem sožitja in utrjevanjem vloge slovenske manjšine kot posrednika kulturnih in gmo- tnih stikov med tuživeCi-mi narodi. Bertinotti in Cossutta sta soglašala z nujnostjo takojšnjega posega pri predsedniku vlade in v okviru vladne večine, da se zadeva pospeši in rešijo tudi odprta konkretna vprašanja, začenši s priznanjem beneške dvojezične Sole in drugih kulturnih ustanov. Posebno pozornost so med pogovorom posvetih dramatičnim perspektivam brezposelnosti in socialne stiske, ki jo prinaša ukinjanje Tržaške kredin-te banke. Ne glede na odgovornosti, o katerih se mora izreci pristojna sodna oblast, je vprašanje nadaljnjega obstoja slovenske banke v zamejstvu ključnega pomena. Rešiti je treba delovna mesta in zavarovati pog°' je mednarodnega sodelovanja. Zato je Bertinotti predlagal akcijo, da bi tudi italijanska vlada sprejela svoje odgovornosti j11 ustrezno ukrepala, saj Je navsezadnje to tudi javna NOVICE V Genovi so nasilneži pretepli in zažgali klošarja GENOVA - Pet mladih neznancev ga je obkolilo med spanjem na Jdopci nekega genovskega parka. Najprej so ga pretepli, nato potiti z vnetljivo tekočino, nanj vrgli gorečo vžigalico in zbežati. 59-letni Umberto Passalacqua pa se je rešil, ker mu je v mokri travi uspelo pogasiti plamene. Zjutraj je klošarja opazil neki barist, Jd je poklical rešilca. Reveža so sprejeli na oddelek za opekline, kjer se b moral zdraviti 20 dni. Poslanska zbornica sprejela odložitev stanovanjskih izgonov RIM - Pristojna komisija poslanske zbornice je vCe-raj soglasno sprejela odložitev stanovanjskih izgonov do 30. junija 1997. O tem ukrepu bo sedaj odločal senat. Poleg vladne večine sta ukrep podprli še Severna Liga in gibanje Forza Italija, ki je Jcrivo, da je pred časom propadel vladni odlok, Icar je povzročilo val polemik in ogorčenje prizadetih. Ukrep ima le dva Člena. V prvem podaljša rok trajanja komisij na prefekturah do prihodnjega junija, v drugem pa sanira sodne zaplete, ki jih je povzročila zavrnitev vladnega odloka v poslanski zbornici. Zaslišali priče, ki obtožujejo senatorja Giulia Andreottija PALERMO - Na procesu proti senatorju Giutiu Andreottiju so včeraj zaslišali tri bremenilne priCe, ki so trdile, da je bil Andreotti v stikih z bratranci Salvo in s senatorjem Vitalonejem. Njihovo pričevanje o Andreottijevih stikih z mafijci pa rti bilo pretirano prepričljivo. -i USTAVNO SODIŠČE Zakaj je ponavljanje odlokov protiustavno RIM - Uradni list je včeraj objavil 18 odlokov, za katere je vlada na svoji seji 22. oktobra sklenila, da jih ponovi. Gre za odloke, ki zadevajo najrazličnejša vprašanja (od skrbstvenih prispevkov do posegov na družbenem področju, od televizijske problematike do delovanje letalske družbe AlitaliaJ. Naključje je hotelo, da je prav isti dan Ustavno sodišče objavilo utemeljitev svoje nedavne razsodbe, s katero je dejansko prepovedali vladi ponovitev odlokov, Ge niso korenito spremenjeni. Ustavno sodišče je v svoji utemeljitvi zapisalo, da se zaveda praktičnih problemov, ki jih povzroča s tem sklepom, poudaril pa, da problema ni bilo mogoCe veC odgoditi tudi zaradi obsega, ki ga je pojav vladnih odlokov zadobil v zadnjih zakonodajnih dobah. Temeljni vzrok, zaradi katerega Ustavno sodišCe ocenjuje, da je ponovitev nepotrjenih odlokov v nasprotju z ustavo, je dejstvo, da praksa vladanja z odloki dejansko spreminja ravnovesje med zakonodajno in izvršno oblastjo ter načenja pristojnosti parlamenta. SodišCe poudarja, da ustava omenja možnost odloka samo v nujnostnih in izrednih razmerah, ponavljanje odlokov pa odvzema ukrepom značaj nujnosti, obenem pa načenja tudi načelo jasnosti zakonov. Ustavno sodišCe je že dalj Časa razmišljalo o tem, da bi ocenilo prakso vladanja z odloki. Odločilo se je potem, ko so bili nekateri odloki ponovljeni kar dvajsetkrat. POLEMIKE / MINISTER JIH OBTOŽUJE NEDELAVNOST^. Parlamentarci proti Di Pietru Od ministra za javna dela se je ogradil premier Romano Prodi RIM - Med ministrom za javna dela Antonio Di Pietrom (na fotografiji) in politiki spet plamti polemika. Vzrok spora, zaradi katerega se je tudi predsednik vlade Romano Prodi ogradil od svojega ministra, je članek, Id ga je Di Pietro napisal za tednik Oggi in v katerem med drugim poudarja, da je »politični razred izredno prepirljiv, zdi se mi pa tudi, da ni niti zelo marljiv, saj se v parlamentu, razen izjem, ne dela veC kot tri dni na teden. Ce se stvari ne bodo spremenile, bo vlada lahko pripravila marsikatero reformo, vendar bo potrebna cela večnost preden bo parlament o njih razpravljal«. Te besede so vzbudile veliko ogorčenje tako v poslansJti zbornici kot v senatu. Potem ko je na to vprašanje opozoril poslanec Paolo Armaroli (NZ), je predsednik zbornice Luciano Vio- lante dejal, da bo objavil podatke o storilnosti parlamenta. Opozoril je tudi, da neizvoljeni ne vedo, da mora parlamentarec skrbeti tudi za svoje volilno okrožje in da je to njegova pravica pa tudi dolžnost. S tem izvajanjem je soglašal tudi premier Prodi, ki se je zahvalil parlamentu za »koristno opravljeno de lo«. n V senatu je Di Pietrov ^ izvajanje najostreje napa del predsednik skupine Demokratične levice Ce šare Salvi, ki je branil parlamentarce in njih0'' storilnost. Tudi predstavniki ostalih strank ministrove izjave niso ocenjevali v rokavicah. TRIDNEVNI POSVET V ČEDADU Petek, 25. oktobra 1996 ČEDAD - Vprašanje narodnostnih manjšin v Evropi postaja vse bolj pereče in zanj bi bilo potrebno najti primerne in trajne rešitve. Evropska integracija, ki jo pogojuje predvsem ekonomsko razmišljanje, se ne bo docela udejanila, če se ne bo znalo nakazati poti reševanja manjšinskih skupnosti, ki ne zadevajo le avtohtonih manjšin v posmeznih državah. Na ta izziv se je treba primerno pripraviti in poiskati ustrezne institucionalne, pravne in sistemske inštrumente. Zdajšnja centralistična naravnanost skoraj večine evropskih držav teh odgovorov ne bo znala dati. Potrebni so federalistični sistemi, takšni, kakršne poznajo denimo v ZDA, Nemčiji ali Švici. To je bilo mnenje vidnih predstavnikov Sveta Evrope, ki sodelujejo na tridnevnem posvetu o federalizmu, regionalizmu, krajevnih avtonomijah in manjšinah, ki ga v Čedadu prirejata deželni svet Furlanije-Julijske krajine in Kongres lokalnih in deželnih uprav pri svetu Evrope. Po uvodnem pozdravu Cedajske odbornice za kulturo Elise Sinosich, ki je prisotne nagovorila tudi v nemščini in slovenščini, je deželna odbornica za kulturo Ales-sandra Guerra (del posega je izrekla v furlanšči-ni) podčrtala prizadevanje deželne uprave pri vrednotenju različnih jezikovnih stvarnosti v deželi. Mednje naj bi po ligaški predstavnici sodile tudi »nekatere oaze staroslovanske skupnosti«, ki so posejane na deželnem teritoriju. Guerrova je v svojem razmišljanju izpostavila skrb, ki jo zadnje deželne vlade posvečajo priznanju furlanščine. »Medtem ko smo že v osemdesetih letih nekako primerno rešili vprašanje slovenske narodnostne Evropi še ni docela prodrla zavest, da pomenijo manjšine element kulturne bogatitve Na sliki pod naslovom predsestvo čedajskega posveta, spodaj levo deželna odbornica za kulturo Alessandra Gierra, spodaj pogled na del publike. FEDERALISMO, REGIONALISMO, AUTONOMIE LOCALIE MINORANZE < ■■■■u-rcnzu ortftiHizzaui dal Cougresso dti Poten LmttU c Kigbmiti Je s C' istfiho dPnrofM <• tlulla Regione Anionoma liiuU-Venezin !?% gj skupnosti«, je ugotovila, »smo v zadnjem času (ko je Severna liga prišla v večino, op. ur.) poskrbeli, da se izpostavi in temu najde primerno rešitev tudi vprašanje furlanske prisotnosti«. Tudi na včerajšnji predstavitvi je deželna odbornica za kulturo naslovila nekaj polemičnih puščic Rimu, ko je ugotovila, da so se iz prestolnice postavili po robu deželni volji za uveljavitev furlanskega jezika, in ko je izrazila nujnost, da se tudi v Italiji udejani samoodločanje narodov, s katero bo zagotovljena primerna jezikovna politika. O Slovencih v Italiji pa je na včerajšnjem jutranjem delu posveta spregovoril tudi Stefan Bukovec (Slovenska skupnost), ki je ugotovil, da manjšinske problematike zadevajo, bolj kot politična, etično-moralna vprašanja in predstavljajo nekakšen termometer demokratičnosti države, odvisno pač, kako jih obravnava. Bukovec se je spomnil na čase avstroogrskega cesarstva, ko je bila v naših krajih večjezičnost nekaj povsem normalnega in se je oblikovala kultura sožitja in medsebojnega spoštovanja. Danes kaj takega ni več in kot primer je Bukovec navedel nevoljo Trsta po vrednotenju in prevajanju slovenskih literarnih ustvarjalcev. Kritičen je bil tudi do deželne uprave, češ da ni primerno ukrepala v korist naše skupnosti. Izjemo predstavljajo zadnje uprave in s tem v zvezi je Bukovec javno pohvalil tudi prizadevanja odbornice Guerre. Leon Kieres, podpredsednik evropskega kongresa za krajevne in deželne uprave, je ugotovil določeno nepripravljenost marsikatere evropske države, da bi ratificirala dokument o zaščiti jezikovnih manjšin. To je dodaten dokaz, je bil mnenja Kieres, da v teh državah ni še dozorelo prepričanje, da predstavljajo manjšine bogastvo. Se vedno prednjači negativna miselnost, ki manjšine ocenjuje kot motilni element. Takšen pristop pa daje povod za jezikovno-etične napetosti, ki se znajo spremeniti tudi v takšne konflikte, ki jih je težko nadzorovati. O tem je podrobno spregovoril Gianfranco Martini, elan evronskega kongresa za krajevne in deželne uprave. Tam, kjer ne iščejo primernih inštrumentov za večjezično sozvočje, se večkrat zgodi, da pride do hudih napetosti, ki. so mnogokrat predsodba vojnega stanja. To bi moralo biti Evropi v poduk. Sicer se pri reševanju te problematike postavlja vprašanje: kako primerno nastopiti, da bi se manjšinska problematika v posameznih državah razvijala, ne da bi sprožala nove in nove težave. Kakšne so torej politične, administrativne in juridične strukture, ki so potrebne. Po Martini j evem mnenju se manjšinska vprašanja najboljše rešujejo v federalističnem državnem sistemu, kjer tako državna enotnost kot jezikovna specifičnost najdeta primerne odgovore in si nista v kontradikciji. Ob tem je še posebej pomembno, da se v krajevnih avtonomijah najdejo odgovori na vprašanja, ki jih postavlja prisotnost manjšinske skupnosti. Le-ta pa mora biti nujno soudeležena pri odločanju in s ničile, se lahko pojavijo silnice, ki vodijo v etnično ciste države, ki bi imele katastrofalne posledice. Kako udejaniti takšno vizijo? Na to je skušal odgovoriti Ferdinando Al- rvjracr A nastavljanju razvojnih strategij. Federalistična ureditev države, je bil mnenja Martini, bi obenem preprečila secesijske težnje, ki tudi z vidika manjšinske stvarnosti ne zagotavljajo pozitivnih rezultatov. Takšne državne sisteme je treba cimprej udejaniti in pri tem se je treba učiti tudi iz napak evropske zgodovine. Ko bi se te težnje ne ure- banese, ravnatelj Urada za okolje in krajevne uprave v Svetu Evrope. Potrebno je, da se zdajšnja evropska družina zedini okoli vprašanja varstva in skrbi za jezikovne in druge manjšinske skupnosti. Ta miselnost, na žalost, ni še prisotna povsod enako, na kar je v kasnejšem posegu opozoril predsednik upravnega sodišča iz Strasbourga Jean-Marie VVoehrling, ki je spregovoril o alzaški skupnosti v Franciji. V sosednji državi še vedno predvla-duje centralistična miselnost, tako da se skrb za manjšinske skupnosti tolmači kot »atentat« na enotnost države. Albanese je podčrtal, da se v Svetu Evrope trudijo, da bi čimvečji krog predstavnikov včlanjenih držav osvojil promanjšin-sko miselnost in da bi v tem kontekstu sestavili enoten dokument, ki bi vse države članice obvezoval v spoštovanju pravic jezikovnih manjšin. Obenem obstaja prizadevanje, da bi se v največji možni meri udejani-le krajevne avtonomije, znotraj katerih bi bilo mogoče boljše in bolj učinkovito pristopiti k reševanju narodnostnih in jezikovnih specifik. Tudi Albanese je bil mnenja, da morajo imeti manjšine možnost soodločanja, saj je nepojmljivo, da bi iz središča prihajali navdihi in zakoni, ki zadevajo krajevne specifike. Kasnejši posegi so nazorno pokazali, kakšno je stanje manjšin v posameznih evropskih državah in dokazali, da je ta probematika dokaj razčlenjena in različno obravnavana. Izvedeli smo, da v Švici obravnavajo jezikovno vprašanje precej boljše kot denimo v Franciji, kjer je posluh za reševanje teh problemov veliko slabši. Zaradi pomena, ki ga Francija ima v evropski družini, njen pristop do manjšin-skih vprašanj močno pogojuje prizadevanja po skupnem reševanju jezikovnih skupnosti. Posvet v Čedadu se bo nadaljeval danes zjutraj (vodila ga bosta predsednik in podpredsednik deželne skupščine Giancar-lo Cruder in Miloš Budin), ko bo Gil-berto Pressacco spregovoril na temo: »Manjšine in krajevna avtonomija: dežele s posebnim statutom v Italiji«. Sledilo bo predavanje o izkušnjah deželne avtonimije pri Baskih, Silvo Devetak iz mariborske univerze pa bo spregovoril o manjšinah in avtonomiji v srednje-vzhodnih evropskih državah. Današnji del posveta se bo zaključil z okroglo mizo na temo »Manjšine in čezmejno sodelovanje«, na kateri bodo sodelovali tudi tržaški župan Riccardo Illy, Ivan Jakovšič za istrsko regijo, župan iz Kopra Aurelio Juri in podpredsednik koroške dežele Karl Andervvald. Sobotni del posveta bo uvedel predsednik Kongresa krajevnih in deželnih uprav v Svetu Evrope Claude Haegi, Gianfranco Martini pa bo predstavil zaključni dokument tridnevnega srečanja. Ob koncu bo tržaški pisatelj in prevajalec Claudio Magris spregovoril na temo »Piccole patrie e grande mondo«.' Rudi Pavšič KOMISARSKA UPRAVA / VEDNO BOLJ JASNO, KAJ VSE POMENI PROPAD SLOVENSKE BANKE Drugi dan po zamraiitvi vseh izplačil splošna zaskrbljenost za usodo banke Številni posegi na vseh ravneh, tudi v interesu celotnega krajevnega gospodarstva Kaj vsega bi bilo treba napisati, da bi lahko posredovali bralcem vsaj medlo sliko tragičnega razpleta dogajanj na Tržaški kreditni banki! Val je pljusknil na tisoče osebnih in skupnih usod: premožnejših in skromnejših posameznikov, večjih in manjših podjetij; začasno so izginila osnovna sredstva za preživetje upokojencev, finančna sredstva za delo in gospodarske dejavnosti; zamrznilo je vložene prihranke, izničilo vrednost delnic banke, ki je do včeraj bila v ponos manjšini in ugleden partner na tržaškem bančnem trgu. Nemogoče je opisati vse tisto, česar ni več: osnovnošolčki so obiskovali trezor banke in ponosno pisali spisek o »naši banki«; za mlade je Tkb bila perspektivna zaposlitev; vsa skupnost je čutila, da ima za seboj močno oporo; račun na Tkb je bila ustaljena navada med Slovenci, pa tudi med italijanskimi someščani, ki so radi zahajali v banko, saj si je v dobrih 25 letih dela priborila ugled in pomembno razsežnost (morda preveč pomembno... morda je letela previsoko...). Val je pljusknil tudi nepričakovano daleč: več ljudi se je znašlo na poslovnem potovanju v Moskvi ali New Yorku, ko jim je plačilna kartica odpovedala; ne morejo plačati hotela, so brez sredstev za letalsko karto! Nikoli več ne bodo potovali z »gotovino na gotovo« slovenskega zavoda! Problemov je nešteto in zadevajo tako širok krog, da preraščajo v problem vsega mesta in segajo še dlje. Slovenska banka se je včeraj pojavila na prvih straneh uglednih finančnih dnevnikov, žal ne zaradi svoje uspešnosti, nasprotno, le zaradi svojega katastrofalnega padca. O banki so spregovorili v Rimu slovenski in italijanski zunanji minister in najvišji gospodarski izvedenci zbrani na posvetu v Trstu. Podpredsednik deželne vlade Cristiano Degano je včeraj bil v Rimu na finančnem ministrstvu in je posredoval zaskrbjenost ter zahtevo, naj vlada podpre rešitev tega hudega vprašanja. Poslanec Severne lige Edouard Ballaman je vložil vprašanje na pristojnega ministra, zakaj so v primeru Tkb ravnali povsem drugače, kot v primeru zavoda Banco di Napoli. Posegov in stališč o aferi Tkb je bilo včeraj nešteto, v vseh posegih poudarjajo, da ne gre samo za vprašanje banke, pač pa tudi za vprašanje celotnega tukajšnjega gospodarstva, kot trdi župan Illy, in bi morala vlada le zaščititi tako širok gospodarski interes. Morda bodo res posegli, zapolnili nekatere vrzeli, omilili nekatere najhujše posledice, a banka ne bo nikoli več tisto, kar je bila, ugotavljajo ljudje, ki umirjeno, pa tudi žalostno, če že ne obupano izstopajo iz Tkb praznih rok. Kaj se bo zgodilo dne, ko bodo umaknili odlok o zamrznitvi; kaj bo lahko dosegel kakršenkoli poziv, ko pa so banki izpodkopali temelj - zaupanje? Zaupanje, ki ga je uživala banka, je bilo razvidno tudi iz malega števila zasebnih strank, ki so po uvedbi komisarske uprave odtegnili svoja sredstva: neprimerno več jih je bilo drugod, nenazadnje ko so komisarji prevzeli Kmečko banko v Gorici. Na koncu'pa vsaj ščepec pozitivnih vesti: včeraj opoldne je Bankame-ricard skupine Deutsche Bank prevzela začasno kritje stroškov kreditnih kartic, ureditev izplačil pokojnin Inps je na vidiku, pa tudi plače bi morali v kratkem odmrzniti, sam ukrep o prekinitvi vseh izplačil naj bi umaknili v krajšem času, vsekakor naj bi trajalo manj kot mesec dni. A kaj, ko je že govor o likvidaciji banke, in to celo že prihodnji teden! _________SODNI RAZPLETI / SKLEP SODNIKA ZA PREDHODNE PREISKAVE MORVAVA__ Svetina, Hrovatin in Grinover v hišnem priporo, Semen na prostosti, Tavčer še v zaporo Preiskava še zdaleč ni zaključena - Zasliševanja funkcionarjev Tkb - Milansko sodstvo in primer FTN Sodna preiskava še naprej melje zadevo Tržaške kreditne banke; včeraj so nekateri obtoženci prišli iz zapora - za rešetkami ja samo še Milan Tavčer - preiskovalni postopek pa gre neizprosno naprej. Namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito je zaslišal dolgoletnega sodi-rektorja in nekaj mesecev tudi direktorja Kreditne Adriana Semna, nakar je sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morway odredil, da so ga izpustili na prostost po enotedenskem preventivnem zaporu. Sodnik je tudi spremenil zaporni nalog v hišni pripor za nekdanjega direktorja Vita Svetino, ki se je lahko vrnil v svojo vilo v Ul. Scaglioni 5, in za funkcionarja čedajske podružnice TKB Nedeljka Hrovatina, ki bo v hišnem priporu v Scali Santi 16/6. V stanovanjem priporu bo do na-daljnega tudi Roberto Tomas ini Grinover, trgovec, ki je s podjetjem Ml Italia bil vpleten v posle, zaradi katerih so aretirali Hrovatina in Tavčerja - pri čemer preiskovalci menijo, da gre za odtujevanje sredstev banke. Nekdanji funkcionar urada za posojila pri TKB Milan Tavčer pa še sedi za rešetkami. Edinstvena priložnost za druge tižaške banke 2e nekaj dni je v Trstu pravi »bančni safari« na dosedanje stranke TKB, seveda na »zdrave« in solidne stranke, saj so za bolj vprašljive vrata drugih zavodov hermetično zaprta. Tržaškim bankam se nudi edinstvena priložnost, kot je še niso zabeležili v sodobni zgodovini italijanskega bančnega sistema: v enem samem mestu je na tisoče strank, larji, da bi jih pritegnili v svoi z Resnici na ljubo je po obisku v nekaterih bankah treba zabeležiti tudi splošno zaskrbljenost med uradniki. Zaposlitev v banki je bila nekoč pravo jamstvo za delovno mesto vse do upokojitve. Danes pa ni več tako in ne samo v dramatičnem primeru TKB: na vidiku je splošno zmanjšanje števila zaposlenih v italijanskem bančnem sistemu, v Tr- stu pa so znaki gospodarskega nazadovanja vedno bolj otipljivi. Trst ni znal uveljaviti vloge odskočne deske proti Vzhodu, kot je bilo v pričakovanjih pred leti, po padcu berlinskega zidu, ko so vsedržavne banke zapovrstjo odpirale podružnice v Trstu. Prometni in finančni tokovi so se le delno razvili prek Trsta, nekatere filialke velikih bank lebdijo v pričakovanju hujšega. Zato marsikdo gleda na kolege iz Ul. Filzi in misli na lastne perspektive: tudi zaradi tega so številni izrazili svojo solidarnost kolegom, ne samo v okviru sindikata, pač pa tudi v osebnih pogovorih. Med drugim naj omenimo, da je tržaški sindikat bančnikov Cgil, ki šteje 180 članov med 200 uslužbenci Tkb, imel ravno na tej banki svoj tekoči račun, ki se seveda do nadaljnega zamrznjen. Preiskovalci naj bi medtem naslovili na nekaj funkcionarjev banke iz Ul. Filzi jamstvena obvestila, nekatere so ali bodo zaslišali v najkrajšem kot »osebe, ki so obveščene o dogajanju«. Kot je javnosti znano, obtožbe zadevajo - poleg omenjenega odtujevanja sredstev - predvsem lažno bilanco v zvezi z jamstvi tudi ah predvsem na mednarodni ravni, ki jih niso vpisah v bilanco banke, pa tudi za dvomljive finančne operacije, zaradi katerih je banka utrpela finančno škodo, katere obseg je postal jasen šele v zadnjih časih, ko je zadnji upravni svet zahteval poseg Banke Italije in se je začela tudi sodna preiskava. Kam meri preiskava? Na to vprašanje seveda ni mogoče dati nobenega preverjenega odgovora. V bistvu pa naj bi se razvijala v tri smeri. Prva - in glede na obseg »črne luknje« v TKB skoraj obrobna - naj bi zadevala nepravilnosti, ki so se razvile na relaciji Hrovatin-Grinover-Tavčer: gre za 8 milijard lir kreditov, ki naj bi bili - milo rečeno - nepravilno dodeljeni in vknjiženi v bančnih bilancah. Druga smernica naj bi zadevala neprimerno večjo »luknjo«, ki naj bi celo presegala 150 milijard lir. Pri tem nam ni znano, kakšno vlogo so odigrale operacije v zvezi z grupo podjetij, ki so bila povezana s prof. Quercijem - slednjemu je doslej uspelo, da se je izognil zapora in je, kljub štirim obtožnicam, vseskozi v stanovanskem priporu. Zadnja smernica, na katerih delujejo preiskovalci -državno pravdništvo, ki se poslužuje predvsem finančne straže - pa naj bi se razvijala v širšem krogu manjšinskih ustanov, organizacij in posameznikov, da bi ugotovih resnične odnose v lastništvu in vodenju banke, nekaterih finančnih dražb in podjetij. Kako so te niti prepletajo, navadnemu kronistu ni dano vedeti, saj se še sami preiskovalci previdno iščejo pot skozi ta finančni labirint. Za tržaško preiskavo naj bi pokazalo veliko zanimanje tudi milansko sodstvo, ki se ukvarja s stečajem izpred nekaj let podjetja Ferrovie Torino Nord, v lastništvo katerega je svojčas stopila TKB in doživela v tem, kot v drugih primerih, izredno hude izgube. Zakaj se je ožje vodstvo banke odločilo za te in za druge tvegane in zgrešene poteze, je stvar sodstva, seveda pa tudi predmet velikega interesa v javnosti, kjer kroži vseh vrst govoric in nepreverjenih hipotez, predvsem pa pogosto vprašanje: poleg sedanjih obdolžencev, kdo je še vedel, kaj vsega počenjajo v banki? Milan Tavčer Vito Svetina Nedeljko Hrovatin Adrian Semen POSLEDICE ZAMRZNITVE / JE RES BILO TREBA USTAVITI TUDI PLAČE IN POKOJNINE? Odpraviti najhujše in najbolj krivične posledice nejasnih zakonskih določil Posredovanje tržaškega prefekta Moscatellija: na vidiku je vsaj izplačevanje pokojnin Inps V dolgem poglavju o bančnih krizah enega najpomembnejših tekstov o bančnem sistemu (Renato Costi: L’ordina-mento bancario) posveča avtor pozornost tudi »zamrznitvi plačil« in ugotavlja, da zakonsko določilo ni jasno, Ce naj zamrznitev zadeva samo kredite, ki so nastali pred zamrznitvijo izplačil, ali pa tudi tiste, ki so nastala potem. V tej subtilni in tipično italijanski interpretativni zapletenosti zakona tiči bistvo dramatično otipljivega problema, ki se je predvčerajšnjim kot strela (sicer z že zelo oblačnega neba) udarila v stranke Tržaške kreditne banke: zamrznitev, sicer začasna, vseh izplačil. Po mnenju komisarjev, za katerimi očitno stoji Banka Italije, zamrznitev zadeva vsakršno izplačilo, člen 74. zakonika o bančnem poslovanju pa je tako nejasen, da bi ga po mnenju nekaterih juristov lahko interpretirali tudi drugače; Ce bi obveljala taka bolj prožna interpretacija, bi lahko omilili nekatere najbolj katastrofalne posledice zamrznitve izplačil. Na primer bi lahko izplačali na tisoče računov za storitve iz tekočih raCunov, na katerih je zadostna valuta; lahko bi izplačevali krite Čeke in menice; predvsem bi lahko izplačevali pokojnine in plače. Glede slednjih bi sicer moralo veljati Se drugo, za nepoučeno osebo povsem samoumevno dejstvo: ne gre za »plačevanje pasivnosti«, pac pa za enostaven servis, posredovanje med delodajalcem oz. zavodom za socialno zavarovanje in delojemalci, uslužbenci in upokojenci. To niso finančne operacije, to je golo posredovanje pri zagotavljanju osnovnih državljanskih in celo življensjkih pravic, ki jih ni mogoCe »zamrzniti« z upravnim aktom. Tovrstno posredniško delovanje katerekoli banke je mogoče primerjati z delovanjem zakladnice (tesoreria), delovanje slednje pa niso zamrznili in TKB še vedno redno opravlja funkcijo zakladnice za dolinsko občino. Kaže, da bi morale delovati tudi šolske »minizakladnice« za male stroške, pod vprašajem pa so seveda plaCe uCnega in ostalega osebja. Doslej ni toCnih odgovorov na nobeno vpra- šanje, saj sam komisarski vrh banke išCe sprotne odgovore na nova in nepredvidena vprašanja. Nekatera ustvarjajo probleme, ki so že širšega družbenega pomena in poseg prefekta Maria Muscatellija bi kazal v to smer, saj je posredoval pri osrednjih oblasteh, da bi vendar našli rešitev, ki bi omogočila izplačevanje tisoCev in tisoCev pokojnin in plač, ki jih nakazujejo na tekoče račune TKB. Kaže - žal pa še vedno ni dokončnega zagotovila, pac pa samo namen - da so odgovorni že na dobri poti: »socialna izplačila« naj bi izvedli posredno s Čeki, verjetno s krožnimi Čeki. Seveda pa bo treba vzpostaviti tranzitorne raCune pri TKB in potem sistem za dostavljanje in izplačevanje čekov; zadeva ni kar tako preprosta, saj zadeva na tisoče ljudi in to ne samo na naši strani meje, ampak tudi v Sloveniji in na Hrvaškem: najprej naj bi rešili vprašanje pokojnin Inps, potem plač in končno se pokojnin za nekdanje jugoslovanske državljane. Se daleC od rešitve pa je vprašanje avtomatične poravnave računov za javne storitve - in teh je bilo vec tisoč pri TKB. Odgovora ni niti na vprašanje o morebitnih globah zaradi zamudnega izplačila: banka je ne bo poravnala, saj je samo spoštovala odredbo komisarjev, slednja pa sta se ravnala po določilih najvišjega nadzornega telesa, Banke Italije. Bodo torej stranke TKB prizadele celo globe zaradi zamud pri izplačilih, pa Čeprav so imele krit račun? Kaj bo z novim poslopjem na Oberdankovem trgu? (foto KROMA) SLS: »Lastniki banke sedijo v Ljubljani« LJUBLJANA - Včeraj sta na tiskovni konferenci Slovenske ljudske stranke kandidat za poslanca Janko Tedeško in predstavnik Civilne iniciative Edo Ravnikar govorila o Tržaški kreditni banki. Tedeško se je skliceval na Borisa GombaCa in njegove znane trditve. V zamejstvu je po njegovem ostala ista nespremenjena politična struktura, tako da so bili formalni lastniki banke slamnati ljudje, dejanski lastniki pa v Ljubljani. Edo Ravnikar je razpravo razširil na celotni slovenski bančni sistem in vrsto slovenskih bank, ki so bile v tujini po njegovem nekdaj odraz Beograda, ki pa jih preko.svoje ekspoziture na Dunaju Se vedno obvlada. To naj bi bila stara logika, ko je slovenski denar odtekal v tujino najprej direktno v Beograd in odteka Se vedno. Edo Ravnikar je kot dokaz pokazal papir, na katerem naj bi bil zabeležen sklep slovenske vlade, da se TKB pomaga s tridesetimi milijardami lir. Na tiskovni konferenci so predložili daljše pismeno stališče, ki ga v celoti objavljamo: »Krah TKB je prava tragedija za slovensko manjšino v Italiji, za njeno gospodarstvo in ne nazadnje je tudi udarec za Slovenijo. Zgodilo se je to, kar so nekateri napovedovali vse od slovenske osamosvojitve: da je namreč TKB ekspozitura, podaljšana roka finančnih krogov nekdanje partije. Iz preiskave italijanskih organov izhaja, da pravi lastniki banke, ki je nastala na osnovi Londonskega memoranduma in z denarjem, ki ga je dala Amerika, niso Slovenci v zamejstvu, temveč da lastniki sedijo v Sloveniji. Banka je bila uporabljena za najrazličnejše operacije nomenklature prejšnjega sistema. Vodilni banke in »lastniki« so dejansko le slamnati možje. Banka se je spuščala v nevarne fi- nančne operacije, kjer si je obetala bogat izkupiček. Dejansko pa je nasedla nekaterim italijanskim gospodarskim in finančnim krogom, ki so jo speljali na tanek led. Tako je naprimer TKB investiral denar v podjetje Ferrovie Nord iz Torina in v tržaško ladjedelnico po nasvetu italijanskih krogov. Z nezakonitimi transakcijami in spornimi odločitvami vodstva banke je bila narejena velika materialna škoda manjšini, saj je bil s tem italijanskim nacionalističnim krogom argument za napade na institucije slovenske manjšine v zamejstvu. Vodstvo SKGZ je pred svojimi elani, pred zavednimi antifašističnimi Slovenci skrivalo resnico vse do popolnega kraha. S tem so ogrožene plače slovenskih zavodov in prihranki - do 200 milijonov lir so zaščiteni, do milijarde se izplačajo 75 odstotno, nad milijardi so izgubljeni. Fašisti so v dvajsetih letih uničili slovenske bančne zavode v Italiji, oziroma v okupirani Primorski in Trstu. Danes so komunisti uničili povojne finance zamejcev. Ogroženih je tudi okoli 10 tisoč Primorcev, ki prejemajo italijanske pokojnine. Rešitev: Slovenija mora zamejcem pomagati - najprej je treba zahtevati, naj se v zamejstvu izpeljejo demokratične volitve, tako da bo prišlo do demokratičnega predstavništva, ki bo garant usode zamejcev. Primorski dnevnik naj dobi dva garanta, Borisa Pahorja in Alojza Rebulo, dva pisatelja, ki morata postati garant demokratične usmeritve in pluralnosti tega medija. Ob tej težki situaciji SLS že vzpostavlja kontakte s slovensko manjšino v Italiji, da bi prišli do skupnih predlogov za reševanje za tistega, kar se še rešiti da«. Bogo Samsa TKB / TISKOVNA KONFERENCA SSk podpira vse oblike reševanja Rešitev možna le na bilateralni ravni Stranka Slovenske skupnosti je že pred tednom dni izrazila svoje stališče glede krize v Tržaški kreditni banki; posledice krize - je stranka ugotovila - bo imelo dal-njosežne posledice ne le v gospodarskem, pac pa tudi v kulturnem, Športnem, družbenem in celo političnem življenju slovenske narodnostne skupnosti. V luči razvoja dogodkov pa sta na včerajšnji tiskovni konferenci o tem vprašanju spregovorila deželni tajnik Martin Brecelj in pokrajinski predsednik stranke Jože Skerk. Predstavnika SSk sta najprej obnovila Stališča, ki jih stranka sprejela glede Tržaške kreditne banke, nato pa pristavila, da stranka podpira vse oblike posegov za rešitev slovenskega denarnega zavoda, ki jih je po njunem mnenju treba iskati le na ravni bilateralnih odnosov med Italijo in Slovenijo. Glede odmevov na ukrepe, ki so prizadeli slovensko banko pa je deželni tajnik Brecelj obžaloval, da je bil na tiskovni konferenci Slovenske kulturno gospodarske zveze govor o šakalstvu; SSk pa se takim besedam ne Čudi, je dejal na tiskovni konferenci, ker so odgovorni po njegovem mnenju verjetno »nekoliko izgubili živce« zaradi odgovor- nosti, ki jih po besedah SSk imajo v tej zadevi. Stranka želi vsekakor nastopiti preudarno in trezno; zato bo predlagala sestanek s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, ker je prav ta organizacija - po besedah SSk - v najveeji meri seznanjena s tem, kar se je zgodilo ter ji tudi iznesla svoje predloge za reševanje nastalega stanja v denarnem zavodu. Slovenska skupnost je na tiskovni konferenci tudi napovedala, da bo v kratkem posegla tudi pri pristojnih forumih v Sloveniji ter jim posredovala svoja stališča glede celotnega vprašanja. V SLOVENIJI IN HRVAŠKI / ZELJA PO NAGLEM IZHODU IZ STISKE Odjek tudi onkraj meja TRST - Kriza v TKB je odjeknila tudi na dvodnevnem posvetu o gospodarskem sodelovanju z Bosno-Hercegoviho, Hrvaško in Slovenijo, ki se je končal včeraj v Trstu. Za to so poskrbeli časnikarji. Slovenski minister za gospodarstvo Metod Dragonja je poudaril, da je za vprašanje bolj pristojno finančno ministrstvo, ki bo zadevo preučilo, in da slovenska vlada zaenkrat Se nima vpogleda v listine o stanju v banki. V Času, ko bodo izplačila in finansiranja zamrznjena in ki naj bi bil po naših upih cim krajši, bomo seveda naša podjetja skušali Cim bolj zaščititi, je dodal. Ker se je denarna ustanova specializirala v trgovskem poslovanju z Jugoslavijo oziroma z državami, ki so nastale po njenem razpadu, iz Cesar je tudi Črpala svojo konkurenčno moC, bo po njegovem mnenju kriza prizadela podjetja na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Minister je izrekel željo, da bi v skladu z italijanskimi zakoni TKB lahko cimprej obnovila svoje poslovanje, in napovedal, da si bo Slovenija prizadevala za njen finančni in ekonomski preporod, ker je to tudi v interesu slovenske vlade. Hrvaški minister za gospodarst- vo Davor Stem je prav tako zaželel banki Cimprej spet kvišku in povedal, da bo Hrvaška speljala natančno poizvedbo o lastnih podjetjih, ki jih je kriza v TKB morebiti prizadela, ter posledično nastopila pri italijanskem zunanjem ministrstvu. Ob zaključku okrogle mize pa nam je svoj vtis o zadevi posredovala še Danica Purg, direktorica mednarodnega centra za izobraževanje menedžerjev (International Executive Development Center) na Brdu pri Kranju, ki je bil soorganizator posveta. Izrazila je obžalovanje za dogodek, »ki ima politične in ekonomske razsežnosti«. Tisti, ki so odgovorni za nastale razmere, niso bili kos svoji nalogi, skratka, šlo je za nesposobne menedžerje. Pripombe na račun poslovanja TKB, je dejala Purgova, so pred leti prihajale tudi iz Slovenije in nedvomno prispevale k preiskavi. Kaj piše hrvaški tisk ZAGREB - Vsi hrvaški dnevniki -z edino izjemo splitske Slobodne Dalmacije, ki ji je novica očitno »ušla«, so vCeraj z velikim poudarkom na prvih straneh poročali o zamrznitvi izplačil v TKB in o dra- matičnih problemih, v katerih se je znašel najveeji denarni zavod slovenske manjšine v Italiji. Zagrebški VeCernji list je pod naslovom »TKB blokirala hranilne vloge« zapisal, da je prišla odločitev nepričakovano in da je prizadela tudi varčevalce iz Slovenije in Hrvaške, ki da ne bodo mogli dvigovati svojega denarja za 30 dni. Poroča tudi o paniki med varčevalci, ki že vec dni terjajo svoj denar, in dodaja, da izgube banke presegajo sto milijard lir. Reški Novi list poroča o novih presenečenjih v aferi TKB, ki da je ustavila vse posle s strankami, zaradi Cesar so morale reagirati tudi hrvaške banke. Opozarja tudi na zastoj v izplačevanju italijanskih pokojnin in hranilnih vlog. Osrednji hrvaški dnevnik Vije-snik pa govori o krahu TKB in vprašuje, ali bo na tisoče Istranov ostalo brez italijanske pokojnine, potem ko so v banki zamrznili vse račune. Depozite do vrednosti 200 milijonov lir bo mogoče dvigniti Cez tri mesece, obvešča (očitno slabo poučeni) Časnik, ki objavlja tudi zagotovilo Istarske banke, da ne bo problemov, Ce so čeki TKB naslovljeni nanjo. (V.B.) POKRAJINSKE VOLITVE / NA LISTI TS 2000 SSk predstavila svoje kandidate V Miljah pa kandidira Danilo Šavron Z včerajšnje predstavitve kandidatov stranke Slovenske skupnosti (foto KROMA) __________DREVI / V KULTURNEM DOMU___ Osrednja proslava SOJetnice SDGZ Nastopili bodo N. Jankovič, Č. Šiškovič in A. Vodopivec Slovenska skupnost je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila svoje kandidate na skupni listi TS 2000, ki se bo predstavila na skorajšnjih pokrajinskih volitvah. Na njih se bo volilo na osnovi novo začrtanih volilnih okrožij, kar bo dalo večja jamstva manjšim občinam za izvolitev svojih predstavnikov v pokrajinsko skupščino. SSk bo nastopila na skupni listi TS 2000 - kot je dejal pokrajinski tajnik Peter Močnik - ker je večinski volilni sistem za manjšino krivičen in zaradi česar se tudi stalno bori za zagotovljeno predstavništvo v izvoljenih telesih. Skupna lista TS 2000 ni ideološka lista - je podčrtal Močnik - ampak pluralistična in reprezentativna levo-sredinska lista civilne družbe, ki za predsednico Pokrajine predlaga Adele Pino. Njeno kandidaturo in njen program SSk v celoti podpira: zavzema se namreč za sodelovanje s sosedi ob meji in podpira nujnost o sprejetju zaščitnega zakona; glede Kraškega parka pa izpostavlja potrebo predvsem po zaščiti človeka in njegovih dejavnosti in ne samo narave. Izpostavlja pa tudi vprašanje drugačnega odnosa do kmetijske politike; Pokrajina ima namreč na tem področju precejšnje pristojnosti (in tudi finančna sredstva), ki jih bo treba vsekakor izkoristiti. Kandidati Slovenske skupnosti na listi TS 2000 so naslednji: Okrožje št. 1 (Devin -Nabrežina 1): Nevo Radovič iz Nabrežine, bivši profesor na slovenskih šolah, agriturističi podjetnik in pokrajinski predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev. Okrožje št. 4 (Devin -Nabrežina 4): Dimitrij Žbogar iz Devina, knjigovodja in agrituristični podjetnik. Okrožje št. 10 (Dolina): Danijel Novak iz Mačkolj, tiskar na Primorskem dnevniku. Okrožje št. 11 (Dolina): Sergij Mahnič iz Boršta, javni uslužbenec in bivši občinski svetovalec v Dolini. Okrožje št. 12 (Zgonik -Repen): Vladimir Vremec z Opčin, upokojeni inženir. Okrožje št. 13 (TS 1): Marko Stoka s Proseka, doktor geoloških znanosti in glasbenik. Na volitvah za obnovitev miljskega občinskega sveta pa bo Slovenska skupnost nastopila z Oljko. Stranka podpira evropskega poslanca Giorgia Rossettija, njen kandidat na listi pa bo Danilo Savron. Volitve v tej dokaj »nemimi« občini so zelo važne - so včeraj poudarili predstavniki SSk - saj se bodo morali novi upravitelji spoprijeti z vrsto važnih vprašanj za celotno milj-sko stvarnost. Slovensko deželno gospodarsko združenje bo nocoj proslavilo svojo 50-letnico delovanja. Praznovanje poteka sicer v verjetno najtežjem trenutku, ki ga je po vojni dočakalo zamejsko gospodarstvo, še tako črna sedanjost pa ne more zasenčiti tistega, kar so slovenski podjetniki, veliki in mali, ustvarili v polstoletnem obdobju. Prav to spoznanje bi bilo lahko izhodišče za novo rojstvo in novo rast zamejskih gospodarskih dejavnosti. Nocojšnji večer v tržaškem Kulturnem domu bo, seveda, postavil most med preteklostjo in bodočnostjo. Preteklost bo že itak živo zaživela na razstavi starega kamnoseškega, mizarskega, kovaškega in drugega orodja v foyerju prvega nadstropja. Staro orodje in stari poklici so nepozabni del naše gospodarske tradicije, spomin na težko obdobje, ko se je slovenski človek z njimi preživljal. Na tistih temeljih je v mnogočem zrastel in se nato razpel še na druge, nič manj pomembne sektorje naš gospodarski kapital. Razstava je prav s tega vidika sedaj pomenljiva. Ne zato, da bi se vrnili spet k zaprašenim skalpelom, pač pa z zavestjo, da se podjeten človek tudi iz prahu lahko izmaže. Na proslavi 50-letnice SDGZ bo uvodoma spregovoril novi, pred kratkim izvoljeni predsednik Marino Pečenik. Sledili bodo pozdravi gostov (med drugimi so svojo prisotnost najavili tržaški župan Riccardo Illy, podpredsednik deželnega odbora Cristiano Degano, sekretar v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Ivo Vajgl in sekretar Urada za Slovence po svetu Peter Vencelj). Po pozdravih bo SDGZ nagradilo 9 ustanov, s katerimi goji že desetletja tesne stike in uspešno sodeluje. Le-te so: Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje trgovcev na drobno iz Trsta, Zveza obrtnikov iz Trsta, Vsedržavna obrtniška konfederacija iz Trsta, tržaško združenje Confesercenti, Zveza javnih Lokalov, Kmečka zveza ter Trgovinska, turistična in servisna zveza tržaške pokrajine. Sledila bo slavnostna akademija, ki jo bodo sooblikovali vrhunski zamejski glasbeni mojstri: mezzosopranistka Nora Jankovič, violinist Crt Siško-vič in pianist Aleksander Vodopivec. SDGZ bo ob tej priložnosti izdalo tudi brošuro z zgodovinskim pregledom svojega delovanja v službi zamejskega gospodarstva. Prireditev se bo začela ob 20. uri. VČERAJ V RIMU / ZA GOSPODARSKI PREPOROD TRŽAŠKEGA Podpisali so protokol V Palači Chigi so včeraj podpisali protokol o soglasju za gospodarski preporod tržaškega območja. Svoj podpis so dali predstavniki predsedstva vlade, deželne uprave Furlanije-Jubjske krajine, Občine Trst, Tržaške trgovinske zbornice, Luke Trst, družbe Anas, Državnih železnic, tržaškega združenja industrijcev in tukajšnjih treh osrednjih sindikatov. Najpozneje čez 90 dni bo treba doseči še programski sporazum, ki naj omogoči stvarno preveritev možnosti za speljavo vseh predvidenih investicij na področju cestne, železniške in pristaniške infrastrukture in zajamči ustrezno finančno kritje. Podpis protokola zagotavlja dopolnitev hitre cestne mreže (z iz- gradnjo odseka med Znanstvenim parkom pri Padričah in Katinaro), za povezavo avtoceste z mednarodnim mejnim prehodom pod Škofijami (z uresničitvijo odseka Lakotisce-Rabujez), za modernizacijo železniškega odseka Trst-Tržic, za podvojitev Tabeljske železnice oziroma proge Benetke-Tr-biž, za izgotovitev železniške ranžirne postaje v Cervignanu, za dopolnitev Trajanskega nabrežja ter za razširitev pomolov in operativne obale (Adriaterminal, lesno skladišče, pomol VH idr.). Podpredsednik Dežele FJk Cristiano Degano je podpisu protokola pripisal velik pomen, saj listina vsebuje praktično vse sprejemljive zahteve. V imenu sindikatov je zadovoljstva izrazil pokrajinski gene- ralni tajnik CGIL Bruno Zvech ob poudarku, da sta poseben pečat protokolu vtisnila s svojo navzočnostjo minister za prevoze Claudio Burlando in sam Romano Prodi. Zupan Riccardo Illy je zatrdil, da imamo zadnjo priložnost za prevzem vloge »evropskih južnih vrat« ter veznega člena med celinskim zahodom in vzhodom. Kako? Ne le z izgotovitvijo cestnih prometnic, temveč tudi z realizacijo visokohi-trostne železniške proge Benetke-Trst-Ljubljana, s podaljšanjem veljavnosti zakona 26/86, s potrditvijo sredstev po zakonu 373/80, z uresničitvijo finančno-zavaroval-niškega centra (off shore) po 1. členu zakona 19/93 ter s finančno pomočjo znanstveno-raziskovalnim dejavnostim. (dg) NOVICE Preložena stavka šoferjev ACT Avtonomni sindikat prevoznikov je preložil napovedano stavko osebja prevoznega podjetja ACT, ker bi protest povzročil nevšečnosti prebivalstvu. Sindikat je vsekakor potrdil stavko, ki jo je oklical za 6. november. Okrnjena občinska služba Zaradi sindikalne skupščine uslužbencev devin-sko-nabrežinske občine, ki bo danes od 10. do 11. ure, bo v tem času lahko prišlo do okrnjenega delovanja občinskih služb in storitev. Cedra prijateljstva iz Libanona Tržaški odbor za solidarnost in prijateljstvo z Libanonom bo danes ob 10. uri posadil v parku vile Engelman libanonsko cedro v znak prijateljstva med Trstom in Libanonom. Prisotna bo občinska odbornica Viviana de Grisogono. Tečaj o bioarhitekturi V motelu pri Pesku se bo danes ob 10. uri začel tečaj o bioarhitekturi, ki ga prireja izobraževalna agencija IAL in za katerega je prispeval Evropski socialni sklad. Velik odziv na pobudo WWF Pred dnevi se je začel tečaj prostovoljnih gozdnih stražarjev, ki ga je priredil Mednarodni sklad za naravo WWF. Zanimanje za tečaj je bilo res veliko, saj se je vpisalo kar 80 prostovoljcev, kar pa je bilo očitno preveč zaradi premajhnih struktur, s katerimi WWF razpolaga. Sklad za naravo se vsekakor vsem zahvaljuje, in poziva tudi tiste, ki se niso mogli udeležiti tečaja, naj pozorno sledijo delovanju organizacije, in še posebej njene favnistično-eko-loške skupine, ki se sestaja ob ponedeljkih ob 19.30 v Ul. Rittmeyer 6 (tel. 360551). SOLSTVO / PROTEST Dijaki in študentje bodo manifestirali po ulicah Dijaki in študentje bodo danes stopili na ulice. Tržaški višješolci in visokošolci bodo - skupaj s študenti iz drugih 70 italijanskih mest -manifestirali za reformo italijanskega .šolskega sistema. Pobudo za protesta sta iznesli Zveza študentov in mladi tržaški komunisti. Sprevod bo krenil ob 9. uri s Trga Oberdan, dijaki in študentje bodo manifestirali po mestnih ulicah in se naposled zbrali na Trgu Unita. Prireditelji so zahtevali srečanje z občinskimi upravitelji in s šolskim skrbnikom, da bi jih seznanili z vzroki manifestacije in svojimi pogledi na šolstvo. Organizatorji so pripravili okvirno platformo s zahtevami. Zavzemajo se za ukinitev zaprtega števila vpisov na pozamezne univerzitetne fakultete, kar je v nasprotju s pravico do študija; nadalje hočejo, da bi dijake že v zadnjih letnikih ustrezno usmerjali pri izbiri fakultete. Za italijanski šolski sistem je tretja točka študentskega programa kar »revolucionarna«: zahtevajo ocenjevanje profesorjev, ocenjevalci pa bi bili sami študentje. Med točkami, ki so jih nanizali so nato še zahteva po avtonomni in demokratični šoli, zahteva po večji povezanosti med šolo in svetom dela ter zahteva po uvedbi statuta o pravicah študentov. Prijavili narkomana Nabrežinski karabinjerji so med hišno preiskavo na domu 33-letnega Vittoria petruc-cija odkrili 3 grame in pol heroina. Sodstvo je odredilo preiskavo, ker so pri moškemu našli-nekaj ukradenih bencinskih bonov. Prijavili so ga zaradi prekupčevanja in posedovanja mamila. Prireditve dijakov Zavoda združenega sveta iz Devina Teden manifestacij za proslavitev 15-letnice delovanja devinskega Zavoda združenega sveta Jadranskega morja se hitro bližajo vrhuncu. Danes popoldne bo na tržaškem stadionu Pino Grezar nogometni turnir, ki se ga bodo udeležile ekipe Zavoda združenega sveta, tehničnega zavoda za geo-rfietre Max Fabiani, poklicnega zavoda Galvani in tehničnega trgovskega zavoda Leonardo da Vinci. Jutri pa bo na sporedu pohod za mir od Devina do Trsta po Krasu z imenom VValkathon, med katerim bodo nabirali prispevke za begunce iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo v taborišču v Cer-vinjanu. Mladi iz 68 držav bodo krenili na pot ob 9. uri iz Vižovelj, sprehodili pa se bodo mimo Slivnega, Nabrežine, Križa, Proseka in po Napoleonski cesti do Scale sante in Trsta. Po pohodu (ob 17.15) se bodo mladi zbrali na Trgu Unita na telovadno-folk-lorni prireditvi. SLOVENSKI KUITURNI KLUB_ Rebulov Savlov Demon v izvedbi KUD Selca To soboto bo v Slovenskem kulturnem klubu zelo praznično, saj bodo imeli v svoji sredi mlade igralce kulturno umetniškega društva iz kraja Selca nad Škofjo Loko, ki bodo v Peterlinovi dvorani izvajali dramo Savlov Demon tržaškega pisatelja Alojza Rebule. Gostovanje je omogočil Radijski oder, ki je mladim priskočil na pomoč pri realizaciji tega zahtevnega gostovanja. Gre za pravo gledališko predstavo, zato so vabljeni nanjo prav vsi tisti, ki bi si radi ogledali igro, ki je sicer nastala pri nas, a je zaenkrat na naših odrih ni izvajala še nobena gledališka skupina. V okviru cele serije iger z nabožno tematiko pa jo je v šestdesetih in sedemdesetih letih izvajal Radijski oder, saj jih je Rebula takrat napisal prav za naš radio. Pred desetimi leti pa je avtor iz te serije izbral šest iger, jih priredil za oder in kot take jih je založba Ognjišče tudi izda- la v knjižici, ki nosi naslov Savlov Demon, tore) naslov igre, s katero g°' stuje pri nas KUD Selca- Zgodba o Savlu in Davidu nam je več ali manj znana, tako iz Svetega pisma kot iz judovske zgodovine. Rebula jemlje kot osnovo za dramski razplet Savlovo ljubosumje do Davida, ki s® postopoma spreminja v pravo obsedenost, tak da skuša Savel Davida ubiti. Zato je v igri De mon poosebljeno Savio vo zlo. Igra je sicer razdeljena na petnajst prizorov, ki se pa hitro in s spretnimi scenskimi domislicami (zanje je bila skupina tu di nagrajena) zvrsti)0 pred gledalci. V njej na stopa osem mladih igra cev, večinoma študentov-režira pa jih prav tako mladi Marjan Kokalj. Začetek predstave bo ob 18.30. Naslednji dan, v nedeljo, bodo igralci predstavo ponovili v Marijinem domu prl Svetem Ivanu. Breda Susič SODOBNI TRST / JESENSKI NIZ Tokrat v ospredju češki risani film Ob tern še likovnost design in glasbo S tiskovne konference na Trgovinski zbornici Drugi letošnji krog prireditev, ki jih organizira odbor Sodobni Trst, še dodatno izpostavlja vez Trsta s Prago. Kot je bilo povedano na včerajšnji tiskovni konferenci , namenjeni predstavitvi jesenskega niza Dialogov z umetnostjo srednjevzhod-ne Evrope, bodo tokrat dali veliko pozornost Češkemu risanemu filmu, kijev Italiji skorajda neznan. Na velik odziv je naletel razpis mednarodnega natečaja, ki je prvenstveno namenjen mladim oblikovalcem srednjevzhodne Evrope in sevemovzhod-nega predela Italije, izdelke najboljših bodo Predstavili na posebni razstavi. Tretji sklop prireditev je glasbenega zna-Caja in tokrat predvideva hi koncerte. Ob teh pobudah je treba omeniti še razstavo znanega bolgarskega ustvarjalca Christa, ki jo bodo priredili v galeriji Studio Arte 3, M prvič sodeluje z odborom Sodobni Trst. Kot je že običaj, je bila predstavitvena konferenca na sedežu Trgovinske zbornice, glavnega sponzorja odmevne kulturne pobude. Gostitelj Giorgio Ret je med drugim uvodoma povedal, da bo tokratni niz prireditev podprlo tudi italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino v prepričanju, da je kultura najboljša vzpostavljalka vezi, naslednji korak pa je gospodarsko sodelovanje. Okvirno je jesenski niz prireditev predstavila predsednica odbora Sodobni Trst Giuliana Garbi. Poudarila je, da se pobuda po eni strani utrjuje, po drugi pa se širijo vezi sodelovanja. Tako je tudi povedala, da se bodo elani odbora prve dni novembra udeležili mednarodne konference v Benetkah o kulturi morja, ki sodi v okvir projekta Glasba 2000. V istih dneh, točneje prvega novembra se bo začel tudi tokratni niz prireditev, in sicer z odprtjem razstave o češkem risanem filmu. Razstavo, pri kateri sodeluje več čeških ustanov, bodo pripravili v palači glavne tržaške pošte. Filme, o katerih je obširneje govorila Maria Perca-vassi, pa bodo zaceli predvajati 5. novembra, in sicer v Modri dvorani kina Excelsior. Veliko pozornost bodo tokrat namenili šolam. V galeriji Studio Tommaseo bodo 8. novembra odprli razstavo del mladih oblikovalcev, dan kasneje pa v galeriji Studio arte 3 precej obširen prikaz Chri-stovih stvaritev. Trije koncerti se bodo zvrstili 12., 21. in 26. novembra, na zadnjem pa bo s flavtistko Luiso Stella nastopila pianistka Vesna Zupin. (bip) Danes, PETEK, 25. oktobra 1996 DARINKA Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide °b 17.38 in zatone ob 6.01. Jutri, SOBOTA, 26. oktobra 1996 LUCIJAN VREME VČERAJ OB 12. 1TRI: temperatura zraka T3.5 stopinje, zraCni tlak 1027,6 mb narašča, veter 22 km na uro vzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jamo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 Popinje. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Sara Ca-Porali, Rebecca Pecile, Au-tQra Apone, Valerio Mari-n°. Alessio Pauletto. UMRLI SO: 65-letni Albino Sahar, 81-letna Anto-nia Zucca, 90-letna Elisa Scagnol, 85-letna Amelia Rrecic, 86-letna Angela Canciani, 85-letna Marghe-dta Ravalico, 58-letni Fa-bio Petrucco, 79-letna Antonia Doz, 62-letna Maria Zarabara. LEKARNE Od PONEDELJKA, 21. do SOBOTE, 26. OKTOBRA 1996 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od l6-00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po VCERAJ-DANES telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VIT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.45, 21.45 »Ritratto di si-gnora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kidman, John Malkovich. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Twi-ster«, r. Jan De Bont. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »Inde-pendence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Gold-blum, Will Smith, Bill Pul-Iman. AMB ASCIATORI 15.45, 17.35, 20.00, 22.30 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Squil-lo«, i. Raz Degan. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Phe-nomenon«, i. John Travol-ta. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45 , 22.00 »Tin Cup« i. Kevin Costner. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Labbra vogliose«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Qualcosa di personale«, i. Robert Redford. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00, »Scomodi omicidi«, r. Lee Tamahori, i. Nick Nolte, Melanie Grif-fith. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I racconti del cuscino«, r. Peter Gree-naway. yj| PRIREDItVE V PETERLINOVI DVORANI v Trstu razstavlja svoje ilustracije v knjigi Brune Marije Pertot PESMI IZ PIPE slikarka Jasna Merku. Ogled razstave od 9. do 17. ure vsak dan, razen sobote in nedelje. FOTOKROZEK TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave “E’ LTTALIA” (Dogodki na Tržaškem v letu ’96) v sklopu vsedržavne zveze fotografskih društev FIAF do 30. t. m. ob uradnih urah v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20/11. nadstr.) RADIJSKI ODER, SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu vabijo na ogled igre ALOJZA REBULE v izvedbi KUD Selce nad Škofjo Loko Režija MARJAN KOKAU. Jutri, 26. t. m., ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 nedelja, 27. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 KDI. GRBEC Skedenjska ul. 124 vabi danes, 25. t. m., ob 20.30 na nenavaden večer Barkolana in Trst s projekcijo diapozitivov v tehniki križnega prelivanja in ob glasbi Avtorja PAOLO ALFEO in FULVIO MONTECALVO KRD DOM BRISCIKI vabi občinstvo na koncert Tržaškega okteta, ki bo jutri, 26. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Briščikih. MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL vabi jutri, 26. t. m., ob 20.30 na predavanje “O propadu slovenskega gospodarstva med fašizmom" v prostorih Kulturnega doma s Proseka. Predavatelj Milan Pahor. SKD VIGRED vabi na razstavo ročnih del in izdelkov tečaja šivanja in ve-zenja-štikanja, ki bo v društvenih prostorih jutri, 26. t. m. od 16. do 19. ure in v nedeljo, 27. t. m. od 11.30 do 12.30 ter popoldne od 14. do 19. ure. SKD TABOR Opčine-Prosvetni dom. Jutri, 26. t. m., ob 20. uri odprtje razstave 15 LET UMETNE OBRTI GABRIJELE OSBIC. Predstavitev Jasna Merku. Nastopal bo harmonikaš Maurizio Marchesich. Vljudno vabljeni! DUHOVNA, družinska in študentska skupina župnije sv. Jerneja na Opčinah vabi na debatni večer s prof. sociologije Jožetom Bajzekom iz Rima na temo: KRŠČANSTVO POD DROBNOGLEDOM SOCIOLOGA. Večer bo potekal v dvorani Finžgarje-vega doma v Marij anišču na Opčinah jutri, 26. t. m., od 20.30 naprej. Vabljeni! GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Novi glas in Mladika vabijo na izobraževalni dan MESTO IN VLOGA LAIKOV V CERK- VI za katoliške časnikarje in sodelavce, ki bo v nedeljo, 27. t. m. na Mirenskem gradu pri Gorici. Izobraževalno in družabno srečanje, kjer naj bi se bolje spoznali in drug drugega obogatili s svojimi delovnimi izkušnjami, bo potekalo po sledečem programu: ob 9. uri dr. Zvone Strubelj: Teološka utemeljitev poslanstva laikov v Cerkvi - predavanje in pogovor; ob 10.30 dr. Jože Bajzek (Rim): Laiki in laičnost v krščanski religiji -sociološki pregled - predavanje in pogovor; ob 12.30 skupno kosilo; ob 14.30 okrogla miza: Laiki, mediji in cerkev, voditelj: Ivo Jevnikar. Sodelujejo predavatelja in časnikarji: Jurij Paljk (Novi glas), Marko Tavčar (Goriška Mohorjeva), Dušan Jakomin (Naš Vestnik), Giorgio Banchig (Dom), Franci Stanonik (Radio Ognjišče), Primož Krečič (Ognjišče), Joče Pavlič (Družina); ob 16.30 evharistično slavje. Srečanje je namenjeno predvsem zamejskim časnikarjem in sodelavcem ter pozornejšim bralcem verskega tiska, ki jih ta tema zanima. Veseli bomo tudi udeležencev iz Slovenije! GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za 25. koncertno sezono 96/97 vsak dan, razen so- Na konservatoriju Tartini v Trstu je pod vodstvom prof. Neve Merlak uspešno diplomirala iz klavirja Tjaša Bogateč Čestitajo ji vsi domači bote med 10. in 14. uro (tel. št. 418605). Prvi koncert bo v torek, 5. novembra 1996, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Komorni orkester Camerata labacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev; solist Davor Busič, flavta. □ OBVESTILA UDELEŽENCI novoletnega tajzerskega srečanja v Stuttgardu prosimo naj prinesejo prijavnico in denar za izlet jutri, 26. t. m. zvečer v Slovenski kulturni klub. Za morebitne težave tel. na št. 228307 (Aleš Petaros). KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu sporoča, da bo v ponedeljek, 28. t. m., ob 19.30 v stari šoli v Campo-rah in dne 29. t. m, ob 19.30 v dvorani F. Venturini pri Domju srečanje z oljkarji ob pričetku sezone. Vsi, ki se bodo posluževali torkle, so toplo vabljeni! MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 27. t. m. 7. zamejski orienti-ring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče v Gročani ob 9. uri. Prijave pri ZSSDI (tel. št. 635627), informacije na tel. št. 229463 ali 55180. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “DR. FRANE TONČIČ”, ki ima namen vzpodbuditi vi-sokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akad. leta 1994/95. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1996 Narodni in študijski knjižnici v Trst, Ul. sv. Frančiška 20/L Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. SLOVENSKI DIJAŠKI MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Voldirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 27. decembra 1996 do 3. januarja 1997. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Po-drobnješe informacije lahko dobite na tel. št. 040/573141. SKD VIGRED naproša lastnike starih fotografij naših okoliških vasi (iz Sempolaja, Slivnega, Praprota, Prečnika in Trnovce) iz takratnega življenja, da jih prinesejo v društvene prostore ob urniku razstave ročnih idelkov ali pa se zglasijo pri odbornikih društva. Slike bomo uporabili ob izdaji društvenega koledarja in za priložnostno razstavo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov. ZSKD in GLASBENA MATICA vabita v ZBORO-VODSKO SOLO - predavanja, seminarsko delo, tematski tečaji s priznanimi mentorji in predavatelji. Informacije in vpisovanje: na ZSKD (vsak delavnik, razen sobote od 10. do 17. ure, tel. št. 040/635626) in na GM (vsak delavnik, razen sobote od 10. do 14. ure, tel. št. 040/418605) do vključno ponedeljka, 28. t. m. SK BRDINA obvešča vse zainteresirane, da bo 3-dnevna šola smučanja na Kaprunu. Odhod bo v četrtek, 31. t. m., ob 14. uri. Prijave sprejemamo najkasneje do ponedeljka, 28. t. m. na sedežu kluba od 19. do 20.30. B ČESTITKE Naši srčkani NATAŠI želimo za 8. rojstni dan, da bi bila vedno pridna in vesela kot je sedaj vsi njeni. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM dvosobno stanovanje, primerno za pisarno pod Sv. Justom. Tel. St. 040/213420. NA KONTOVELU prodajamo enonadstropno hišo, 80 kv. m: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, Immobilare Riviera, tel. St. 040/224426. PRODAM fiat Tipo 1400 digit, letnik 1989 sive metalizirane barve. Tel. št. 327035 (med 13. in 14. uro) ali 364212 (urad). PRODAM akvarel A. Černigoja 1943,30x23 cm. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, CP 568, 34100 Trst, pod geslo “Akvarel". UGODNO prodam 65 kv. m irokovega parketa. Tel. št. 0481/32033. PRODAM pomivalni stroj za kozarce, cena 500.000 lir. Tel. št. 228117. HARMONIKO Bompez-zo, 160 basov, profesionalno ugodno prodam. Tel. št. 040/414815 ali 411512. ZELJE primerno za kisanje ugodno prodam. Tel. št. 0038667/85689. TELETA sivo-rajve pasme prodajam po 7.000 lir kg žive teže. Preskrbim tudi mleko v prahu, vrečka 25 kg po 65.000 lir. Tel. št. 040/228932 ob uri obedov, Draga 31. RESTAVRACIJA na Obalni cesti išče natakarico in pomočnico v kuhinji. Tel.št. 224214. SLOVENSKA pisarna išče zamejsko Slovenko srednjih let za čiščenje urada v jutranjih urah. Pisne ponudbe na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. pod šifro “Slovenska pisarna". 25-LETNA KNJIGO-VODKINJA išče zaposlitev kot uradnica, tudi par-time. Imam šestletno delovno izkušnjo v import/export. Dobro obvladam PC, slovenščino, italijanščino in srbohrvaščino. Rada imam stik s publiko. Tel. št. 040/251032. ISCEM vajenca-elek-tričarja. Pisne ponude poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo št. 36, 34132 Trst, pod geslo “Električar". UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče osebje s pisnim in ustnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in/ali nemščine. Tel. št. 0481/532186 od 17.30 do 19. ure. UČITELJICO na dom, za lekcije klavirja 10-letni deklici eno uro tedensko, želim kontaktirati (urnik in plačilo po dogovoru). Tel. St. 040/828251. UNIVERZITETNI študent z diplomo Trininty College London z delovno prakso v ZDA in v Londonu nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 040/225603. FARMA Kraljič - Prebe-neg 99 prodaja kokoši po 3.000 lir vsako. Urnik od 16. do 17. ure. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. V PIVNICI III.GENE-RAZIONE v Boljuncu, tel. St. 040/228117 vam nudimo raznovrstna kosila, ob petkih točimo pivo “a ca-duta“.Ob torkih popoldne in sredah zaprto. PRISPEVKI Pepi Starc (Avstrija) daruje 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Rože Starec daruje Mira Sartori 10.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Sarinega očeta Mattea Bu-rolo daruje Danica 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na prijatelja Egona Floridan darujeta Guido in Daria Zidarič 100.000 lir za popravilo cerkve sv. Roka v Nabrežini. t Viktor Milič Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v zgoniško cerkev. Žalujoči sin, hčerka ter ostalo sorodstvo Repnic, 25.10.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob prerani izgubi drage mame socusvujejo s Sanjo in Mirkom odborniki in elani SK Devin Ob izgubi drage mame smo Sanji ob strani bivši sošolci s pedagoškega liceja A.M. Slomšek Sekcija VZPI-ANPI Barkovlje se klanja spominu preminulega partizana Albina Orla in izreka prizadeti družini sožalje. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 OBČINA / PROTI AROGANCI VEČINE Dekalog opozicije za strpnejše odnose Petnajst svetovalcev Oljke in drugih strank opozicije podpisalo skupno protestno izjavo Razprava o črtanju fi-nancarske šole je predsi-noči monopolizirala pozornost na seji občinskega sveta, ki pa je ponudila vsaj še en pomemben politični dogodek, ko je Bruno Crocetti prebral skupni dokument v imenu 15 svetovalcev opozicije. Podpisali so ga predstavniki komponent Oljke (Progresisti, Zeleni, SSk, Cittadini per 1’Ison-tino in LS), Severne Lige, MSI in neodvisna svetovalka De Marco (prej FI). Gre za pisano paleto sil, ki pa dejansko predstavljajo večino goriških občanov. Dokument se sklicuje na nedavne polemike o vodenju občinskega sveta, o avtoritarnem odnosu uprave in predsednika občinskega sveta do opo- zicije. Ti odnosi so že precej časa slabi, napetost pa je z vso silo izbruhnila, ko so Fiorelliju na eni od zadnjih sej preprečili predložitev interpelacije v zvezi s financarsko Solo. Svetovalci vseh skupin opozicije zahtevajo ko-rektnejše politične odnose in demokratičnejše metode vodenja občinskega sveta. Zavračajo obtožbe o neodgovornosti opozicije: resnica je ravno nasprotna, saj opozicija pogosto jamči sklepčnost, vedno prispeva konstruktivne predloge in včasih, ko so vredni, tudi podpre sklepe uprave. Z druge strani pa ni enake dobre volje, saj se večina obnaša, kot da bi občinski svet bil poklican le za to, da pasivno NOVICE sprejema vse odločitve uprave. Večina se zato otepa vsake razprave, redno zavrača vse predloge opozicije, nazadnje pa je začela še ovirati izvajanje bistvene funkcije kontrole nad delom uprave, ki jo opozicija izvaja preko interpelacij in drugih instrumentov. Pri tem, obtožuje opozicija, je novi predsednik občinskega sveta Glessi že izkazal svojo pristranskost, medtem ko bi moral biti “super partes” in jamčiti korektno spoštovanje pravil igre. Dokument se zaključuje z “dekalogom” priporočil za korektno poslovanje občinskega sveta, ki zajema spoštovanje pravic opozicije (možnost postavljanja interpelacij, zagotavljanje maksimalne stopnje demokratičnosti v delovanju, pravočasno uvrstitev dokumentov v razpravo), pravil igre (seje po nujnostnem postopku samo v izjemnih primerih, spoštovanje sklepov konference načelnikov skupin, redno sklicevanje svetovalskih komisij), pa Štiriuma stavka kovinarjev Sindikati kovinarjev Fiom, Fim in Uilm so oklicali štiriumo pokrajinsko stavko kovinarske stroke, M bo danes zadnje štiri ure vsake izmene. Stavka se uvršča v niz sindikalnih akcij za obnovo kolektiv- __ ne pogodbe, ki je zapadla že pred tremi meseci. tudi večjo korektnost Današnja stavka sovpada z vsedržavno skupščino tovarniških svetov. Ce se pogajanja z industrijci ne bodo premaknila z mrtve točke, bo 15. novembra sledila 8-uma vsedržavna stavka kovinarjev, nato pa še štiriuma splošna stavka vsega industrijskega sektorja. Voditelja SDAG v Barcelloni Predsednik in ravnatelj družbe SDAG Beppino Za-notto in Bruno Podbersig sta bila na obisku v Barcelloni s ciljem navezovanja in utrjevanja poslovnih stikov. Srečala sta se s predstavniki trgovinske zbornice, pristanišča in združenja avtoprevoznikov. Govor je bil o pospešitvi stikov na področju komunikacij, kar naj bi se odražalo tudi v boljši organiziranosti prometa na relaciji zahod-vzhod vzdolž 45. vzporednika. Sporazumeli so se, da bodo podatke o storitvah družbe SDAG ter o kapacitetah goriških mejnih struktur vložili v banko podatkov, s katero razpolagajo v Barcelloni. Zanotto in Podbersig sta si ogledala še sejem v Bilbau. Klonacije prenosnih telefonov Uporaba brezžičnih telefonov se zelo hitro širi, sočasno pa se večajo tudi možnosti delovanja goljufov, ki se brezžičnega telefona na veliko poslužujejo, račune pa plačujejo drugi. V mislih imamo ti. klonacije. V Tržiču so v zadnjem času odkri-li šest primerov in se vodi preiskava. Pri podjetju TIM priporočajo uporabnikom stalno preverjanje računov, sicer pa so v zadnjem času uvedb kontrolo nad prometom in stranko tudi sami obvestijo, ko ugotovijo nepravilnosti. Srečanje o nadzoru kurišč Združenje Federconsumatori prireja danes, ob 17.30 v prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti št. 22, srečanje o problematiki glede izvajanja dekreta 412/93 o kontroli kurišč. Govor bo o dosedanjih ukrepih (in tudi o rokih) ter o načinih, da bi občane zaščitili pred pretiranimi stroški. m uprave (župan in odborniki naj redno informirajo občinski svet, hitreje naj odgovarjajo na interpelacije in naj omogočijo posvečanje specifičnih sej razpravam o glavnih poh-tičnih vprašanjih). O tem dokumentu, ki ni bil na dnevnem redu, ni bilo razprave niti kakega odgovora uprave. Zupanovo majanje z glavo, medtem ko ga je Crocetti bral, pa daje misliti, da uprava ne bo spremenila zadržanja in da bomo še naprej priča ostrim odnosom v občinskem svetu. PODGORA / RAJONSKI SVET OB 100-LETNICI SOLE Veliko zanimanje za razstavo o šoli Vpogled v bogato in razgibano preteklost kraja, ki je bil nekdaj samostojna občina KINO Za Podgoro mogočno poslopje osnovne šole so zgradili leta 1896, predvsem po zaslugi tedanjega župana Antona Klančiča, ki je podgorski skupnosti, kamor so sodili tudi Pev-ma, Oslavje in Stmaver, županoval skoraj pet desetletij. Sola je v vsakem kraju poleg cerkve in morda še pošte pomembna institucija. Podgorska šola že nekaj let sicer ne služi več namenu, zaradi katerega so jo zgradili, saj je v kraju dobesedno zmanjkalo otrok posebej iz slovenskih družin. Rajonski svet v Podgori je ob stoletnici šole v sodelovanju z javnimi ustanovami predvsem pa s kakimi dvajsetimi domačini pripravil zelo zanimivo fotografsko in dokumentarno razstavo. Odprli so jo prejšnji petek, kakor smo poročali, na ogled pa bo še do nedelje. Razmišljajo pa tudi že o podaljšanju, saj je med krajani in prebivalci okoliških krajev zbudila precejšnje zanimanje. Slepi in gluhi pa so ostali menda le na Občini. Oris gospodarskega, družbenega, kulturnega, šolskega in narodnostnega življenja v kraju, ki je bil do sredine dvajsetih let samostojna občina, je podal novinar Marko Wal-tritsch in ob tem izpostavil predvsem niz podatkov iz šolskega in političnega življenja. Na podlagi navedenih številk je bila Podgora vse do dvajsetih let izrazito slovenski kraj. Zal so se stvari v kasnejših desetletjih spremenile na slabše. Nekaj zanimivosti o oblikovanju razstave je navedel Antonio Jakončič, domačin, ki je pred leti že izdal zbornik oPodgori. Razstava je postavljena v dveh pritličnih prostorih in vsekakor zasluži obisk. In tega v preteklih dneh zares ni manjkalo, so nam povedali. Eksponati v eni od sob obravnavajo pretežno šolsko problematiko (razstavljene so GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »Tvvister«. S. Spielberg. % PRIREDITVI SKRD JADRO vabi na srečanje s prof. Liviom Isaacorn Sirovichem, ki bo predstavil knjigo “Cime irredente - Alpini' smo e nazionalismo a Trieste danes ob 18.30 v knjigami b Segnalibro” v Ronkah, ul. Car' reja v soboto, 9. novembra, ob 20.30 v domu A. Budal v Stan-drežu martinovanje z glasbo, domačo jedačo in kapljico vina-Vpisovanje pri g. Marti tel-21407. KD BRIŠKI GRIČ prireja veselo martinovanje na Bukovju 16. novembra ob 20.30. Prijave pri Maji (tel. 884187) in Emanueli (tel. 81163). IZLETI SPDG vabi v nedeljo, 27-t.m., na izlet v Benečijo z obiskom Ivanaca (1167m) in udeležbo na "bumjaku”, praznik1 tudi cokle z lesenimi podplati, ki so jih takrat nosili "balilčki”), eksponati v drugi pa so bolj splošnega značaja, vendar z izčrpnimi in natančnimi podnapisi. Veliko je fotografij in drugih dokumentov iz obdobja prve svetovne vojne. Zanimivo je, ugotavlja predsednik rajonskega sveta Maligoj, kako toplo so pobudo sprejeli krajani, ki so te dni prinesti in še zmeraj prinašajo veliko zanimivega gradiva. Toliko, da bo mogoče že čez kakšno leto pripraviti drugo, bogatejšo razstavo, ali pa celo poskrbeti za tisk zbornika, ki bi poleg drugega prinašal tudi sporočilo o bogati tradiciji kraja in željo po povezanosti z njim in ohranjanju lastnih korenin. Ob delavnikih je razstava odprta od 18. do 20. ure v nedeljo pa med 10. in 12. uro. Na stiki (foto Bumbaca) obiskovalci ob odprtju razstave stnimi sredstvi, odhod ob 8. uri s Travnika. UPOKOJENCI iz Doberdoba prirejo 9. novembra Martinov izlet v Caorle. Prijave v trgovin1 Pri Mili. □ obvestila ZSKP sporoča, da za ponovitvi operete Pri belem konjičku jutri in v nedeljo ni več vstopnic. SEKCIJA SSk za Steverjan vabi somišljenike na redni občni zbor, ki bo nocoj v Sedejo vem domu v Steverjanu; prv1 sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. OBČINA DOBERDOB je razpisala natečaj za mesto uslužbenca v knjigovodskem uradu (7. stopnja lw. lestvice). LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - D’UDINE, Trg sv-Frančiška 4, tel. 530124. . DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, UL 1 Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes: 11.00, Argia VansU1 iz bolnišnice sv. Justa na glavn pokopališče. KRAJA / V TRGOVINI RIAVEZ Tatovi počistili police Podvig so opravili včeraj zgodaj zjutraj ■ I ■ Podjetje s sedežem v GORICI, ki se ukvarja z inženiringom in opremo gostinskih in hotelskih objektov munJjmicD aSd® resnega fanta z dokončano višjo srednjo šolo oz. arhitekturo, znanjem slovenščine in hrvaščine, za opravljanje uradniškega dela ter tehničnih pregledov doma in v tujini. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36 -Trst CP 568 pod šifro »PODJETJE V GO« Tatovi so včeraj v prvih jutranjih urah obiskati trgovino Riavez radio v Mazzinijevi utici 1. Čeprav tatinskega podviga niso uspeli dokončati, so iz trgovine odnesti precejšnjo količino avtomobilskih radijskih sprejemnikov, filmskih kamer, prenosnih telefonskih aparatov in drugega blaga, vrednega, po prvih ocenah, nekaj deset milijonov lir. V poznih popoldanskih urah so bili v trgovini še zmeraj zaposleni s preverjanjem inventarja. Tatovi - domnevno sta biti na delu dve osebi - so v trgovino prišli tako da so odstraniti steklo na vhodnih vratih. Dve osebi je menda opazil uslužbenec podjetja, ki je okrog 4.30 pripeljal v bližino pošiljko mleka. Obvestil je policijo, ki je samo kakih sto metrov stran, vendar pa so se domnevni tatovi medtem že oddaljiti. Na sliki (foto Bumbaca) izpraznjene trgovinske potice KRONIKA / V PRIPORU ZARADI ODERUŠTVA IN IZSILJEVANJ Trojica je posojala denar Zgleda, da je delovala v igralniškem ambientu v Novi Gorici Zadeva, ki je te dni prišla v javnost, nakazuje, da so tudi na Goriškem osebe, ki mimo bank, posojajo denar, pri čemer pa lahko pride do težav. Aretacija 49-letnega Bernardina Mastroiannija, 34-letnega Francesca Ci-rilla, oba sta iz Gorice in precej znana v podjetniških krogih in 44-letne-ga Angela Barbata iz Nabrežine, take domneve samo potrjuje. Trojico so priprli konec prejšnjega tedna po daljši preiskavi, ki še zmeraj traja in ki jo vodi namestnik državnega pravdnika dr. Lia. Trojica je svoj delokrog, povzemamo iz krajšega sporočila goriške kvesture, imela med Gorico in Novo Gorico, posojilojemalce, pa med strastnimi obiskovalci novogoriških igralnic. Za zapahe je trojico menda spravila prav oseba, menda gre za nekega uslužbenca iz Gorice, ki si je izposodila denar in bila zatem žrtev izsiljevanja in ki je zadevo prijavila policiji. Preiskava še ni zaključena. Domnevajo namreč, da je žrtev oderuške trojke še več, čeravno oškodovanci zelo neradi, iz takih ati drugačnih razlogov, govorijo o teh stvareh. Trojico, ki je še zmeraj v priporu, zagovarja od-" vetnik Livio Bernot, ki napoveduje, da bo proti osebi, ki je vložila prijavo in omogočila aretacijo, vložil ovadbo, ker posojenega denarja ni vrnila v roku in na dogovorjenem kraju. Glede vsote posojila je slišati, da naj bi šlo za večmilijonski ,ZIieS' ■ druge podrobnosti žal so znane. Na slikah (fotorepro dukcija Bumbaca) z lej in navzdol po vrsti: n nardino Mastroiann1-Francesco Cirillo in ^ gelo Barbato BANKE / PRVI HRVAŠKO-ITALIJANŠKI ZAVOD Danes uradno odprtje TS Banke v Zagrebu Večinski delež ima tržaška CRT-Banca ZAGREB - V srcu nove Evrope, kot piše na naslovnici priložnostne zgibanke, izdane v hrvaški, italijanski in angleški različici, posluje od danes nova banka, ki ni samo najmlajša na hrvaških tleh, ampak tudi drugačna od ostalih. Gre namreč za prvo meSano bančno družbo na Hrvaškem in hkrati za prvo banko z večinskim italijanskim kapitalskim deležem. Govorimo o novi Trščanski Stedi-onici Banki d.d. ali na kratko o TS Banki, ki jo danes slovesno odpirajo v Zagrebu, potem ko je začel kon-krento poslovati že julija letos. Poleg tržaške CRT-Ban-ce, ki ima v TS Banki 65-odstotni kapitalski vložek (glavnica je vredna 15 mili-jad lir), sta italijanski kapital (vsaka 7, 5 odstotka) prispevali Se rimska in porde-nonska javna finančna družba Simest in Finest, preostalih 20 odstotkov kapitala pa je v rokah hrvaških podjetij. Slovesnost ob odprtju TS Banke se je začela že včeraj s tiskovno konferenco, na katero so se poleg predstavnikov italijanskega tiska odzvali tudi vsi hrvaški mediji, od državne in zasebne radiotelevizije do vseh pomembnejših dnevnikov in tednikov. Predsednik CRT-Bance Roberto Verginella se je ob tej priložnosti zahvalil hrvaškim in italijanskim monetarnim in vladnim oblastem za sodelovanje pri Uresničitvi tega projekta, potem pa je predstavnike tiska seznanil z zgodovino in današnjo vlogo tržaške hra-tilnice oziroma CRT-Ban-ce. Ta je danes konkretno navzoča v »novi Evropi«, in to v peterokotniku Dunaj-Braga-Budimpešta-Zagreb-Slovenija-Trst. V Kopru, Budimpešti in Pragi ima za zdaj le predstavnisva, na Bunaju je kapitalsko udeležena v Trigon Bank (s 26 odstotki delniške glavnice) y Zagrebu pa od danes svojo prvo banko v tujini. Najstarejše je prav predstavništvo CRT-Bance v Kopru, ki deluje že od leta 1992 in to, Po besedah odgovornih, žeto uspešno. »Italijanskim Podjetnikom, ki se podajajo na tržišča srednje in vzhodne Evrope pomagamo najprej tako, da jim pojasnimo, da ne obstaja nek posplošeni »Vzhod«, ampak države, ki se med seboj tudi globoko razlikujejo, tako po gospodarskih tradicijah kot po razvojni stopnji,« pravi Gi-rogio Kovačič, ki je psotavil na noge najprej koprski in potem Se budimpeštansko predstavništvo. »Drugi predsodek, s katerim se srečujemo pri italijanskih po-djentikih, ki prihajajo na nove trge, je prepričanje, da so ljudje tod povsem nepripravljeni, da nimajo pojma o tržnem gospodarstvu, skratka, da gre za divjino. Seveda ni tako, kar velja še posebno za Slovenijo in Češko, ki imata že zavidljivo sposoben menedžerski kader.« Toda vrnimo se k TS Banki, ki je torej najdaljši in najzahtevnejši korak CRT pri njenem širjenju proti vzhodu. Nova banka, ki jo vodi direktor Adriano Cari-si, seveda »sposojen« od matične hiše v Trstu, se je rodila v okolju, za katerega njeni pobudniki menijo, da ima velike razvojne perspektive. Naj omenimo samo ogromne potencialne možnosti Hrvaške v turističnem sektorju, tisto, kar bančnike še bolj zanima, pa je hitro razvijajoči se trg kapitelov, kjer bo nova banka s pomočjo matične tržaške grupe in njene bogate ponudbe finančnih storitev in proizvodov nedvomno zelo konkurenčna. Ključnega pomena pa bo seveda tudi njena vloga v hitro rastoči trgovinski menjavi in gospodarskem sodelovanju med Hrvaško in Italijo, predvsem seveda njenim severovzhodnim delom. »Tako kot druge iniciative CRT, vsebuje tudi projekt, ki je privedel do rojstva TS Banke, vso filozofijo tržaške kreditne grupe, ki jo lahko strnemo v odločenost po preseganju meja, tako zemljepisnih kot gospodarskih in političnih, in po odpravljanju vseh operativnih omejitev, da bomo lahko izkoristili vse priložnosti in sprejeli izzive, ki izhajajo iz zdaj že neločljivega odnosa med internacionalizacijo in inovacijo,« je poudaril predsednik CRT-Bance Verginella v zaključku včerajšnjega srečanja z novinarji. Vlasta Bernard Več združevanja med hranilnicami RIM - Sistem italijanskih hranilnic je na razpotju: ali se bodo spremenile strategije, tako nacionalne kot mednarodne (na osnovi trgovinskih sporazumov in koncentracij v velikem merilu), ali pa se utegnejo tradicionalne prednosti hranilnic spremeniti v »kompetitivne pomanjkljivosti«, ki bodo penalizirale ves sistem. Opozorilo je včeraj prišlo od predsednika združenja italijanskih hranilnic AGRI Sandra Molinarija, ki se je udeležil 18. kongresa svetovnega združenja hranilnic v Tokiu. V primerjavi z ostalimi vrstami bank - in seveda z upoštevanjem razlik od države do države - združuje hranilnice po Molinarijevem mnenju posebnost, ki je bila hkrati vzrok za njihovo uspešnost. Namreč pove-’ zava s krajevnim gospodarskim okoljem, poznavanje obnašanja in potreb zveste klientele. Te posebnosti so hranilnicam zagotovile konkurenčne prednosti, ki bi se zdaj lahko spremenile v potencialne pomanjkljivosti, če ne bo prišlo do hitre prilagoditve operativnosti bančnih podjetij. Molinari. je prepričan, da je treba poskrbeti za prenovo hranilnic, ki jim bo zagotovila sposobnost velikih vlaganj, tega pa ne bo mogoče uresničiti brez sodelovanja in združevanja bančnih podjetij. TRST / NA DVODNEVNEM POSVETU Ponudba Slovenije zamikala Italijane Na prihodnjem zasedanju Makedonija Predsedstvo včerajšnjega posveta (Foto KROMA) TRST - V sinji dvorani prestižnega hotela Savoia Excelsior, ki so jo v dveh dneh do zadnjega kotička napolnile prav tako prestižne osebnosti z mednarodne gospodarske šahovnice, se je sinoči Cezvse uspešno zaključil posvet o priložnostih gospodarskega sodelovanja med Italijo na eni ter Slovenijo, Hrvaško in Bosno-Hercegovino na drugi strani. Prvo takšno zasedanje je bilo, kot znano, lani, a omejeno samo na Slovenijo, priredila pa sta ga tako kot pravkar minulega rimska družba Business International ter mednarodni center za izobraževanje menedžerjev International Executive Development Center na Brdu pri Kranju. Kakor nam je izrecno povedala direktorica slovenske valilnice podjetnikov Danica Purg, je dvodnevna okrogla miza bila izjemna prilika za izmenjavo izkušenj med slovenskimi in italijanskimi poslovneži. Grenko je sicer pripomnila, da je bilo slovenskih bolj malo. Zakaj? Predvsem zaradi italijanskega soorganizatorja, ki je izbral za posvet neroden Cas, saj so se zvrstile v naši matični domovini v zadnjih nekaj mesecih kar štiri mednarodne konference. Kljub temu so predstavniki iz Slovenije napravili po politi-Cno-ekonomski plati zelo globok vtis, saj so dopotovali v Trst krepko podkovani in opremljeni s svežnji nadrobnih podatkov. Italijanski kolegi so za slovensko stvarnost letos pokazali večji interes kot lansko leto, to pa bi moralo slovenske vladne in ekonomske organizme spodbuditi, da takšne priložnosti še bolje izkoristijo. Kako? Z večjo količino kratkega in jedrnatega gradiva, skratka z globljim smislom za politiCno-eko-nomsko marketinštvo. Danica Purg ni navdušena nad »italijansko« organizacijo: na voljo bi moralo biti veC dvoran, delo naj bi teklo po skupinah. Morda bo bolje drugič, ko se bo posveta udeležila še Makedonija. In Srbija? Čas za to še ni dozorel, zato ji bodo posvetili ločeno srečanje. Srž okrogle mize je tičala v problemu, kako izkoristiti potencialno ogromne možnosti, ki jih ponuja območje razpadle Jugoslavije glede na umiritev v Bosni-Hercegovini in na pridružitev Slovenije Evropski uniji. Interesi Rima, Ljubljane, Zagreba in Sarajeva se prepletajo na področju obnove po balkanski vojni, ki naj bi postopoma privedla v Evropsko unijo tudi Hrvaško in Bosno ter ustvarila razvojno območje, katerega jedro naj bi po Illyjevi tezi bil Trst. Drago Gašperlin II Sole More predstavil slovenski potencial MILAN - Osrednji italijanski gospodarski dnevnik II Sole-24 ore je posvetil dve strani Sloveniji. Na teh dveh stranek milanski gospodarski časopis, ki je izraz zveze industrijcev, prikazuje glavne značilnosti slovenskega gospodarstva pa tudi nekaj novic o infrastrukturah. V uvodni besedi tržaška dopisnica Časopisa Elena Ra-gusin poudarja, da je slovenski gospodarski sistem skoraj v celoti integriran v evropskega. Lani je bruto proizvod narasel za 4, 5 odstotkov, letos napovedujejo 4-od-stotno rast. Izvoz, poudarja Ragusi-nova, je presegel uvoz (9.5 milijarde dolarjev proti 8 milijardam) in pozitiven je tudi inflacijski trend, saj naj bi z lanskih 19, 8 odstotka zdrknil letos na 8 odstotkov. Ljubljana je dokazala, je zaključek novinarke, da upravičeno računa, da bo leta 2.001 polnopravna članica Evropske unije, na hitrost približevanja pa bo upliva-lo tudi dejstvo, ali bo iz volitev izšla stabilna vlada. LIRA ČET PET PON TOR SRE 15359 1534,9 15312 1527,6 15302 24. OKTOBER 1996 v LIRAH 52 1 valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1510,00 1550,00 nemška marka 994,00 1019,00 francoski frank 292,00 301,00 sf holandski gulden 882,00 909,00 4i o E:B II belgijski frank 47,80 49,80 funt Sterling irski Sterling 2400.00 2423.00 2473.00 2497.00 S ^ danska krona 257,00 265,00 <5 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1118,00 1152,00 1? japonski jen 13,30 13,80 švicarski frank 1198,00 1235,00 11 avstrjski šiling 140,70 145,00 norveška krona 233,00 240,00 If švedska krona 229,00 236,00 & !> portugalski escudo 9,80 10,40 — španska pezeta 11,70 12,10 1 avstralski dolar 1192,00 1228,00 9 madžarski florinf 9,00 11,50 ? slovenski tolar 10,80 11,30 s hrvaška kuna 270,00 280,00 24. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1515,00 1545,00 nemška marka 996,00 1016,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 881,00 906,00 belgijski frank 47,97 49,77 funt Sterling 2401,00 2481,00 irski Sterling 2424,00 2519,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,22 6,82 kanadski dolar 1119,00 1154,00 švicarski frank 1206,00 1231,00 avstrijski šiling 140,49 144,99 slovenski tolar 10,90 11,30 MILANSKI BORZNI TRG 24. OKTOBER 1996 INDEKS MIB-30: -0,56% delnica cena var. % delnica cena var, % Mediobanca Mediolanum 8.214 15.490 +0,51 -1,51 MILANSKI DEVIZNI TRG 24, OKTOBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1530,250 ECU 1927,010 nemška marka 1005,160 francoski frank 297,760 funt Sterling 2436,050 holandski gulden 886,080 belgijski frank 48,799 španska pezeta 11,932 danska krona 262,220 irski funt 2461,310 grška drahma 6,410 portugalski escudo 9,963 kanadski dolar 1138,350 japonski jen 13,573 švicarski frank 1216,870 avstrijski šiling 142,870 norveška krona 237,080 švedska krona 232,490 finska marka 334,850 Alleanza Ass. 11.320 -0,05 Bca di Roma 1.357 -1,66 Bca Fideuram 3.267 -0,54 Benetton 18.482 +0,10 Comit 2.770 -0,64 Credit 1.608 -1,95 Edison 9.296 -0,40 Fiat 4.217 +0,42 Gemina 701 -0,34 Generali 30.558 -1,48 Imi 12.850 -0,19 Ina 2.095 -1,03 Italgas 5.704 -0,05 La Fondiaria 5.541 -0,12 Mediaset 7.367 -0,24 Montedison 1.012 +0,39 Olivetti 461.80 +2,66 Parmalat 2.261 +0,13 Pirelli Spa 2.752 -2,92 Ras 14.471 +0,31 Rolo 14.693 -0,71 Saipem 7.612 +0,05 San Paolo To 9.731 -0,94 Sirti 9.229 +0,11 Štet 5.396 -0,91 TIM 3.181 -2,21 Telecom Ita 3.501 +0,60 ___________GORICA / KULTURNI CENTER LOJZE BRATU2_ Prisrčna in radoživa postavitev operete Pri belem konjičku Veliko zanimanje za otvoritveno predstavo prenovljenega doma Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, ali bolje njeni kulturni poslanci in aktivisti, so vnovič dokazali, da ima Goriška dovolj poustvarjalnih moči, da lahko ob minimalni, skromni vključitvi profesionalcev, s svojim ljubiteljskim potencialom na oder postavi dovolj duhovito glasbeno-gledališko predstavo. Uspešne postavitve operet Planinska roža in Srce in denar v prejšnjih letih so jim vlile poguma, da so se lahko lotili tudi zahtevnejšega in obsežnejšega programa. Za prvi otvoritveni nastop na prenovljenem odru velike dvorane nekdanjega Katoliškega doma, danes Kulturnega centra Lojze Bratuž, so izbrali opereto Pri belem konjičku (foto Bumbaca), delo Hansa Mullerja in Erika Charel-la, veseloigro, ki jo je leta 1931 zapisal avstrijski skladatelj Ralph Benatzky. V Sloveniji manj znano delo (med italijansko publiko pa zelo priljubljeno), ki ga je pred kratkim za mariborsko gledališče v slovenščino prevedla Joža Ambrož, je glasnik musicala, je opereta z značilnimi ljubezenskimi spletkami. Zgodba se zapleta in razpleta v znanem hotelu Pri belem konjičku, kjer si direktor Leopold prizadeva, da bi neučakanim gostom kar najbolje postregel. Lastnica hotela je Josepha, v katero je Leopold zaljubljen... seveda v začetku pripovedi neuspešno. Skratka, v hotel prihajajo različni gostje, med njimi celo sam cesar Franc Jožef in ob koncu operete v dveh dejanjih je vse lepo in prav. V to lahkotno glasbeno-gledališko dogajanje se je vključilo nad 150 mladih pevcev, igralcev in solistov, članov različnih društev Zveze slovenske katoliške prosvete, k sodelovanju pa so povabili tudi nekatere druge skupine in posameznike. Tako so opereto oblikovali: 40-član-ski orkester, ki so ga sestavljali mladi glasbeniki iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine in Slovenije, 60-članski pevski ansambel pevk in pevcev iz Doberdo- ba, Steverjana, Podgo-re, Standreža, Rupe-Peči in Gorice, otroški zbor iz Doberdoba (zborovodja Lucija Lavrenčič), baletna skupina Urška iz Nove Gorice, godba na pihala Vasilij Mirk s Proseka (dirigent Aljoša Starc) in solisti, solo pevci in igralci iz različnih primorskih krajev. Ta pisana druščina je zapela in zaigrala v stilno in barvno bogatih kostumih Alenke Bartl, za dovolj razgibano in tudi razigrano koreografijo je poskrbela Čarobna Bagnati. Osrednja lika postavitve pa sta nedvomno režiser Emil Abršek in dirigent Hila-rij Lavrenčič. Čeprav je opereta Pri belem konjičku namenjena širši javnosti in jo krasijo številni lahkotni in zabavni, že kar popevkarski glasbeni detajli, so oblikovalci predstave opravili gigantsko de- lo. Prisrčni, simpatični, predvsem pa iskreni so prav vsi nastopajoči in marsikdaj sta njihova nepopolnost in nerodnost, tako glasbeni kot teatralni, še dodatna iskrica v mladostno radoživi uprizoritvi. »Prijetna energija mladih, polnih iskrenih čustev se steka v radostna srečanja pri Belem konjičku«, je v predgovoru v katalogu k predstavi zapisal režiser in nedvomno so prav vsi, ki so goriški opereti prisluhnili, začutili prav to. V veseloigri je poudarjena humornost igralskega dela in slednje so zelo vešče opravili manj glasbeno nadarjeni protagonisti: simpatično vztrajni, v glasbenih točkah marsikdaj zakasneli Kazimir Černič kot Leopold, vehementno in hudomušno ježevi Božidar Tabaj kot tovarnar Giesecke, prepričljivo »lepi« Marko Černič kot Sigismund Sulzheimer, prepričljivo narečno »obarvani« Marjan Breščak, izvirna in prav v vsaki besedi in kretnji duhovita Majda Zavadlav kot hči dr. Hinzel-manna in nemalo igralskega talenta je razkril tudi Matej Klanjšček kot Piccolo. Njihove izrazito gledališke vloge so dopolnjevali bolj izkušeni in tudi že prefesionalno usmerjeni pevci: odločna in korektna Alenka Slokar kot Josepha, krhka Nadja Fabris kot Ottilie, uglajeni Dušan Kobal kot dr. Siedler, še nekoliko preveč zadržani, Martin Srebrnič kot cesar Franz Jo-sef in Mirjam Pahor kot Kathi in Zenzi - prav slednja, mlada sopranistka Pahorjeva, gojenka Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici je, kljub manjši vlogi, ponudila izjemno osvežitev in s svojim tako glasbeno kot gledališko izvrstnim, živahnim nastopom vnovič opozorila na svoj žlahtni talent. V živost zgodbe na odru so se dovolj učinkovito vključili tudi Marko Brajnik kot župan, Jo-dran Figelj kot nadgozdar, Jan Leopoli kot turistični vodič in Valentin Devinar in Robert Valentinčič kot postrežčka. Levji delež je pri postavitvi opravil dirigent in zborovodja Hilarij Lavrenčič in prav zbo- rovski prizori, ki jih je ta neumorni zamejski glasbenik tudi režiral, predstavljajo ene najbolj svetlih točk predstave. In čeprav v opereti, kot so jo postavili na oder Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ne manjka nerodnosti in glasbene točke marsikdaj razkrivajo neizkušenost solistov, predvsem v njihovih nastopih z orkestrom, je vendar to predstava, ki si jo morate ogledati, je predstava, ki ponuja polni dve uri gla-sbeno-gledališke zabave, je predstava, ki s svojo sproščenostjo osvobaja. In opereta Pri belem konjičku je tudi predstava, ki, kot bi pred desetletji ugotovil že Veno Pilon, značilno pripoveduje o lastnostih goriškega ambienta: v njem stojijo okorni slovenski učenci, neobremenjenih rok, požrtvovalni, razglabljajoči in.polni darov, jecljajoče še, toda prepolni vsebine in hotenja. Prvobitnost in temperamentnost sta odliki tudi vseh, ki so oblikovali opereto Pri belem konjičku. Tatjana Gregorič (Opereto bodo še nekajkrat ponovili, vendar so za zaenkrat najavljene predstave vstopnice že razprodane.) Jutri v Štanjelu odprtje razstave kiparskih del Petra Černeta Jutri popoldne, ob 18. uri bodo v galeriji Stolp na Vratih v Štanjelu odprli razstavo kiparskih del v barvni žgani glini akademskega kiparja Petra Černeta iz Ljubljane. Umetnik, ki v slovenski modemi in sodobni kulturi zavzema vidno mesto, bo del ustvarjenih in razstavljenih del podelil občini Komen. Kipar veliko razstavlja, saj je imel od 1960 leta dalje že preko 60 samostojnih razstav doma in v tujini, za svoj umetniški opus pa je prejel številne nagrade in priznanja. Tokratna razstava pa naj bi bila zasnovana kot stalna zbirka v štanjelskem Stolpu na Vratih, v galeriji, ki jo ima v najemu domačin Jože Svagelj. Olga Knez Medtem ko s prizadetostjo spremljamo težak položaj slovenske kulture v Italiji, ko vedno znova obžalujemo, da ni več Založbe tržaškega tiska in lepega sodelovanja z uredniki dragocenih knjižnih izdaj, ko nam kolegice iz Narodne in študijske knjižnice iz Trsta tožijo o tako hudi prostorski stiski, ki je pripeljala tako daleč, da knjig niti več ne obdelujejo, ampak ostajajo kar v paketih, da o tem, da nekateri kulturni delavci več mesecev niso prejeli plač niti ne tožijo, smo se še toliko bolj razveselili mladinske revije Galeb, ki med naše bralce prihaja že vrsto let. Izšel je poln vedrine in svežine, kot da bi se ob začetku novega šolskega leta rodil v najboljših delovnih pogojih. S prelepim uvodnikom urednice Majde Železnik, ki je mlade bralce ne le pozdravila, ampak napovedala toliko lepega in zanimivega. Človek se vpraša, kje le jemlje toliko moči in vztrajnosti za svoje delo, saj je še edina ostala od nekdanjih kolegov ZTT in zdi se, kot da si s poslednjimi močni še prizadeva, da vsaj Galeb poleti nad mlade bralce in jim vzbuja ljubezen do slovenske besede in ustvarjalnosti. Pri Galebu sodelujejo resnično najboljši ustvarjalci tako na besednem kot likovnem področju. Ze vrsto let si prodajajo roke ustvarjalci z obeh strani meje. Da bi se tako urednici kot sodelavcem zahvalili za plemenito delo, smo se v Kosovelovi knjižnici v Sežani odločili, da bomo v prihodnjih mesecih Galebu posvetili posebno pozornost. Povabih bomo na srečanje z mladimi bralci sodelavce z onstran meje, tako tiste, ki skrbijo za likovno podobo kot one, ki skrbijo za zanimiva besedila. Lučka Čehovin Galeb je spet razveselil tudi bralce v Sežani OPERETA PRI NAS Zasidrana v naši tradiciji Tržaško združenje nančno zahteven žanr: I Festival Internazionale Polič je organiziral dva j delVOperetta nudi zbora, moškega in zen- J vsako poletje ljubi- skega, orkester, scena I teljem in občasnim in kostumi pa so mo- I obiskovalcem pester rali biti razkošni in za I izbor prireditev s tega dosego izjemnega us- I področja. Nastanek in peha, kot so ga želi z I uspešnost te pobude dvanajstimi ponovit- I korenini v prejšnjem vami Kalmanovih Je- I stoletju, ko so se ob senskih manevrov, so j gostovanjih operetnih iz ljubljanskega Ope-skupin z Dunaja in retnega gledališča po-Budimpešte polnila vabili v goste subretko tržaška gledališča Ar- Reziko Thaler in teno-monia, Mauroner in rista Ljubišo Ilijčiča. Flodrammatico. Gle- Ce ni bilo dovolj po- I dališče Rossetti je bilo novitev, se tudi osnov- I leta 1878 dograjeno ni stroški niso krili z zato, da bi se v njegovi inkasom. V kriznem areni lahko odvijale obdobju je vsako tako predstave, ki naj bi tveganje težko in se za-pritegnile čim širše to črtajo najprej tiste občinstvo. To je bil pasivne postavke, ki čas, ko so v Trst so po mnenju vodstva prihajali J. Strauss, F. manj potrebne. In fri-Suppe, F. Lehar, ki so volnost žanra je pripo-razgibali tržaško gla- mogla k presoji, da so sbeno življenje z me- tovrstne predstave ne-stu posvečenimi sk- potrebne, pozneje pa ladbami kot recimo s ni bilo več priložnosti koračnico Sangue trie- za obnovitev takih stin ali s ciklusom pe- spektaklov. Toda spo-smi Miramare. min na opereto je ostal Te predstave je obi- in se ohranjal tudi v skoval tudi slovenski času, ko je bila prepo-del Trsta in iz njih čr- vedana vsaka sloven-pal nove spodbude za ska dejavnost. V ilegali lastno delovanje. Zato so v 30. letih kar trik-je dramatično društvo rat priredili Vodo-pripravilo takoj po pivčevo spevoigro Ko-svoji utanovitvi 27. 4. vačev študent, in so jo 1902 v teatru Armonia upravičeno označili za šaljivo igro s petjem in opereto, godbo Čevljar baron v Po letu 1945 je SG v režiji A. Grebenca. Trstu načrtovalo svoj Spevoigra je privabila repertoar v neprijaz-v gledališče številno nih razmerah, brez la-občinstvo in na šte- stne dvorane, ob očitni vilčnosti in odzivnosti nenaklonjenosti obla-svojih prireditev je sti in nezadostnih dramatično društvo sredstvih. Kljub umet-gradilo izglede za bo- niški rasti, je kriza po-dočnost ter utemelje- stajala postopno bre-valo potrebo po last- zizhodna in vodstvo nih prostorih. V gleda- se je tedaj zateklo k liški dvorani Narodne- uvajanju operet v rega doma je ta dejavno- pertoar: leta 1957 st začela preraščati in Gobčevo Planinsko ro-igralska skupina se je žo, leta 1958 Suppeje-v kratkem profesiona- vo Boccaccio in leta lizirala. Ljubljanski 1961 Kalmanovo Car-profesionalci, ki so vo- daško kneginjo. Pj1 dili tržaško gledališče, vseh treh je kot diri-so uvajali predvsem gent orkestra GM so-zahtevnejša dramska deloval O. Kjuder. dela, toda že A. Dani- Težko si danes pre-lova je z veliko dovzet- stavljamo, kako so ustnostjo do občinstva za- varjali opereto med slutila specifiko tržaš- ulicami S. Vito, Iškega prostora in uvr- Manna in generalko v stila v svoj repertoar ul. Teatro Romano-za sezono 1909-10 Toda v tistem času so Humperdinckovo baj- operetne predstave iZ' no igro s petjem Janko ražale jasno voljo p0 in Metka. V naslednji preživetju. Pozneje je sezoni pa je M. Polič verjetno spet prevlada-prevzel glasbeno vod- lo prepričanje o nepo stvo in z gledališkim trebnem razmetavanju ravnateljem L. Dragu- z denarjem za puhe tinovičem uvedel v lesk in sproščujočo redni repertoar kar 3 glasbo, operete, v sezoni Zato se zdi goriška 1911-12 pa je poleg izbira operete za sve-Zellerjevih, Audrano- čano odprtje novega vih, Kalmanovih in kulturnega središča ne Lebarjevih not, donela le posrečeno, pač pa tudi glasba Viktorja predvsem pogumno Parme z njegovimi Ca- dejanje, ki nedvomno ričinimi Amaconkami. kaže na željo po prl Velikopotezni načrti dobitvi čim širšega takratnih ustvarjalcev občinstva. Poleg tega so presegali finančno pa zavezuje ume zmogljivost gledališke niško vodstvo k ose ustanove, še verjetneje ni skrbi za rast celo pa je, da so se pred za- nega ansambla na g a četkom 1. svetovne sbenem in igralskem vojne pojavila trenja v področju, vodstvu. Opereta je fi- Bogomila Kravo SVET Petek, 25. oktobra 1996 STRASBOURG / V EVROPSKEM PARLAMENTU Z VELIKO VEČINO GLASOV Odobren pridmžitveni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo Sporazum morajo odobriti še državni parlamenti in Slovenija STRASBOURG (STA) -Evropski parlament je včeraj na plenarni seji v Strasbourgu ratificiral evropski pridmžitveni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo. Poslanci so glasovali z dvigom rok in glasov niso preštevali, saj je bila dosežena potrebna navadna večina za zeleno luC sporazumu, ki Sloveniji podeljuje status pridružene Članice Evropske unije. Evropski parlament je sporazum potrdil z veliko večino, o njem pa so poslanci razpravljali v sredo. K besedi se je takrat javilo več predstavnikov italijanske desnice (Reformatorji, Nacionalno zavezništvo in For-za Italia), ki so poudarjali zahteve po vračanju optantskega premoženja in opozarjali, da je v odnosih s Slovenijo odprtih še veC vprašanj, na primer to, da mora Slovenija spremeniti zakonodajo, ki tujcem prepoveduje nakup nepremičnin. Italijanski poslanec Luigi Caliga-ris (Forza Italia) je dejal, da se proces približevanja Slovenije Evropski uniji še lahko ustavi, kar je odvisno od sporazumevanja med slovenskim in italijanskim parlamentom. Poslanci so tudi opozorili na dejstvo, da Evropski parlament daje samo eno od soglasij, sedaj pa bodo o sporazumu razpravljali nacionalni parlamenti vseh petnajstih držav Članic EU in Slovenije. Evropski komisar za zunanjo in varnostno politiko Hans van den Broek pa je v Evropskem parlamentu ocenil, da bo ratifikacija sporazuma Sloveniji dala "pozitiven znak" ter slovenski državni zbor spodbudila k uresničevanju predpristopne strategije, ki je namenjena pripravam na kasnejše polno- pravno članstvo v EU. Van den Broek je poudaril, ima Evropska unija interes za sprejetje Slovenije in obljubil, da bo Evropska komisija nudila vso podporo pri tem, vendar bo kritična do vprašanj, ki jih mora Slovenija še rešiti. Posebej je omenil, da mora Slovenija v skladu s pridružitvenim sporazumom spremeniti ustavo in zakonodajo. Evropski sporazum, ki sta ga Slovenija in EU podpisali 10. junija letos, vzpostavlja območje proste trgovine med Slovenijo in EU s prehodnim obdobjem, ki bo trajalo do šest Tet. Sporazum poleg gospodarstva in trgovine zajema številna druga področja od svobode gibanja, financ, energetike in okolja do kulture, prometa in turizma. Vsebuje tudi klavzule o razvijanju sodelovanja v boju proti pranju denarja in zlorabi mamil. Politični del sporazuma predvideva ustanovitev mešanega parlamentarnega odbora in vsebuje klavzulo o človekovih pravicah. Sporazum utira pot h kasnejšemu polnopravnemu članstvu Slovenije v EU, temu pa so namenjene priprave v okviru predpristopne strategije, ki jo je Slovenija začela izvajati takoj po podpisu sporazuma. Sporazum o pridružitvenem članstvu bo postal veljaven, ko ga bodo ratificirali parlamenti vseh petnajstih držav Članic Evropske unije in Slovenije. Do tedaj bosta Slovenija in EU uporabljali gospodarski in trgovinski del pridružitvenega sporazuma na osnovi tako imenovanega začasnega sporazuma. Ta je že parafiran in naj bi ga predvidoma podpisali novembra, izvajati pa naj bi ga zaceli 1. januarja prihodnjega leta. NOVICE Rasisitični umor v Leipzigu BERLIN - PredsinoCnjim sta dva mlada Nemca v Leipzigu ubila nekega 30-letnega begunca iz Sirije, ki se je postavil v bran dveh turških deklet, ki sta ju Nemca žalila in zmerjala. Kot vedno nemška policija trdi, da še ni dokazov, da sta Nemca to storila iz sovraštva do tujcev. V Grčiji in na Japonskem zabeležili podmorska potresa ATENE, TOKIO - Seizmološke naprave so včeraj ob 5.34 po srednjeevropskem času v Jonskem morju zabeležile potres 5. stopnje po Richterju. Epicenter je bil na morskem dnu 245 kilometrov jugozahodno od Aten. Občutili so ga predvsem v Pilosu in Kalamati na Peloponezu. Predtem so ob 11.14 po krajevnem Času južno od Tokia (10 kilometrov od obale) zabeležili potres 4, 5 stopnje po Richterju. To je bil že sedemdeseti sunek v zadnjih dvanajstih urah. Nobelova nagrajenka Kyi je spet v hišnem priporu RANGUN - Nobelova nagrajenka in voditeljica burmske opozicije Aung San Sun Kyi je spet v hišnem priporu na ukaz vladajoče vojaške hunte. Kot kaže so to sklenih, potem ko se je v Burmi začel študentski protest. Avstrija za reintegracijo ZRJ DUNAJ - Avstrijski zunanji minister VVolfgang Schussel je po srečanju s srbsko-Cmogorskim zunanjim ministrom Milanom Milutinovičem izjavil, da Avstrija podpira reintegracijo ZR Jugoslavije v mednarodno skupnost. To je prvi Milutinovičev obisk v Avstriji po razpadu Jugoslavije. Sef beograjske diplomacije je s svojim dunanjskim kolegom spregovoril tudi o pravicah srbske manjšine na Hrvaškem in o albanskem separatizmu na Kosovu. VARŠAVA / SPODNJI DOM ZAVRNIL VETO SENATA Poljska stopila na pot liberalizacije splava Katoliška cerkev: Korak proti kulturi smrti Poljski poslanci glasujejo za liberalizacijo splava (telefoto AP) _____IZRAEL / IZ STRAHU PRED ATENTATI_ Spet zapiti zasedena arabska ozemlja VARŠAVA (Reuter, R.P) - Spodnji dom poljskega parlamenta je vCeraj zavrnil senatni veto in sprejel zakon o liberalizaciji splava. Zakon je v Vatikanu sprožil ostre odmeve in trditve, da je Poljska izbrala »pot smrti«. Zakon je bil izglasovan z 228 glasovi za, 195 proti in 16 vzdržanimi, predsednik države Aleksander Kvašnievski pa je že obljubil, da bo zakon Cim-prej podpisal. Vatikanski Časopis L/Osservatore Romano je v članku obsodil sprejem zakona in ga opisal kot »odločilni korak proti kulturi smrti«. Kljub črnim napovedim iz Vatikana pa so Predvsem Poljakinje zakon sprejele z odobravanjem in olajšanjem, saj jim bo zdaj dovoljeno prekiniti nosečnost v 12 tednih od zanositve, Ce imajo finančne oziroma osebne težave glede rojstva otrok. Pred prekinitvijo nosečnosti pa se bo morala vsaka ženska najprej tri dni posvetovati s strokovnjakom in dobro pretehtati svojo odločitev. Zakon tudi predvideva spolno vzgojo v šolah in cenejšo kontracepcijo. Po starem zakonu, ki ga je leta 1993 sprejela desničarska katoliška vlada, je bil splav dovoljen le Ce je bilo ogroženo življenje ali zdravje nosečnice ter v primerih incesta ali posilstva oziroma, Ce je bil zarodek nepopravljivo poškodovan. Poljska katoliška cerkev gleda na novi zakon kot na velik udarec proti svoji uradni politiki, ki jo ustvarja njihov rojak na položaju papeža Janeza Pavla drugega. Zakon je bil sprejet v parlamentu že avgusta, nakar ga je blokiral veto senata. Katoliška cerkev je v tem Času organizirala veliko kampanjo proti sprejetju liberalnejšega zakona o splavu. V sredo je po celotni državi s tihim pohodom demonstriralo okrog 30.000 Poljakov. Njihov trud pa je bil zaman, saj je vladajoča Demokratična zveza levice (SLD), skupaj z nekaterimi liberalnejšimi opozicijskimi poslanci zlahka presegla 50 odstotkov, kolikor so potrebovali za zavrnitev veta. Predsednik spodnjega doma Marek Borowski, elan vladajoče SLD, je za tiskovno agencijo PAP dejal, da se je Poljska s tem zakonom, brez nekega zmagoslavja, vrnila v Evropo. Poljaldnje se bodo lahko nekoliko bolj sproščeno ljubile s svojimi izbranci vsaj do septembra prihodnje leto, ko bodo nove parlamentarne volitve. Omenjeni zakon je namreč močno razdelil državo, v kateri je 90 odstotkov prebivalcev katolikov, na zagovornike in nasprotnike splava, pri Čemer imajo liberalnejši zagovorniki splava majhno večino. Katoliški kon-zervativci bodo v primeru zmage na volitvah prav gotovo skušali potisniti Poljsko za korak nazaj in pravico do umetne prekinitve nosečnosti ponovno oklestiti. JERUZALEM (Reuter, B.2.) - Izraelci so vCeraj, ko je po židovskem koledarju minilo natanko eno leto od atentata na premiera Jicaka Rabina, zaprli vse mejne prehode z Zahodnim bregom in Gazo. Za ta ukrep so se odločili, ker naj bi obveščevalna služba dobila informacije, da nameravajo palestinski skrajneži na izraelske objekte izvesti veC samomorilskih napadov. Drugi razlog, zaradi katerega so se Izraelci odločili za poostrene varnostne ukrepe, je tudi bližajoča se obletnica umora Fathija Skaklja, voditelja bojevite islamske skupine Džihad, ki je stala za samomorilskimi napadi na Izrael. Skakija so ubili 26. oktobra lani na Malti, pripadniki Džihada, ki so prepričani, da je umor izvedla izraelska tajna policija Mosad, pa so napovedali, da se nameravajo za njegovo smrt maščevati. Ob poostrenih varnostnih ukrepih je vCeraj prišlo tudi že do prvega incidenta. Izraelski policisti so namreč na eni od cestnih zapor blizu Tel Aviva ubili nekega Palestinca, ki se je hotel z begom izogniti kontroli'. Izraelci naj bi se spominu na svojega pred letom dni (po židovskem koledarju) preminulega premira poklonili na osrednji slovesnosti v nedeljo. Toda ob tem dogodku so v židovski družbi na površje vnovič prišle razpoke, ki so botrovale tudi umoru Jicaka Rabina. Do naj-veCjih nesoglasij je pre- senetljivo prišlo med različnimi mladinskimi organizacijami, ki imajo različen pogled na Pesem miru, ki jo je Rabin tik pred svojo smrtjo zapel na množičnem mirovnem zborovanju. Jair Klinger, direktor telaviv-ske skavtske organizacije je denimo izjavil, da je prav Pesem miru tista, ki jo ljudje največkrat poistovetijo z Rabinom. Zaradi tega po Klingerje-vem mnenju nobena slovesnost, ki je pripravljena v spomin na Rabina, ne more miniti brez petja omenjene pesmi. Pripadniki desno usmerjene mladinske skupine Betar pa so drugačnega mnenja. Voditelj omenjene skupine Eldad Halami namreč meni, da je Pesem miru preveč tesno povezana s politično levico, ki jo je predstavljal Rabin. »Celotnega spektra ideologije levice nismo pripravljeni sprejeti zgolj zato, ker je bil Rabin, naj počiva v miru, umorjen,« je dejal Halami in dodal, da sicer spoštuje tiste, ki pojejo Pesem miru, vendar se jim sam v nedeljo ne misli pridružiti. Betar nasprotuje predvsem verzu »pustite padle pri miru«, ki naj bi poniževal Čast padlih izraelskih vojakov. Predstavnica mladinske religiozne skupine Bnei Akiva pa je dejala, da Pesem miru-vsebuje protiverske verze. Na splošno so izraelske šole postale najhujše bojišče za razumevanje Rabinove zapuščine. Medtem ko so se v jeruzalemski posvetni osnovni šoli Luria otroci na Rabina spomnili z minuto molka, so držav- ne verske šole pripravile posebne molitve in predavanja, v skrajno ortodoksnih šolah pa je obletnica minila povsem neopaženo. V uvodniku dnevnika Haretz je vCeraj pisalo, da umor Izraelcev ni združil, temveč so se nasprotujoči si politični tabori še bolj zabarikadirali za svojimi ideologijami. Izraelska televizija je poročala, da je kar nekaj poslancev, med njimi tudi Simon Peres, prejelo grožnje s smrtjo. Izraelsko visoko sodišče pa je včeraj razsodilo proti peticiji, da bi obletnico Rabinove smrti razglasili za državni praznik. Omenjeno pobudo, ki jo je dal eden od poslancev Laburistične stranke, je pred kratkim zavrnil tudi že izraelski parlament. CELOVEC / KOROŠKI SLOVENC! ZSO za enakopraven dialog v manjšini Predlog za poživitev Koordinacijskega odbora CELOVEC - Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij (ZSO) sta se na skupni seji pod vodstvom predsednika Marjana Sturma zavzela za enakopraven dialog znotraj slovenske manjšine na Koroškem. V tem smislu bo ZSO povabila na razgovor predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), da bi se obe organizaciji dogovorili glede poživitve in delovanja Koordinacijskega odbora. Za poživitev koordinacijskega telesa med obema organizacijama, ki je obstajal vsa povojna leta - po vse hujših sporih med NSKS in ZSO pa je leta 1990 prenehal delovati - se je izrekel tudi predsednik NSKS Nanti O lip. Menil je, da je treba premagati mrtvo točko in uskladiti stališča obeh organizaciji vsaj v tistih vprašanjih, ki so življenskega pomena za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Po poročilu Slovenskega vest- nika, glasila ZSO, sta odbora preučila tudi situacijo po evropskih volitvah v Avstriji in ocenila, da so koroški Slovenci glasovali »pluralistično, podobno kot pripadniki večine«. Glede občinskih volitev na Koroškem marca leta 1997 pa bo ZSO v prihodnjih tednih in mesecih opravila razgovore z vsemi tistimi strankami, ki v svojih vrstah kandidirajo tudi pripadnike manjšine oz. take kandidate, ki se zavzemajo za sožitje v deželi. V zvezi z volitvami v kmetijsko zbornico za Koroško 17. novembra letos pa sta se odbora izrekla zato, da naj bi ZSO podprla (slovensko) Skupnost južnokoroških kmetov (SJK), toda ob upoštevanju, da pripadniki manjšine seveda kandidirajo tudi na drugih listah. SJK ima trenutno v zbornici dva od skupno 36 sedežev. Nadaljna točka skupne seje upravnega in nadzornega odbora ZSO so bili odnosi Republike Slovenije do ZSO in do nekaterih vključenih organizacij (kritika je bila iznešena glede nezadostne pomoči Slovenskemu šolskemu društvu, ki se je znašel v hudih finančnih težavah), še posebej pa je tekla beseda o Resoluciji o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki jo je pred poletjem sprejel državni zbor Republike Slovenije. Odbora bosta o resoluciji temeljito razpravljala na naslednji seji, piše v glasilu ZSO. Kot za-no, je ZSO še posebej ostro nastopala proti tistemu delu resolucije, v katerem Republika Slovenija »pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih državah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo«. ZSO v tem vidi poseg R. Slovenije v notranjo organiziranost manjšine. Ivan Lukan BENEŠKA SLOVENIJA / V KLODICU Društvo Rečan se je poklonilo spominu Izidora Predana ____KOROŠKA BO LETA 1997 GOSTILA LETNI KONGRES FUENS_ V ospredju zastopstvo manjšin CELOVEC - Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), v katero je včlanjenih skoraj 70 organza-cij posameznih evropskih manjšin, bo od 7. do 11. maja 1997 priredila svoj letni kongres v Porečah na avstrijskem Koroškem. Na njem bo zastopanih skoraj sto narodnostnih skupnosti iz vse Evrope, glavni temi kongresa pa bosta vprašanje zastopstva manjšin v političnih gremijih na regionalni, deželni in nacionalni ravni ter socialni aspekt repa-trijacije manjšin v vzhodni Evropi na primeru krimskih Tatarov. Soorganizatorja kongresa bosta dežela Koroška in Narodni svet koroških Sloven- cev. Slednji je tudi član FUENS. Pripravljalni seminar pa bo FUENS v začetku maja priredila pri Slovencih v Italiji. Predsednik mednarodne manjšinske organizacije Rome di Arquint, podpredsednik Ludwig Elle in generalni sekretar Armin Nickelsen so na tiskovni konferenci poudarili, da želi FUENS končno doseči mednarodno priznano ureditev manjšinskih pravic v Evropi. Okvirna konvencija za zaščito narodnostnih skupnosti Sveta Evrope in tudi Listina regionalnih in manjšinskih jezikov da sta le »prvi korak v pravilno smer, zdaleč pa ne tisto, kar si FUENS in z njo ve- lika večina manjšin predstavlja kot učinkovito sredstvo za zaščito etničnih in jezikovnih manjšin v Evropi«. FUENS da je že izdelala konkreten predlog za vseevropsko manjšinsko pravo, »ki je za države obvezno, za manjšine pa iztožljivo«, je poudaril predsednik Arquint. Dodal je še, da predlog sloni na krepitvi kolektivnih in manj individualnih manjšinskih pravic. Glede perspektiv uveljavljanja manjšinskih pravic v Evropi pa je predsednik FUENS menil, da le-te niso najbolj obetavne - tako glede držav-članic Evropske unije (izrecno je pri tem omenil Francijo, Grčijo in Španijo) kot tudi v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Z velikim preobratom leta 1989 je po mnenju Arquinta namreč nastal vakuum, na katerega še niso našli pravi odgovor. Poleg tega celotni razvoj v Evropi dominira gospodarska problematika. Zagotovo bo prav to vprašanje močno prisotno na letnem kongresu FUENS na Koroškem, je bilo še poudarjeno s strani članov predsedstva FUENS, ki so se v okviru svojega obiska na Koroškem sestali tudi s predstavniki obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev in tudi s predstavniki uradne Koroške. I.L. KLODIC - Izidor Predan Dorič je bil človek, ki je veliko naredil za Benečijo. Veliko svojih energij je usmeril v kulturno osveščanje in bogatitev Nadiških dolin. Zato ni nič čudnega, da mu je kulturno društvo Rečan iz Klodiča pripravilo spominski večer v okviru pobude »V nebu luna plava« Cristina Bergnach in Renzo Gariup sta prebrala izbor Doričevih poezij, medtem ko je predsednik društva Rečan Aldo Clodig osvetil osebnost Izidorja Predana in ga prikazal kot človeka, na katerega morajo biti ponosni vsi Benečani. Konec prejšnjega tedna so odborniki Rečana začeli s prireditvami v okviru Kulturne jeseni. V Seukah so odprli raz- stavo ročnih izdelkov, na kateri so sodelovali Ernesta Trusgnach, Dora Bucovaz, Angelina Vo-grig, Adele Pauletig, Marta Canalaz, Lidia Za-brieszach in Ferruccio Anzolini. Nedeljski spored kulturne jeseni je privabil veliko ljudi. Po zahvalni maši, med katero je pel zbor Tri doline iz Kravarja, je bil pohod po obnovljenih domačih stezicah. Pečeni kostanj in kozarec dobre kapljice sta »obogatila« popoldansko ljudsko veselico, na kateri so nastopili tudi beneški harmonikarji in mladinska pevska skupina Beneške korenine, (r.p.) Na sliki večer kulturnega društva Rečan iz Klodiča v spomin na Izidora Predana. P I S M Pripomba Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm k pismu poverjenega ravnatelja prof. Devetaka Spoštovano uredništvo, k pismu poverjenega ravnatelja prof. Venceslava Devetaka, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku 19. oktobra 1996, smo kot soorganizatorji vsakoletnega strokovnega izppolnjevanja za profesorje slovenščine, znanega pod imenom Zborovanje slovenskih slavistov, dolžni napisati pripombo. Ne bomo se spuščali v utemeljevanje, da je za slovensko šolo v Italiji (in torej za slovensko skupnost kot celoto) koristno in potrebno, da se njeno učno osebje strokovno izpopolnjuje v Sloveniji, da je izpopolnjevanje v Sloveniji še posebej potrebno profesorjem slovenskega jezika in da mora biti zato tudi formalno priznano. Stališče do tega vprašanja smo ob letošnjem zborovanju (Vrhnika, 3. - 5.10.1996) izrazih s kar nekaj dejanji: - s prošnjo Šolskemu skrbništvu, naj v smislu Kulturnega sporazuma med Italijo in Slovenijo ta izpopolnjevalni tečaj prizna in naj priporoči profesorjem slovenščine, da se ga udeležijo; - s prošnjo ravnateljstvom slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, naj Ox U R E D N I svojim profesorjem udeležbo omogočijo; - z napovedjo programa tečaja v Primorskem dnevniku in s tiskovnimi sporočih o poteku celotnega zborovanja tukajšnjim sredstvom javnega obveščanja; - s pozivom Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije (poslan je bil z občnega zbora Slavističnega društva Slovenije), naj v stikih z itahjanskimi šolskimi oblastmi doseže, da bo profesorjem slovenščine s slovenskih šol v Italiji to izpopolnjevanje polnopravno priznano. Pomena izpopolnjevanja se, če lahko sodimo po njegovem pismu, zaveda tudi prof. Devetak. Med razlogi, zakaj ni prof. Olgi Lupine omogočil, da bi se ga udeležila, pa vendar navaja podatke, ki jih moramo popraviti. Po mnenju prof. Devetaka je namreč sporno, da se je želela profesorica udeležiti zborovanja samo prvi in tretji dan, ko naj bi bila po njegovem tolmačenju na programu le otvoritev in izlet. To tolmačenje programa se ne sklada z dejstvi. Dopoldne prvega dne je bilo namreč po otvoritvi na programu kar sedem predavanj (Franc Zadravec, Gregor Kocijan, Jožica Ceh, Zoltan Jan, Zoran Božič, Vladimir Nartnik, Bogdana Herman) od skupnih devetih, obenem pa so bila v paralelnem programu predstavljena na- Š T V U slednja nova slovenistična dela: Milan Dolgan, Govorno ustvarjanje; Marija Bester, Povej naprej; France Žagar, Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli in Moja prva slovnica; Jože Lipnik, Stoji učilna zidana; Silvo Fatur in Marijan Strancar, Abecedarij književnosti; Martina Orožen, Oblikovanje slovenske knjižne norme do konca 19. stoletja; Janez Rotar, Slovenščina in slovenstvo; Matjaž Kmecl, Babji mlin slovenske Uterame zgodovine. Dopoldne drugega dne je bil občni zbor Slavističnega društva Slovenije (po statutu je samo vsako drugo leto), okrogle mize o prenovi pouka slovenščine v osnovni in srednji šoli in o tekmovanju za Cankarjevo priznanje pa so bile na programu popoldne. Tudi tretji dan je bil namenjen izpopolnjevanju: na programu so bile štiri strokovne ekskurzije, na katerih so vodilni slovenski strokovnjaki pokazali profesorjem, kam lahko popeljejo na ekskurzijo dijake in kaj jih lahko pri tem naučijo. Strokovno izpopolnjevanje profesorjev slovenščine je torej v skladu z ustaljeno prakso trajalo tri dni, in ne en dan, kot je mogoče sklepati iz mnenja, izraženega v pismu. Predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Majda Kautič-Baša BENEŠKA SLOVENIJA / V OBČINI SOVODNJE Uspel bumjak na Vartači Praznik kostanja priredilo novoustanovljeno društvo Pro Logo VARTACA (Sovodnje) - Novousta- netekmovalni pohod do Velike jam®; novljeno rekreacijsko društvo Pro Logo popoldne pa je glavno vlogo na Vana iz Sovodenj je dalo pobudo za praznik odigral pečeni kostanj, ki je številni kostanja (burnjak), ki so ga pripravili na obiskovalcem prav dbro teknil, (r.p.J travniku ob poti, ki iz Sovodenj pelje na Na sliki: tudi na Vartači se je oglasi Matajur. V jutranjih urah so pripravili la harmonika. PRED LETOŠNJIMI DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI / STRANKARSKA DEJAVNOST H NATO - V imenu Natovega politicno-vojaskega nadzornega odbora, ki je sredi oktobra prvič zasedal v Ljubljani, se je predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku za uspešno organizirano srečanje zahvalil namestnik generalnega sekretarja Nata Sergio Balanzino. Na srečanju so razpravljali o eivilno-vojaskih odnosih ter o demokratičnem nadzoru oboroženih sil. VELEPOSLANIK - Predsednik državnega zbora Jožef Školč je včeraj sprejel novoimenovanega veleposlanika kraljevine Belgije v Sloveniji, s sedežem na Dunaju, Michela Adama. SkolC je gosta seznanil z zametki demokratičnih gibanj pri nas pred letom 1990 in oblikovanjem strank, Adam pa je naš razvoj pohvalil in povedal, da imamo v Belgiji močno zaveznico pri vključevanju v Evropsko unijo in Nato. SEMINAR - Državna sekretarka za šolstvo in šport Teja Valenčič se je včeraj udeležila evropskega seminarja UNESCA v Parizu, ki je posvečen problematiki »Izobraževanja mladoletnika v Evropi«. Na seminarju bodo razpravljali o izobraževanju otrok v vzhodni Evropi in Evropski uniji, o uporabi računalnikov v učnem procesu ter o povezavi med obvladovanjem jezika in socialno usodo otroka. Pljuvanje po lastni dižavi Minister Kacin: Janševo obtoževanje je sila nenavadno in težko razumljivo LDS: O varnostni politiki Na včerajšnji novinarski konferenci Liberalne demokracije Slovenije je o varnostni pohtiki govoril obrambni minister Jelko Kacin. Dejal je, da se v LDS zavzemajo za izgradnjo obrambnega sistema, ki bo omogočal učinkovito in uspešno obrambo pred vsemi oblikami vojaške agresije in drugimi posegi tujih oboroženih sil. Slovenija mora zagotoviti temeljni varnostni interes v okviru sistema kolektivne obrame, ki jo omogoča le članstvo v zvezi Nato. Stranka vidi možnost in potrebo po neposrednem obrambnem in vojaškem sodelovanju zlasti z Italijo in Madžarsko, hkrati pa pri razvijanju sodelovanja s članicami zveze Nato namenja posebno pozornost sodelovanju z najbolj kvalificiranimi kadnidatkami za širitev Nata v prvem krogu. O izjavi predsednika SDS agenciji Reuter o domnevnem kršenju embarga Slovenije v preteklih letih je minister Kacin dejal, da se zdi LDS zelo nenavadno in težko razumljivo, da nekdo obtožuje lastno državo, da je kršila embargo, če je tega ni obtožil noben organ, ki je embargo uveljavil. Glavni tajnik LDS Gregor Golobič pa je na izjave predsednika SDS Janeza Janše glede soočenja strank, ki naj bi ga SDS organizirala v Mariboru in na katerem pa naj bi sodelovala tudi LDS, dejal, da je LDS »stranka, ki se sooča z realnimi problemi in ne s kričači«, in da naj se »tisti, ki izzivajo soočenje, raje pripravijo vsebinsko kot pa pretepaško«. (KaNJ SSK-KRS: Upoštevati glas civilne družbe Svetovni slovenski kon-gres-Konferenca za RS (SSK-KRS), Združenje za demokratizacijo javnih glasil in Združeni ob Lipi spravi so na včerajšnji novinarski konferenci, ki so jo sklicati z željo, da bi mediji upoštevali tudi glas civilne družbe, opozorili, da so bile v medijih doslej navzoče le politične stranke, ki pa ne predstavljajo vsega voblnega telesa. Med probleme, ki jim stranke in mediji ne posvečajo pozoronosti, so pa pomembni za civilno družbo, spadajo sodstvo, monopolna podjetja in vprašanje narodne sprave. »Brez sprave znotraj naroda ne bomo mogli vstopiti v Evropsko unijo«, je poudaril Stanislav Klep in dodal, da z vstopom v EU ni treba hiteti ter da moramo biti zanj v Sloveniji »gospodarsko pripravljeni, enotni in spravljeni med seboj«. Poleg tega pa medijem očitajo, da v oddajah, v okviru katerih se stranke predstavljajo, predstavnike teh »preveč vodijo« in da se govori le o problemih, ki jih vidijo mediji. (STA) DS: Presenečeni nad potekom volilne kampanje Demokrati Slovenije so na včerajšnji novinarski konferenci spregovoriti o problematiki slovenske manjšine v Italiji in o dosedanjem poteku volilne kampanje. Predsednik stranke Tone Peršak je ocenil, da se slovenska država do Italije pri vprašanjih, povezanih z manjšino, obnaša premalo odločno, neodločnost pa je pripisal strahu, da bo izpostavljanje konfliktnih vprašanj upočasnilo slovensko pot v EU. Po njegovem mnenju bi se država morala za manjšino bolj zavzeti, pa čeprav bi to pomenilo eno ati dvomesečno zamudo pri vstopu v polnopravno članstvo. O volilni kampanji je Peršak povedal, da je proti pričakovanjem veliko manj negativno nastrojena, zanimivo pa se mu zdi dejstvo, da se med seboj najbolj prepirajo majhne neparlamentarne in opozicijske stranke in ne stranke opozicije in pozicije, kot bi bilo pričakovati. De- mokrati tudi pozdravljajo sprejeti sporazum med Slovenijo, Madžarsko in Italijo, vendar predsednik stranke Tone Peršak meni, da sta imeli zaradi ureditve prevoza čez slovensko ozemlje prvenstveni interes pri tem podpisu Madžarska in Italija. (A. K.) ZLSD: Za spremembo zakona o denacionalizaciji Na včerajšnji tiskovni konferenci Združene liste socialnih demokratov je predsednik stranke Janez Kocijančič vedno časa namenil problemom v zvezi z izvajanjem zakona o denacionalizaciji. Povedal je, da ZLSD od samega začetka podpira vračanje premoženja razlaščencem, vendar pa to vračanje ne sme povzročati novih krivic. Po njegovem mnenju je Slovenija sprejela najbolj radikalen način denacionalizacije med nekdanjimi socialističnimi državami, ki temelji na načelu prednostnega vračanja premoženja v naravi, kar povzroča negativne ekonomske in socialne posledice za gospodarstvo in državljane. Izvajanje tega zakona povzroča krnitev ekonomske in funkcionalne celovitosti podjetij ter odpuščanje delavcev, vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov cerkvi in po- tomcem nekdanjih veleposestnikov pa obeta obnavljanje fevdalnih razmerij. Številni najemniki vrnjenih stanovanj so izpostavljeni šikaniranju in izganjanju iz domov, najemniki poslovnih prostorov pa se soočajo z novimi najemnimi pogoji, predvsem kar nekajkrat višjimi najemninami in odpovedmi brez možnosti sodne zaščite. Kocijančič je še povedal, da je bila ZLSD edina stranka, ki je podprla predlagane spremembe zakona o denacionalizaciji zaradi zaščite interesov zaposlenih v gospodarstvu, kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu, kjer je ogroženih nekaj tisoč delovnih mest. (S. B.) Neodvisni kandidat V prostorih ljubljanske Galerije SKUC se je predstavil neodvisni kandidat za bližnje parlamentarne volitve Kristjan Verbič, ki se bo v skladu z zakonskimi možnostmi potegoval za naklonjenost volivcev na novembrskih volitvah v 11 volilnih okrajih 3. volilne enote na območju slovenske prestolnice. Po lastnem prepričanju kandidira kot predstavnik dela mlade generacije, ki potrebuje nov pristop k politiki in ki je z njegovo kandidaturo tudi dobila razlog za udeležbo na bližnjih volitvah. Kot neodvisni poslanec bi se v parlamentu zavzemal predvsem za »bolj odprto družbo« in nasprotoval sedanjemu sistemskemu povzročanju nestrpnosti in apatije med državljani, ki se posledično odraža predvsem v številnih samomorih, porastu kriminalitete in vsakovrstnih odvisnosti. (STA) »ID: protestirala zaradi zbiranja telefonskih glasov Slovenska nacionalna desnica (SND) protestira, ker se na Televiziji Slovenija pri predstavitvah pojavlja neenakomerno zastopanje strank. Se posebej pa protestirajo zaradi načina zbiranja telefonskih glasov v predvčerajšnji oddaji TV1 Stranke se predstavljajo, saj je bila telefonska linija njihovega predstavnika Saša Lapa vključena šele sredi oddaje, tako da je veliko število glasov ostalo neregistriranih, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine SND Ivan Verzolak. SND bo najverjetneje zaradi tega poslala pisno pritožbo na RTV, saj je bilo tudi samo vodenje včerajšnje televizijske oddaje pristransko in v škodo njihove stranke. (STA) STRANKE SE PREDSTAVIJO / SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Predsednik SLS Marjan Podobnik (Barbara Reya) Slovenska ljudska str anke zase pravi, da je največja opozicijska in desno sredinska stranka. V svojih vrstah ima več kot 40 tisoč elanov njen idejni vodja pa je od leta 1991 Marjan Podobnik. Zavzema se za ohranitev tradiconalnih slovenskih vrednost, ki temeljijo na zemlji, delu in družini. Osnovno vodilo stranke je, da so vsi ljudje enakovredni in imajo enake pravice. Zavzema naj bi se za strpnost, dialog, pluralnost v mišljenju in stališčih. Ste v naslednji vladi pripravljeni sodelovati na primer z Liberalno demokracijo Slovenije, Demokratsko stranko in Združeno listo socialnih demokratov? Ne bi rad kogarkoli podcenjeval. Nedvomno to niso stranke, s katerimi bi v prvi vrsti želeli sodelovati. Ne nameravamo si vrat zapirati vnaprej, vendar pa smo že večkrat jasno povedali in za tem tudi stojimo, da v koalid-jo, kjer bi bili le za okras, ne nameravamo vstopiti. Torej v koalicijo ne za vsako ceno? Absolutno ne. Katera ministrstva, če bi bili v vladi, so za vašo stranko zanimiva? Ce bodo vlado sestavljale tako imenovane pomladne stranke, ocenjujemo, da bi bili v taki koaliciji vodilna stranka. Ministrstva, ki bi jih želeli prevzeti, so finančno in obe gospodarski ministrstvi; zelo pomembno se nam zdi tudi obrambno ministrstvo, saj Slovenijo v naslednjem mandatu čakajo pomembne odločitve, vsekakor pa tudi ministrstvo za kmetijstvo. Tu moram povedati, da bomo z veliko težavo popravili katastrofelne napake ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca in sedanje vlade; ob vstopanju v Evropsko unijo lahko edino SLS zagotovi tak program, da bo kmetijstvo in podeželje preživelo. Zaradi pomena - pri utrjevanju slovenske nacionalne identitete dajemo veliko težo tudi ministrstvoma za šolstvo in kulturo. Sicer pa se nobenemu resorju ne odpovedujemo vnaprej. Naše priprave na volitve tečejo v tej smeri, da bomo imeli na vseh področjih enakovredne kandidate. Znano je, da imamo močno ekipo za zdravstvo in zunanjo politiko. Na zunanjepolitičnem področju se Slovenija trenutno srečuje z eno najhujših kriz, ki je posledica tega, da naša država nima državne, temveč strankarsko zunanjo politiko. Večkrat ste že omenili, da bi v koaliciji najraje sodelovali s tako imenovanimi pomladnimi strankami. Socialdemokratska stranka Slovenije oziroma njen predsednik Janez Janša že več kot leto dni predlaga podpis dogovora o skupnem nastopu na in po volitvah. Zakaj niste pristopih k podpisu dogovora? Nihče ni podpisal takšnega dogovora. Ce pa je kdo iskreno za podpis takšnega dogovora, smo potem mi daleč pred vsemi pomladnimi strankami. Nismo za to, da bi se ponovile razmere, kakršne so bile pred prejšnjimi volitvami. Tako SKD kot SDS sta prisegale na nekaj, potem pa storile drugo in vstopile v vladno koalicijo. Na besede dam bore malo, sem pa za to, da bi se povečala stopnja zaupanja med pomladnimi strankami. SLS ni treba v naprej prisegati v nekakšno koalicijo; to morajo storiti tisti, ki so do zdaj večkrat prelomiti besedo. Kaj si obetate od koahcijske povezave s Civilno hiiciativo za Slovenijo, Neodvisno Usto za Maribor in Zvezo za Ljubljano? To so za SLS izredno pomembni dogovori. Za nas pomenijo vstop skozi velika vrata v slovenska mesta. Se utegne vas odnos do Evropske unije po volitvah spremeniti? NaS odnos do vstopanja v EU, s katerim želimo zaščititi vitalne nacionalne interese, podpira preko 60 odstotkov držardja-nov. Sedanji predsednik vlade bo moral svoj odnos do vstopanja v EU spremeniti, če bo želel imeti podporo v javnosti. Ze tako je bilo narejenih veliko usodnih napak, da bi bilo nadaljevanje te poti za Slovenijo usodno. Španski kompromisni predlog je politična napaka. Na to se zdaj obešajo naši sosedi, ki pričakujejo izvajanje predloga. Upam, da je neugodna izkušnja ob pogajanjih za nasledstvo nekdanje SFRJ sedanjo vlado nekaj naučila. Pogajanj se je namreč lotila zelo naivno. Dr. Mirana Mejaka, vodjo pogajalske skupine, ob tej priložnosti javno sprašujem, kje je šest milijard dolarjev, od katerih naj bi delež dobila Slovenija, oziroma ati je pripravljen prevzeti odgovornost za popolni polom, ki se je ob tem zgodil. Opažam, da se je vaša stranka umirila pri zahtevi po reviziji državljanstev. Boste po vohtvah nadaljevah s to zahtevo? To je ena od zahtev, zapLsa-nih v strankinem programu. Pot do večjega sožitja med različnimi narodi, ki živijo v Sloveniji, pelje tudi preko tega, da naredimo jasno ločnico med tistimi državljani, ki spoštujejo slovenski jezik in kulturo, ter tistimi, ki v Sloveniji iščejo le zatočišče zaradi slabih dejanj, ki so jih storiti v svoji matični državi. Obljubljate, da boste de- nar, ki je odtekal preko Elana, pripeljah nazaj v državo. Elan bo prišel nazaj v slovenske roke. OmeniU ste, da je del slovenskega sodstva skorumpiran ter da se zavzemate za rehabilitacijo sodstva in njegovo neodvisnost. Ob tem pa ne razumem vosih dejanj, ko je pred državni zbor prišel predlog za zamenjavo generalnega državnega tožilca Anotna Drobniča. Smo namreč v demokraciji, v kateri naj bi vsak imel priložnost izraziti svoje mnenje. VaSa stranka pa je z obstrukcijo omogočila, da se o predlogu v državnem zboru ni razpravljalo. Ce me je kje, po tem me je tu združena lista, ki je vložila predlog, močno razočarala. Pokazala se je kot stranka, ki se niti slučajno ne razlikuje od nekdanje komunistične partije. Ko nekdo žaga državnega tožilca izključno zaradi idelologije in vse skupaj zakrinka z nekakšnimi strokovnimi razlogi, potem se vsa demokracija konča. Osebno pa nisem zadovoljen z delom generalnega državnega tožilca, ki bi lahko naredil več, kot je. Obstaja celo vrsta doku- mentov, ki govorijo o tem, da je Drobnič naredil celo vrsto strokovnih napak. Večine od teh, ki so vložili predlog za razrešitev, očitno ne zanimajo strokovne napake. Moram pa povedati še to, da si žetim, da bi se združena tista razvijala v moderno, evropsko levico. Primer Drobnič pa dokazuje, da nima resnega namena to postati. Desne stranke poskušate dostikrat izničiti dosežke Narodnoosvobodilnega boja? To za Ljudsko stranko kot desnosredinsko stranko ne velja. SLS se je v kongresni deklaraciji pozitivno opredelila do vseh, ki so se v slovenski zgodovini borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu. Vsi ti totalitarni sistemi so namreč ogrožali obstoj slovenstva. Tragično pa je to, kar se je zgodilo med in po drugi svetovni vojni. ko so Slovenci stopili drug proti drugemu. Prepričan sem, da samo otroci partizanov, domobrancev, mobilizirancev in Slovenska ljudska stranka je bila ustanovljena maja 1988 kot Slovenska kmečka zveza. Decembra 1990 se je preimenovala v Slovensko kmečko zvezo - ljudsko stranko, sedanje ime pa je dobila junija 1992. Prvi predsednik stranke je bil Ivan Oman, ki je kasneje prestopil v vrste Slovenskih krščanskih demokratov, sedanji predsednik Marjan Podobnik pa je bil izvoljen na kongresu stranke leta 1991. SLS se zavzema za privatizacijo družbenega premoženja, da bi čimveč slovenskega gospodarstva ostalo v slovenski lasti, da bi se Slovenija razvijala enakomerno, v simbiozi med slovenskim podeželjem in slovenskimi mesti. V vrednostnem smislu se SLS inspirira v krščanskem etosu. V koalicijo ne m vsako ceno izgnancev skupaj lahko gradijo uspešno Slovenijo. Ne želim biti na barikadah ne enih in ne drugih. SLS je stranka, ki lahko največ naredi za to, da se zgodovina ne bo več ponovila. Za spravo se zavzemajo predvsem simpatizerji desnih strank. Zelo pa sem bila presenečena nad naslednjim: ko je bil v Sloveniji na obisku papež, mu je duhovnSčina zelo natančno postregla s podatki, koliko duhovnikov so partizani pobih med drugo svetovno vojno. To se mi zdi skrajno neumestno. Menite, da je sprava možna na tak način? Sprava je možna, če bo res sprava. Spravo je treba narediti v srcih in ne na papirju. Ce ne odpustiš, se ne moreš spraviti. Lahko pa vam povem naslednje; hodim na domobranske in partizanske spominske slovesnosti. Ne poznam nikogar -razen novinarjev-, ki bi hodil na oboje. Želim si, da bi predsednik Kučan in nadškof Šuštar naredila zamenjavo. Prvi bi šel na spominsko slovesnost v Kočevski Rog, drugi pa na partizansko grobišče na Vojščico. Simbolika je izredno pomembna. Kdaj imate v stranki predsedniške vohtve in ah imate v stranki kakšnega resnega protikandidata? Predsedniške volitve bomo imeti na kongresu. Ne vem pa, ati imam v stranki kakšnega resnega protikandidata. Koliko poslanskih mest si obetate v novem parlamentu? Bistveno več, kot smo jih imeli do zdaj. Vesna Vukovič FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG gostuje danes, 25. t.m., ob 20.00 v Ljubljani (Španski borci) s predstavo Maurizia Costanza »Izpraznjeno vrni« v režiji Jaša Jamnika. V nedeljo, 27. t.m., ob 19.30 gostuje v Drami SNG v Ljubljani z dramo A. Millerja »Razbito steklo«, režija D. Mlakar. SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 25. t.m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 27. t.m., ob 18.00 (red B) - Koncert vio-locelista Thomasa Demenga, dirigent Moche Atzmon. Na sporedu R. Schumann. Orkester gledališča Verdi. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. Jesenska simfonična sezona: do 31. t.m. je v teku potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča Dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra 1996. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 V torek, 5. do 10. novembra bo na sporedu predstava »A me gli occhi, please!» z Gi-gijem Projettijem . Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 25. t.m., ob 20.30 - A. Cechelin »El mulo Carleto« Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio in Ariella Reggio. Režija Fran-cesco Macedonio. Ponovitev jutri, 26. t.m., ob 16.30 in 20.30in v nedeljo, 27. t.m., ob 16.30. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. KOROŠKA TINJE Dom prosvete Sodalitas: Danes, 25.t.m., ob 19.30 - Predavanje dr. Rajka Bratoža (LJ) »1200 let misijona Ogleja pri Slovanih«. RADIŽE Kulturni dom: Danes, 25. t.m., ob 20.00 -Dvojezična kulturna prireditevob avstrijskem državnem prazniku »Dober veCer, sosed -Guten Abend, Nachbar«. ROŽEK Ljudska Sola: Jutri, 26. t.m., ob 20.00 -Dvojezična kulturna prireditev ob državnem prazniku. OBIRSKO Gostilna KovaC: V soboto, 9. novembra, ob 20.00 - Martinovanje s kulturnim progra-mom. GLOBASNICA Pri Sostarju: Jutri, 26. t.m., ob 20.00 -Kmečki ples, igra ansambel Lojzeta Slaka. SENTJANJŽ V ROŽU K+k center: Jutri, 26. t.m., ob 20.00 - Mono-groteska »Butalci«F. Milčinskega v izvedbi Marjana Hintereggerja. ŠENTJAKOB V ROŽU Regionalni center: V torek, 29. t.m., ob 19.30 - Predavanje z diapozitivi »Škotska- Doživetja s kolesom«. RAZNE PRIREDITVE_________________ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V gledališču Miela je do 2 7.t.m. na sporedu festival latinsko-ameriškega filma. TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 Otvoritveni koncert bo 5. novembra v Kulturnem domu. Nastopil bo Komorni orkester Camerata la-bacensis iz Ljubljane. Dirigent Nikolaj Aleksejev, Davor BuciC - flavta. Na sporedu skladbe Goloba, Vivaldija, Stamitza in Suka. GORICA Pokrajinski muzej- Goriški grad Jesenski koncerti: Jutri, 26. t.m., ob 18.00 -bo na sporedu koncert pianistke Sandre Lan-dini iz Piše, ki spada v ciklus treh koncertov, ki jih organizira Združenje Agimus iz Gorice. Naslednji koncert bo 9. novembra, z nastopom komorne skupine »La Consonanza« in solistke-pianistke Cristina Cristancig, dirigent Andrea Zerbin ter 30. novembra duo violin-klavir Irina Cavaion in Valentina Pavio. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. V ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 20.30 -Koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe. BRIŠCIKI Boris Sports Club Naslednja koncerta bosta Jutri, 26. oktobra, ob 21.30 , ko bo nastopila skupina iz Zagreba »Valerija in the legbreakers» ter 8. novembra pa tržaška skupina Midnight Ex-spress Blues Band. RAZSTAVE TRST Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Miramar - Skulptura v parku V parku je na ogled razstava del slikar je v-ki-parjev A.Cavaliere, C.Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž.turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podk-roviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco :Na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: na ogled je razstava v poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 do 1950. Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A Jutri, 26. t.m. ob 18.00 odprtje retrospektivne razstave slikarja L.Fattorella z naslovom »Pittura, tragitto creativo«., ki bo na ogled do 7. novembra. V isti galeriji »soba A» pa razstavlja tržaški slikar Fulvio Pisani. Razstavo z naslovom »Suggestive vedute« bodo odprli ob 18.30. Gostilna »Stalletta«(Sv.Jakob) Do 30. novembra bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Min-chio. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. GORICA Kulturni dom: Do 31. t.m. bo na ogled razstava likovnih umetnikov iz območja Alpe-Jadran z naslovom »Svet brez meja«, ki jo prireja Art galery 2 iz Trsta v sodelovanju z Upravnim odborom KD v Gorici. Urnik: od 9. do 13.ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. KOROŠKA CELOVEC Bau Holding Kunstforum: Do 16. novembra je na ogled razstava del Christine Zurfluh. Nova mestna galerija :Na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Jutri, 26. t.m., ob 19.00 - odprtje razstave del Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«. Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Na .ogled je razstava 1 del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). GLEDALIŠČA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Erjavčeva 1. Liubliana G. Feydeau: BOLHA V USESU Danes, 25. oktobra, ob 19.30: abonma PETEK in IZVEN (KONTO) Jutri, 26. oktobra, kob 19.30: abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO) Mala drama P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 25. oktobra, ob 20. uri: IZVEN (KONTO) D. Mamet: OLEANNA Jutri, 26. oktobra, ob 20. uri: IZVEN (KONTO) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 25. oktobra, ob 19. 30: za IZVEN in KONTO T. Partljič: POLITIKA, LJUBEZEN MOJA Jutri, 26. oktobra, ob 19. 30: za IZVEN in KONTO (razprodano) Mala scena P. Shaffer: EQUUS Jutri, 25. oktobra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO Sreda, 30. oktobra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO Predstava za gledališke sladokusce. L. VVilson: ZAŽGI! Jutri, 26. oktobra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO T. Dunham: LJUBEZEN&SEKS&TERAPIJA Torek, 29. oktobra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana BUTTERENDFLV Režija Matjaž Pograjc: Torek, 29. oktobra, ob 19.30: za IZVEN Odprto mladinsko Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper. Danes, 25. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN. Jutri, 26. oktobra, ob 19.30 uri: za IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana F. Milčinski, P. Kozak, V. Konjar: PTIČKI BREZ GNEZDA (otroški muzikal) PREMIERA Jutri, 25. oktobra, ob 18. uri: IZVEN LUTKOVNO GLEDALIŠČE UUBUA-NA Krekov trg 2. Ljubljano B. A. Novak: STOTISDONOGA Jutri, 26. oktobra, ob 11. in 17. uri: IZVEN SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana R. K. Sčedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Jutri, 26. oktobra, ob 19.30: abonma SOBOTA, IZVEN, KONTO Torek, 29. oktobra, ob 19.30: abonma, TOREK, IZBEN, KONTO Sreda, 6. novembra, ob 19.30: abonma SREDA, IZVEN, KONTO ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana F. Milčinski, P. Kozak, V. Konjar: PTIČKI BREZ GNEZDA Mladinska predstava Danes, 25. oktobra, ob 18. uri: PREMIERA: za IZVEN Jutri, 26. oktobra, ob 17. uri: IZVEN Nedelja, 27. oktobra, ob 17. uri: IZVEN KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Gledališče KINITITON: ŠKRAT TUKI-TAM IN NJEGOVE TEŽAVE Marionetna lutkovna igrica primerna za otroke od tri leta dalje, traja 40 min. Jutri, 26. oktobra, ob 17. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Srečko Fišer: VONJ POLJSKEGA ZAJCA ali Večer v življenju Borisa Lisjaka Režiserka: Katja Pegan Danes, 25. oktobra, ob 11. uri: za SOLO SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Gledališki trg 5. Celje P. Shaffer: GORDONIN DAR Režiser: Mile Korun Danes, 25. oktobra, ob 19. uri: abonma Študentski večerni in IZVEN CANKARJEV DOM II RAZSTAVE GLEDALIŠČE Uršula Cetinski: ALMA. Monodrama. Rezija Uršula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom. Torek, 29. oktobra, ob 20 uri, v slovenščini VLADO REPNIK / GLEDALIŠČE VR: LAHNO DROBEN PTIC NA DROBNI VEJI. Avtor Vlado Repnik. Produkcija Exodos: Danes, 25. oktobra, ob 15. uri Danes, 26. oktobra, ob 24. uri Nedelja, 27. oktobra, ob 20. uri FILM SODOBNI POLJSKI FILM Predstavitev nove poljske produkcije, nastale po velikem političnem preobratu na Vzhodu: Danes, 25. oktobra, ob 20. uri: Nenormalno, Jacek Blavmt; Ostali filmi: Pobeg iz kina Svoboda, Woj-ciech Marczewski; Poveljnikova sablja, Jan Jakub Kolški; Glasba krožnikov, Jan Jakub Kolški Seznam presuštnic, Jerzy Stuhr (KD) RAZSTAVE Mala galerija-prost vstop: ANNETTE BESGEN: TRANSMISSION (do 28. oktobra) POZDRAVLJENI PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Galerija CD in 30 zgodovinskih lokacij na področju našega mesta. Razstava bo na ogled do 1. decembra. GLASBA Jutri, 25. oktobra, ob 19. 30: ORANŽNI ABONMA L IN H. ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Uroš Lajovic; solist Aleksander Rudin, violončelo. Ponedeljek, 28. oktobra, ob 20. uri: VeCer chicaskega bluesa -JUNIOR VVELLS BLUES BAND Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. ObveSCamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14. Ljubljana Danes, 25. oktobra, ob 20.30: KUD ARIJE/PIJANO BAR Čakajoč Toma VVaitsa Izvajajo: Nino De Gleria, kBlaž Grm, Žarko ZivkoviC in Jani Kovačič. Jutri, 26. oktobra, ob 17. uri: koncert makedonske etno glasbe v odviru festivala MESTO ŽENSK: Petranka Kostadinova & Makedonski Merak HUMANITARNO DRUŠTVO M&V NOVINA Dobrodelni koncert Družinskega tria NOVINA: Jutri, 26. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu Kobarid. Nedelja, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani Kino -Gledališča Tolmin. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV LJUBLJA Slovenska filharmonija, Ljubljana Danes, 25. oktobra, ob 19. uri: KONCERT IZBRANIH ZBOROV. Vstopnine ni! Kulturni dom španski borci Jutri, 26. oktobra, ob 20. uri: REVIJA PIHALNIH ORKESTROV. Vstopnine ni! MKNŽ Ilirska Bistrica Danes, 25. oktobra, ob 20.30: Ska-punk-crust-core festival. Nastopajo: PRIDIGARJI, VVASSERDICHT in SCUFFY DOGS. GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Brežice Na ogled je retrospektivna razstava slikarja Mireta Pregelj a (1905-1966) MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liublia-na Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu. MALA GALERIJA Nataša Prosenc: VZROK/REASON video ambient GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarje. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana Na ogled je razstava avtorja Romana Makseta ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava Edvarda Ravnikarja; arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj in publicist. (do 3. novembra) VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. (do 5. novembra 1996) KUD FRANCE PREŠESlM Korunova 14. Liubljg; na Na ogled je razstava fotografij Marka Radovana: 'Zabriši'. POKRAJINSKI MUZJJ CELJE Na ogled je razstava fotografij avtorice Darje Pirkmajer FOTOKLUB MARIBOBi Židovska ul.. pp30 Ob 60-letnici fotokluba je na ogled skupinska razstava MESTO ŽENSK CITV OF VVOMEM SOCCORO! GLORIA! 13 PIEZAS CISTINGUIDAS Danes, 25. oktobra, ob 20. uri: Solo - performance španske umetnice La Ribot NOGOMET / OSMINA POKALA Inter v zadnjih minutah zapravil zmago v Cagliariju Po vodstvu Milančanov z 2:0 je Cagliari izenačil tik pred koncem 1 Oliver Bierhoff naj bi se po trditvah nekaterih tiskovnih agencij za 18 milijonov dolarjev od Udineseja preselil k Interju (AP) KOŠARKA / V 6. KOLU Al LIGE Tesen poraz Tržačanov v Veroni - Benetton še edini nepremagan V nedeljo v Trstu milanski Stefane! TREVISO - Nadaljuje se zmagoviti pohod Benettona iz Trevisa, ki je tudi v 6. krogu košarkarskega prvenstva v Al ligi zanesljivo premagal Cagivo in je še edini nepremegan. Tržačani so sinoči gostovah v Veroni, kjer so se domači ekipi dobro upirali, na koncu pa so tudi nekoliko nesrečno izgubili samo za točko. V nedeljo pa v Trstu gostuje Stefa-nel, ki je včeraj premagal Polti. IZIDI 6. KOLA: Stefanel Milan -Polti Cantu 87:83, Kinder Bologna -Scavolini Pesaro 91:86, Benetton Tre-viso - Cagiva Varese 106:82, Pistoia -Reggio Calabria 81:93, Mash Verona-Genertel Trst 94:93, Čarne Montana Forb - Telemarket Rim 82:84, Fontana-fredda Siena - Teamsystem Bologna 78:65. VRSTNI RED: Benetton 12, Stefanel in Kinder 10, Teamsystem in Mash 8, Polti, Telemarket in Cagiva 6, Fontana-fredda, Genertel in Reggio Calabria 4, Scavolini,- Pistoia in Montana 2. PRIHODNJE KOLO: Kinder - Mon- tana, Cagiva - Mash, Scavolini - Benetton, Reggio Calabria - Telemarket, Fon-tanafredda - Pistoia, Poli - Teamsy-stem, Genertel - Stefanel. Zmaga Goričanov v A2 ligi Košarkarji Pall. Go so sinoči dosegli novo zmago in so zdaj skupaj še s štirimi ekipami, ki imajo vse po osem točk na vrhu lestvice. Srečanje v Gorici je bilo prekinjeno za pol ure, ker so med tekmo razbili eno od tabel. IZIDI 6. KOLA: Koncret Rimini -Banco Sardegna Sassari 114:87, Jcopla-stic Neapelj - Casetti Imola 77:89, Pall. Go - Caserta 76:68, Floor Padova - CFM Reggio Emilia 94:98, Faber Fabriano -Montecatini 75:63, Livorno - Serapide Pozzuolo 82:77. VRSTNI RED: Koncret, Pall. Go, Montecatini, Livorno in Cfm 8, Casetti, Faber, Caserta in Jcoplastic 6, Serapide in Banco Sardegna 4, Floor 0. PRIHODNJE KOLO: Cfm - Livorno, Caserta - Koncret, Montecatini - Floor, Casetti - Faber, Banco Sardegna - Palla-canestro Go, Serapide - Jcoplastic. ____________AVTOMOBILIZEM_______________ Tudi ZRJ kmalu v formuli 1 ? Ekipa Stefan grand prix naj bi bila nared že za prihodnjo sezono Cagliari - Inter 2:2 (0:0) Strelci: v 57. Inče, v 68. Zamorano, v 84. min. Pancaro (Hm), v 88. Dario Silva. Cagliari: Pascolo, Pancaro, Viba, Lonstmp, Vega, Bettari-ni, Muzzi, Sarma (od 70. min. Tinkler), Dario Silva, Bisoli, Banchelh (od 31. min. Cozza). Inter: Pagliuca, Angloma, Festa, M. Paganin, Bergomi, Zanetti (od 81. min. Berti), Inče, Sforza, Ganza, Djorkaeff (od 74. VVinter), Branča (od 51. min. Zamorano). Sodnik: Boggi CAGLIARI - Nogometaši Interja in Cagbarija se bodo 6. novembra še enkrat pomerih za uvrstitev v Četrtfinale. Inter je v dragem delu z zadetkoma Incea in Zamorana povedel z 2:0, toda Cagliari je 3 minute pred koncem znižal rezultatom z zadetkom Pancara iz enajstmetrovke, nato pa je bil ta izključen, ker je pljunil Paghuco.Caghari je še napadal in v 88. minuti je Dario Silva zasluženo izenačil. ČETRTFINALE (13. in 27. novembra): Cremonese - Bologna, Lazio - Napob, zmagovalec tekme Inter - Cagbari proti zmagovalcu srečanja Juventus - Nocerina, Milan - zmagovalec srečanja Vicenza - Genoa. (tekme Inter - Cagbari, Juventus - Nocerina in Vicenza - Genoa bodo 6. novembra) LONDON - Tiskovna agencija Tanjug je sporočila skoraj neverjetno novico. ZRJ naj bi namreč že v prihodnji sezoni imela svoje moštvo v formuli 1. To naj bi bilo moštvo z imenom Stefan grand prix, ki ga je ustanovil Zoran Stefanovič, nekdanji predsednik Avto-kluba Partizan iz Beograda, ki trenutno živi v Londonu. Stefanovič je Tanjugu potrdil, da je Mednarodna avtomobilistična zveza novemu moštvu izdala vsa potrebna dovoljenja in ga uvrstila na seznam nastopajočih za naslednjo sezono. Stefan grand prix bo domoval v angleškem mestu Milton Keynes, ki leži severno od Londona. Tehnični direktor ekipe in konstruktor prvega vozila bo George Ryton. Priznani strokovnjak je bil v svoji karieri že šef konstruktorjev pri Ferrariju, tehnični direktor Tyrrela in vodja konstrukcije pri Reynardu. Trenutno ekipo Stefan grand prix sestavlja 14 inženirjev, na začetku sezone pa bo delo dobilo še 100 ljudi. Prva formula naj bi bila pripravljena za prve vožnje do januarja 1997, imela pa naj bi Co- svvorthov motor (model ED). Zaenkrat še ni jasno, katera voznika bosta sedela za volanom. Tudi ta problem naj bi bil rešen v naslednjih dveh tednih. Glede na to, da v krogih blizu formule 1 v zadnjem Času razen projekta Jackieja Stevvarta in japonskega Dome ni bilo govora o nobenem drugem projektu in glede na to, da priprave na tovrstni projekt običajno trajajo veC let, lahko v Stefanovičev projekt resno dvomimo. Kaj je res in kaj ne, pa bo zagotovo znano že v nekaj tednih. NOVICE Becker in Ivaniševič v četrtfinalu STTUTGART- Nemški teniški igralec Boris Becker, šesti nosilec ATP teniškega turnirja v Stuttgartu z nagradnim skladom 2, 2 milijona dolarjev, je v osmini finala premagal Šveda Thomasa Enqvista s 6:4, 7:5. V drugem srečanju osmine finala pa je Nizozemec Jan Siemerink ugnal Italijana Renza Furlana s 6:4,6:4. V osmini finala je izpadel osmi nosilec Nizozemec Richard Krajicek. Premagal ga je Ci lenec Marcelo Rios s 6:4, 6:1. Uspešen je bil tudi American An dre Agassi, ki je premagal rojaka Ri-cheya Reneberga s 6:4, 6:2. Izidi osmine finala: Marcelo Rios (Cil/10) - Richard Krajicek (Niz/8) 6:4, 6:1, Andre Agassi (ZDA/9) -Richey Reneberg (ZDA) 6:4, 6:2, Magnus Gustafs-son (Sve) - Mark VVoodforde (Avs) 6:7 (3:7), 6:2, 7:6 (7:4), Becker (Nem/6) - Enqvist (Sve/12) 6:4, 7:5, Siemerink (Niz) - Furlan (Ita) 6:4, 6:4, Pete Sampras (ZDA/l) - Mantilla (Spa) 6:1, 6:4, Goran Ivaniševič (Hrv/5) - Todd Martin (ZDA/11) 6:2, 6:4. Sully Gunnell do leta 1998 LONDON - Bivša olimpijska zmagovalka v teku na 400 metrov z ovirami Sally Gunnell je v sredo dejala, da bo verjetno tekmovala do leta 1998, vse do Iger Commomvealtha v Kuala Lumpurju. 30 letna Britanka, ki se je skoraj odpovedala športi po tem, ko v Atlanti zaradi poškodovanega gležnja ni dokončala tekme, je zatrdila, da bo go tovo branila naslov svetovne prvakinje naslednji: ga avgusta v Atenah: »Nalednjih nekaj mesecev m i bo pokazalo kako napredujem. Ce bom v naslednje leto vstopila fizično in tekmovalno pri pravljena, bom gotovo tekmovala celo sezono. In Ce bodo rezultati ustrezni, kdo ve? Morda bom vstrajala še leto za tem.« Cesena odpustila Marca Tardellija CESSNA - Marco Tardelli ni veC trener Cesene Vodstvo kluba se je za odpustitev odločilo vCeraj popoldne po porazu s Cremonesejem v osmini ita lijanskega pokala. Tardelli ima za seboj izredno no gometno kariero, leta 1982 je bil svetovni prvak trener Cesene pa je postal na začetku letošnej sezo ne. Prej je kot trener delal z mladinskimi ekipami \ okviru FIGC, nato pa je bil trener Coma. Ime Tai delhjevega naslednika bo znano danes. Poraz Branika, zmaga Salonita MARIBOR - V tekmi šestega kroga odbojkarske In terlige je v Mariboru Slavija iz Bratislave po petih nizih 2:3 (15:11, 13:15, 3:15, 15:7, 15:6) premagala slovenske prvakinje, igralke Infond Branika. Zato pa so bili uspešni dbojkarji Salonita. V tretje: krogu Interlige so še tretjič zmagali. Tokrat so bili \ slovaški Zilini s 3:0 (15:11, 15:8,15:7) boljši od do maCega Stavbarja. Po tretjem krogu je Salonit skupaj z zagrebško Mladostjo na prvem mestu. V ostalih srečanjih tretjega kroga je Mladost v gosteh s 3:1 (18:16, 15:13, 7:15,15:10) premagala dunajski Donaukraft, VKP Preueburg pa doma Me-dikemijo iz Szegeda s 3:0 (15:9,4:15,15:9). Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: X12 2XX 22X 222X; DOBITKI: 13 (brez dobitnikov); 12 (24 dobitnikov) 54.656.000 lir; 11 (424 dobitnikov) 3.090.000 lir. -f KOŠARKA / V 2. KOLU D LIGE ~~ Popravni izpit za Bor Radensko, ostali bodo skušali drugič zapored zmagati Po dokaj uspešnem Startu v letošnjem prvenstva (3 zmage v 4 tekmah), bodo naši košarkarski D ligaši konec tega tedna odigrali dvoboje 2. kola. Najbolj zanimiva tekma bo nedvomno na Stadionu 1. maj, kjer bo imel Bor Radenska popravni izpit po katastrofalni igri, ki so jo KreCičevi fantje prikazali v »big matchu« s Santosom. Borovci, ki nedvomno sodijo v ožji krog favoritov za napredovnaje, bodo gostili goriško Goriziano, ki spada med najbolj nevarne »outsiderje« in ima v svojih vrstah nekaj dobrih posameznikov. Med tednom je bilo v Borovem taboru dokaj vroče, saj so belozeleni povsem zatajili zlasti kar se tiče miselnega pristopa do tekme in se niso držali dogovorjenih navodil trenerja. Po sestanku s predsednikom Stoki jem so vsi igralci trdno prepričani, da bo že od jutri dalje (ob 20.30 na Stadionu 1. maj) povsem druga pesem. V povsem drugačnem vzdušju se bo Cicibona Pref. Marsich odpeljala v Gorico, kjer se bo jutri ob 20.00 spoprijela s peterko Arteja, ki je lani izpadel iz C2 lige in ima velike ambicije. Furlanova ekipa, ki se je proti Interju 1904 odlično odrezala, bo tokrat nastopila nekoliko okrnjena (brez Pierija, Ko- vačiča in Bajca), tako da bo za to priložnost spet oblekel dres odbornik Pavel Volk, ki se sicer vrača v najboljšo formo. Nov par točk naskakuje tudi Konto-vel, ki pa bo pred težjo nalogo kot v uvodni tekmi, saj bo gostil (jutri ob 19.30) trdoživi Acli iz Ronk. Mednovi fantje, ki so se proti moštvu Lega Na-zionale dokopali točk šele v zadnji minuti, bodo morali zagirati bolj zbrano že od prve akcije dalje, saj so igralci iz Ronk že lani presenetljivo zmagali v domu Ervatti, solidno pa so se obnesli tudi v prvem kolu letošnje sezone. Naš Četrti predstavnik, Dom Agore-st, bo na igrišče stopil šele v nedeljo zjutraj (ob 10.30), ko se bo v Trstu spoprijel z Interjem 1904, ki je pred enim tednom doma klonil pred Cici-bono. Domovci bodo morali ponoviti igro, ki so jo prikazali proti Adiju iz Trsta, zlasti v obrambi, saj ima Inter dva odlična posameznika (Burni in Pitteri), Semoličeva ekipa pa mora predvsem čim boljše izkoristiti premoč pod košema, kjer so tržaški košarkarji bolj šibki. Napovedi ostalih tekem 2. kola: Lar-go Isonzo - Lega Nazionale +3, Santos -Grado +17, Libertas - Acli TS +9, Mo-mo Gib - Chiarbola +2. (VJ) SODELOVANJE MED ŠPORTOM IN ŠOLO / TRAJALO BO DO 30. APRILA 1997 »Pouk« za osnovnošolce pri Sireni Učenci OŠ Avgusta Černigoja s Proseka se bodo sezannili z osnovami jadranja V dogovoru z Osnovno šolo Avgusta Černigoja s Proseka je Tržaški pomorski klub Sirena v teh dneh pričel z zanimivo pobudo, ki ima za cilj približanje jadranja in nasploh pomorstva osnovnošolski mladini. Tako se bodo v osmih lekcijah otroci seznanili s teorijo in prakso s tega področja. Prva taka »lekcija« je bila že v sredo in približno trideset otrok prvega, drugega in tretjega razreda pod vodstvom Julijane Černuta, Sonje Milic, Davida Pupulina in Annamarie Škabar je na sedežu TPK Sirena z velikim zanimanjem prisluhnilo besedam olimpijke Arianne Bogateč in Sireninemu odborniku Andreju Gregoriču, ki sta se z eno skupino zadržala v »predavalnici« in otrokom v sproščenem pogovoru in s pomočjo risb odkrivala svet jadranja in morja, drugo skupino pa sta Sirenina odbornika Brano Bogateč in Oskar Siško-vic odpeljala v skladišče, kjer so si ogledali najrazličnejša plovila, s svojimi radovednimi vprašanji pa so otroci izvedeli marsikaj zanimivega. Pred »poukom«, ki se je začel ob 11. uri in končal ob 14.30, je predsednik Sirene Livio Pertot spregovoril o zgodovini društva, za konec pa je Andrej Prašelj otroke z gumenjakom popeljal na morje okoli sedeža Sirene. Program »pomorske osnovne šole«, ki ga je sestavila Arianna Bogateč predvideva, da bi se otroci na zadnjih lekcijah (pobu- da se bo zaključila 30. aprila prihodnjega leta) samostojno preizkusili v vožnji z optimisti. Naslednja »pomorska šolska ura« bo že prihodnjo sredo, k Sireni pa se bodo podali ucenci 4. in 5. razreda s proseske osnovne Sole. JUTRI ŠTART V ŽENSKI ODBOJKARSKI B2 LIGI / ZDRUŽENE MOČI BORA IN SLOGE Za združeno ekipo Koimpex je obstanek le minimalni cilj Trener Branko Sain ima na razpolago dokaj kakovostno ekipo, ki po še ni dovolj uigrano - Igralke so se dobro ujele med seboj in zelo resno delajo Če bi po zadnji lanski prvenstveni v ženski Gl ligi med Borom in Slogo in nato po polemikah, ki so sledile med društvoma, opravili anketo med našimi ljubitelji športa - pa tudi med ostalimi - bi najbrž le malokdo pritrdilno odgovoril na vprašanje, če je možno že v naslednji sezoni združiti najboljše igralke obeh društev pod eno streho. Pa vendar se je to kljub temu zgodilo, vse skupaj pa je osladilo še dejstvo, da je bila ekipa Sloge naknadno uvrščena v žensko odbojkarsko B2 ligo. Tako je nastala ekipa, v kateri so od lanske Slogine ekipe ostale Daniela Ciocchi, Katja Fabrizi, Barbara Gre-gori, Nicole Mamillo, Irina Pertot, Monica Piccoli in Massimiliana Srichia, od Bora pa so v ekipo prišle Rossana Benevol, Breda Čok, Paola Gregori, Tjaša Gruden in Katja Vodopivec (na sliki manjkata Piccoli in B. Gregori). Ta združitev predstavlja nedvomno enega najpomembnejših dogodkov na domači športni sceni v preteklem poletju, seveda pa ne sme ostati zgolj na združitvi najboljših moCi dveh naših društev. To bi moral biti le prvi korak na poti do širšega sodelovanja vseh tržaških zamejskih društev, sodelovanje pa najbrž ne bi smelo sloneti zgolj na ravni prve ekipe, temveč Rossana Benevol 1976 Daniela Qocchi 1976 Breda Čok 1976 Katja Fabrizi 1972 Barbara Gregori 1970 Paola Gregori 1976 Tjaša Gruden 1978 Nicole Mamillo 1979 Mna Pertot 1973 Monica Piccoli 1972 Mari Srichia 1976 Katja Vodopivec 1976 bi moralo potekati po skupnem programu na vseh ravneh. Toda pustimo Času Cas in predstavnikom društev, da v miru razmislijo, kako naprej. Pred vrati je namreč start v B2 ligi, kjer marsikdo od deklet v združeni ekipi veliko pričakuje. Ah so ta pričakovanja realna, ali pa nekoliko preuranjena, bo pokazalo prvenstvo. Dejstvo je, da vsaj na začetku ekipa še ne bo mogla pokazati vsega, Cesar je zmožna, saj je imel trener Branko Sain na razpolago premalo Časa, da bi dovolj uigral ekipo. Vendar so dosedanji nastopi - razen zadnjega v pokalu - pokazali, da je ekipa zelo solidna, da je izbor igralk dovolj pester, kar bi moralo biti konec koncev tudi jamstvo, da bo sčasoma prišla tudi dobra igra in z njo rezultati. Vsem pa mora biti jasno, da bo prvenstvo zelo zahtevno in konkurenca huda. Kot novinec v ligi je za ekipo Koimpexa - to podjetje je namreč prevzelo pokroviteljstvo nad ekipo - minimalni cilj obstanek v ligi, vendar pa so dekleta prav gotovo sposobna doseCi kaj veC, čeprav o napredovanju vsaj letos najbrž še ni mogoče razmišljati. Trener Branko Sain se zaveda odgovornosti, ki jo ima: »Zavedam se vseh težav, ki sem jih z vodenjem združene ekipe sprejel nase. Toda odgovor- 180 center 163 podajati 170 tolkač 177 center 178 center 173 univerzalka 164 podajač 172 univerzalka 173 tolkač 168 podajaC 176 tolkač 175 tolkač nosti se ne bojim. Vem, da bomo imeli težko delo. Nastopamo v višji ligi, poleg tega smo novinci, pa tudi ekipa sama je povsem drugačna, kot je bila lani. Razpolagam z 12 igralkami -trenutno je zaradi poškodbe še odsotna Piccolijeva (op. ured.) - ki lahko vsak trenutek stopijo na igrišče. Seveda se bodo morale igralke tudi navaditi na dejstvo, da zdaj nastopajo v združeni ekipi, kjer je konkurenca za mesta v ekipi veliko ostrejša.« Kakšna je konkurenca? »Kot novinci v ligi štarta-mo na obstanek. Toda moje osebno mnenje je, da je obstanek naša dolžnost in da smo sposobni doseči še kaj več. Seveda bo zelo pomembno tudi, kakšno bo vzdušje okoli moštva. Predvsem ekipa ne sme biti pretirano obremenjena, igralke pa se morajo zavedati svojih kvalitet. Če bo vse to urejeno, potem se ne bojim za rezultate. Moj cilj je, da bi bile vse igralke vedno sposobne dati od sebe vse, kar znajo. Zato tudi vse precej igrajo. Po eni strani je zato ekipo težje uigrati, po drugi strani pa so igralke pripravljene, da vstopijo v katerem koli trenutku. Zavedam se, da je to ambicozna naloga, vendar je zame to velik izziv. Glede same konkurence pa mislim, da v ligi ne bo tako premočnih ekip, kot je bil na primer pri nas lani Bat-taglino. Od deželnih ekip bosta Camst in Sangiorgina nedvomno posegla v boj za vrh, od drugih ekip pa je po nekaterih podatkih močnejši predvsem Schio.« Tudi kapetanka ekipe Katja Fabrizi se strinja s trenerjem, da je obstanek minimalni cilj. »Osebno si želim veC kot goli obstanek in mislim, da je taka želja in prepričanje vseh igralk. Moram povedati, da smo se zelo dobro ujele, tako na igrišču kot izven njega. Prepričana sem, da bomo na treningih in na srečanjih vedno dale od sebe vse, to pa je tudi pogoj, da rezultati ne bodo izostah.« Predsednik Sloge Vojko Miot ni skrival, da je zelo zadovoljen, da je končno le prišlo do združitve sil: »Bolj kot predsednik Sloge se tega veselim kot Slovenec in dolgoletni športni delavec. Vesel sem tudi zato, ker imam obe društvi za svoji. Pri tem pa bi rad poudaril, da sodelovanje ni sad nekakšne alkimije, temveč življenskih potreb obeh društev. Tega se morajo igralke tudi zavedati, saj zdaj igrajo za precej širšo publiko in so iz klubskih prerasle v neke vrste reprezentančne igralke. Upam, da bo ekipa tudi uspešna in da bodo rezultati pripomo-gh k nadaljni rasti naše ženske odbojke.« Odgovorni za žensko odbojko pri Boru Igor Može pa je izrazil zadovoljstvo, da je Sloga sprejela Borovo pobu-. do za sestavo združene ekipe: »S tem se je racionaliziralo delo na področju vrhunske zamejske ženske odbojke, za naše igralke pa predstavlja igranje v združeni ekipi in višji ligi tudi nagrado za vse, kar so doslej dale društvu. Rezultatsko letos ne pričakujem izrednih rezultatov, saj smo šele na začetku poti. Osebno mislim, da se je treba glede združene ekipe tudi jasno odločiti, Ce naj bo ta ekipa samo izraz slovenske odbojke, kar trenutno še ni. Ce se bomo odločili za to pot, potem bo treba po mojem imeti v tej ekipi zgolj igralke slovenske narodnosti. Ce pa bomo izbra-li drugo pot in se odločili za tržaško reprezentanco, pa bomo morah nujno odpreti vrata tudi mestnemu italijanskemu odbojkarskemu gibanju. Sam ne ponujam rešitve, toda odločiti se bo vsekakor treba.« Rado Gruden TRENER: Branko Sain POM. TRENER: Bruno Milic; SPREMLJEVALEC: Joško Sirca; ODGOVORNI: Pino Rojc Združena ekipa Koimpex 96/97 ODBOJKA / ZVEZNI POKaTH Dobra generalka Goričank v Huminu, tokrat slabši nastop združene ekipe Prvo zmaga Soče Sobema ŽENSKE Sangiorgina - Kohnpex 3:0 (15:1,15:2,15:9) KOIMPEX: Benevol, Ciocchi, Čok, Fabrizi, B. Gregori, P. Gregori, Gruden, Mamillo, Pertot, Srichia, Vodopivec. Pokalne nastope so odbojkarice združene ekipe Bora in Sloge zaključile s prepričljivim porazom proti Sangiorgini, ki se je tako brez poraza uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Domača ekipa je tokrat zaigrala še bolje kot pred nekaj dnevi na »Stadionu«, medtem ko so igralke Koimpexa pokazale medlo predstavo. Trener Sain je bil predvsem nezadovoljen z igro v prvem setu, v drugem - pa Čeprav je bil tudi ta po rezultatu sodec slab - pa so njegove varovanke le zaigrale nekoliko bolje. Zadovoljivo oceno pa Koimpex zasluži le za del tretjega seta, v katerem se je končno začelo nekoliko veC pobirati v obrambi, servis je postal bolj prodoren, toda tudi to ni bilo dovolj, da bi proti razpoloženi Sangiorgini osvojili vsaj častni niz. Gemona - Kmečka banka K2 Šport 0:3 (10:15, 15:17,10:15) KMEČKA BANKA: Bulfoni 2+0, Brisco 1+6, Trapuzzano 6+8, V. Černič 5+3, H. Corsi, M. Černič 5+5, Zotti 8+14, Bralni 5+1, Princi 0+2. Pred sobotnim prvenstvenim Startom v C1 ligi z Volleyem 93 so imele igralke 01ympie uspešno generalko v Huminu, kjer so gladko premagale Gemono. Goricanke so predvsem v prvih dveh setih zaigrale dobro, v tretjem pa jim je nekoliko popustila zbranost, Čeprav končni zmagovalec ni bil nikoli v dvomu. Pomembno je tudi to, da so igralke Kmečke banke znale reagirati v drugem nizu, ko so že precej zaostajale. Vsekakor je šlo za pozitiven nastop, v katerem je prišla na dan predvsem moč kolektiva. KONČNI VRSTNI RED: Sangiorgina 12, Koimpex 8, KmeCka banka K2 Šport 4, Gemona 0. MOŠKI Soča Sobema - Pallavolo TS 3:1 (14:16, 15:9, 15:10,15:7) SOČA SOBEMA: TomsiC, Braini, R. in D. Pe-tejan, Makuc, Battisti, Feri, MuCiC, Soban, Uršič, Brisco, Cotič. Končno so tudi odbojkarji SoCe Sobeme dosegli prvo pokalno zmago, ki je pomembna predvsem za dvig samozavesti pred začetkom prvenstva. Tržaški Pallavolo bi Sovodenjci lahko premagali tudi brez izgubljenega seta, toda po vodstvu 14:11 v prvem nizu so napravili serijo napak in set je splaval po vodi. Nadaljevanje je bilo precej boljše, obramba je bila na mestu, napad učinkovit, nekajkrat pa so napade Tržačanov zaustavili tudi z blokom. Sinoči so odigrali tudi srečanje med Koim-pexom in Imso Kmečko banko. O samem srečanju bomo poročali jutri, ne glede na rezultat pa je bilo že prej vse odločeno, saj se je Imsa KmeCka banka uvrstila v nadaljnji del, KoimpeX pa je osvojil drugo mesto. VRSTNI RED: Imsa KmeCka banka 10, Koini' pex 6, Pallavolo TS 4, Soča Sobema 2 (Imsa h1 Koimpex s tekmo manj) DELOVANJE POKRAJINSKEGA ODBORA ZSŠDI ZA GORIŠKO NOGOMET / CICIBANI Društva za bolj operativni odbor V odbor naj bi se vključilo nove ljudi, ki niso obremenjeni z delom pri društvih Konec minulega tedna je PO ZSSDI za Goriško priredil debatni večer, na katerega so bila povabljena vsa včlanjena športna društva, da bi se temeljito pogovorili o splošnem delovanju in smernicah našega gibanja, o ciljih in zmogljivostih našega športa, pa tudi o vlogi, ki naj jo opravlja ZSSDI. Debatnega večera, ki ga je vodil predsednik PO ZSSDI Marko Lutman, so se udeležila skoraj vsa goriška športna društva, prisoten pa je bil tudi deželni predsednik Jurij Kufersin. Najprej je funkcionar ZSSDI Vili Prinčič seznanil društva s pobudo, ki jo je v zvezi s tesnejšimi stiki med osnovnimi šolami in športnimi društvi, izobhkoval goriski CONI. Sledila je dolga debata, ki se je v glavnem razvila iz podatkov ankete, ki jo je pred kakim tednom Združenje izvedlo med svojimi Članicami. Anketa je predvidevala dve vrsti vprašanj: najprej je šlo za vprašanja splošnega značaja (število športnikov in športnic, odbornikov in odbornic, odziv okolja do društvenega delovanja, itd.); drugi del vprašalnika pa se je dotaknil odnosov društvo-ZSSDI, s posebnim poudarkom na goriški pokrajinski odbor. Iz ankete, pa tudi iz posegov odbornikov posameznih društev izhaja želja, da bi po eni strani ohranili goriški pokrajinski odbor tak kot je (sestavlja ga namreč po en predstavnik vsakega društva), po drugi strani pa je tako sestavljen odbor preveč posvetovalen in premalo operativen, kar včasih povzroča nekoliko pomanjkljivo prodornost in manjšo učinkovitost pokrajinske krovne organizacije. Ker bi bilo utopistic-no od predstavnikov društev zah- tevati, da bi se poleg izdatnega ' dela v lastnih društvih, ubadali še z dodatnimi stvarmi, se je izoblikoval predlog, da bi v obstoječi pokrajinski odbor imenoval se nekaj odbornikov, katerih prvenstvena naloga bi bila prav opera-tivno-koordinacijskega značaja in z že vnaprej določenimi resorji. Izbira bo seveda morala pasti na ljudi, ki niso neposredno vezani na delovanje posmeznih društev. Na večeru je bilo iznesenih še veliko pogledov na sam ustroj Združenja, pa tudi predlogov, kako še izboljšati že itak pestro delovanje, zlasti pa še kako izbojevati in izoblikovati taksno podobo gibanja, da bi se kljub svoji množični prisotnosti, ne Čutilo nekoliko zapostavljeno v primerjavi z ostalimi oblikami manjšinskih dejavnosti. Le delen uspeh naših ekip Prvenstvo poteka v kombinaciji »igric« in pravega nogometa NA TRŽAŠKEM Prvenstvo FIGC Altura Muggia - Breg 2:1, CGS - Breg 2:5 Strelci za Breg: Mihelčič 2, Cheber 2 BREG: D. Slavec, Ghezzo, Merlak, Sancin, Mihelčič, Cheber, T. Klun, Didonato, Carli. Tudi za cicibane Brega je prišel Cas prvih prvenstvenih tekem. Letošnja srečanja potekajo nekoliko drugače, saj pred pravo tekmo poteka neke vrste »igrica z žogo«, pri kateri ena ekipa strelja na vrata, druga pa mora izpeljati določeno število podaj. Rezultat igrice vpliva na končni izid. V prvem srečanju so Brežani izgubih, v drugem pa so v pravi tekmi dosegli štiri zadetke in zmagah. (E.B.) Prvenstvo CSI Breg - Montuzza 0:9 BREG: A. Klun, Kraljic, Segulin, Ota, S. Slavec, Zobec, Rossone, Calzi. Srečanje proti Montnzzi je predstavljalo krstni nastop v Bregovem dresu in na nogometnem igrišču za večino igralcev. Zaradi tega končni izid ni pomemben, saj kot vsi vedo, je na zaCektu najtežje. (E.B.) NA GORIŠKEM Sovodnje - Ludnico 11:10 (8:7,3:3) SOVODNJE: Kuštrin, M. Peteani, Zotti, Mi' locco, Bin, Petejan, Zanfanin, Batistič, Mg Galliussi. i.0 V »igricah« so bili Sovodenjci za to boljši od gostov, medtem ko se je tekma, ^ bila zelo privlačna in zanimiva, konca ^ neodločenim izidom. Vsi Sovodenjci so^ požrtvovalno borili in pokazati lep napreo Real Isonzo - Mladost 8:4 (2:1,6:3) MLADOST: Pernarčič, Otgianu, Bago ’ Bressan, Ferlež, Marušič, Frandolic, Vidu Boscarol, Peteani, Gergolet, Cecchim. , . Tako v »igricah« kot na tekmi so J1? ucj nem igrišču v Zagraju bolje znašli mladi 1ffr Real Isonza. Tudi doberdobski predstavriiKi F so zadovoljili, tako z igro kot zaradi požu valnosti, imeli pa so tudi precej smole. Audax S. Anna B - Juventina 3:0 . JUVENTINA: Prinčič, Scarabot, Carni^ Kogoj, Piccolo, Battistuta, Pellegrino, Davi LukaSanzin. ,. ia. Kljub veliki požrtvovalnosti so morati di štandreški nogometaši priznati premo B stiteljev. Moramo tudi omeniti, da so »]U . tihci« imeli nekaj priložnosti za zadete , F strelih na vrata pa so imeli precej smole. PRED JUTRIŠNJIM STARTOM V MOŠKI ODBOJKARSKI B2 LIGI / ODBOJKARSKI KLUB VAL Cilj okrepljene Imse Kmečke banke je letos napredovanje Kljub nekaterim odhodom valove! letos močnejši - Šulina in Beltrame okrepitvi od zunaj - Velik napredek Mateja Černiča - Sodelovanje v redu Nobena skrivnost ni, da je reorganizacijo odbojkarskih prvenstev, ki jo je FI-PAV s spornim sklepom začela izvajati sredi lanske sezone, moški del Valove-ga tabora občutil kot veliko krivico in dejansko deklasiranje, kljub temu, da je moštvo s petim mestom na končni lestvici lanske B2 lige doseglo najboljši rezultat v zgodovini kluba. Vodstvo je zato že pred koncem lanske sezone resno začelo razmišljati o sestavi takšnega moštva, ki bi se lahko potegovalo za napredovanje. Kljub povratku glavnega tolkača Gianluce Populinija v Brescio (a ne k prvoligašu Cohnark, temveč v B2 ligo h Concesiu) nastopa Val letos nedvomno okrepljen in kot prava multinacionalka, saj se je devetim slovenskim in trem italijanskim odbojkarjem, pridružil še Hrvat Sulina, ki je do lani branil barve Valsugane v isti ligi. Pomembno okrepitev predstavlja tudi Stefano Beltrame, ki je z 29 leti tudi najstarejši igralec v razmeroma še vedno zelo mladi ekipi. Če k temu dodamo še izreden vzpon Mateja Cemica, ki si je v eni zimi iz D preko B2 lige priboril mesto naravnost v državni Aleš Feri 1971 Marino BuzzinelU 1970 Paolo Cola 1969 Fabjan Koršič 1972 Davor Sulina 1972 Igor Florenin 1975 Stefano Beltrame 1967 Stefano Rigonat 1975 Loris Mania 1979 Danijel Radetti 1977 Simon Černič 1978 Matej Cemic 1978 Manuel Devetak 1978 mladinski reprezentanci, je razumljivo, da Valov tabor z optimizmom pričakuje prvenstvo z zavestjo, da je storil objektivno vse, kar je mogel, da doseže cilj, ki si ga je zastavil. Trenerja Zamoja smo vprašali, katere so bistvene spremembe v šesterki in ali je tolikšen optimizem upravičen. »Prva okrepitev je v rasti domačih igralcev. Brez te rasti ne bi mogb razmišljati o napredovanju. Rigonat in Simon Cemic sta nedvomno 185 cm tofkač 195 cm center 196 cm center 188 cm tolkač 197 cm tolkač 193 cm tolkač 197 cm center 191 cm podajač 190 cm tolkač 193 cm tolkač 180 cm podajač 191 cm tolkač 201 cm center bolj izkušena in upam, da bosta še naprej drug drugega skušala izpodrinti iz začetne postave, ker jima ta konkurenčnost v bistvu koristi. Populini je odšel, a imamo Davorja (Sulino, op. ur.), ki je boljši v napadu in še posebej v bloku, čeprav je res, da je nekoliko šibek v obrambi in bo moral na tem še veliko delati. Že nekaj let smo v ekipi pogrešali pravega centra. Zdaj ga imamo. Beltrame je izredno dober bloker, je lahko lider na igrišču, zna razbrati potek tekme. Takšnega igralca smo res potrebovab.« Mnogo bo vsekakor odvisno tudi od konkurence. Kaj se obeta? »Nimamo še jasne slike. Prva kola naj ne bi bila nepremostljiva. Vemo, da se je Verona okrepila z mlajšim Cantagallijevim bratom in Bertolinom, ki sta oba že igrala v A ligi, enim močnim krilnim tolkačem Bussolenga in še z nekaterimi igralci. Val-sugana je Davorja zamenjala s Casarinom in je ohranila vse ostale lanske igralce, Argentario je najel De Agostinija. Tudi on je še do včeraj igral v A bgi. Nekatere druge ekipe so prava neznanka. Bomo videli.« Nova dvorana, velika pričakovanja. Bo pritisk učinkoval na ekipo pozitivno ali lahko predstavlja neznosno breme? »Vsi od nas pričakujejo, da bomo doma vedno igrah dobro. To ne bo vedno mogoče. Večja telovadnica daje vtis, da je igra počasnejša kot v Stan-drežu. Velike težave imamo s servisom. Se nekaj mesecev bo trajalo, preden se bomo privadili na to dvorano. Dotlej bo vsaka tekma za nas gostovanje. Pritiska pa v ekipi ni. Jaz ne pritiskam na igralce in niti društvo.« Prvič ste pri Valu začeli trenirati pred šestimi leti. Spremljali ste torej rast ekipe in društva. Do kod lahko ta rast seže? »Društvo ima dobre ideje in resne načrte, toda ekipa je še vedno pred društvom, potrebna pa je vzporedna rast.« O tem, da je ekipa kakovostna, je prepričan tudi športni vodja Ivan Plesničar. »Začetna postava je dovolj dobra, da bi lahko tudi v višji ligi objetkivno upala vsaj na obstanek. Seveda je napredovati zelo težko, potrebna je tudi športna sreča.« Ekipa iz leta v leto stalno rase. Stvar postaja resna... »Dosedanji rezultati so sad desetletnega trdega dela in načrtovanja na mladinskem področju. Tu moram omeniti sodelovanje z ostalimi slovenskimi društvi iz Gorice, najprej z Našim prapor jem, nato s s Sočo in 01ympio. V ekipi pa je prostor tudi za neslovenske igralce iz pokrajine. Primer je Rigonat, ki z nami igra že celih pet let. Mladinski sektor, ki ga upravljamo skupaj s Sočo in 01ympio, vsako leto daje svoje sadove. Tudi letos smo vključili v ekipo nekaj mladih. Vsako od društev, ki sodelujejo pri projektu, skrbi za eno mladinsko kategorijo in nastopa tudi v treh prvenstvih, tudi v enem članskem, tako da se kakovost naše moške odbojke stalno izboljšuje, o čemer poleg rezultatov Vala pričajo navsezadnje tudi rezultati Soče, prepričan pa sem, da letos tudi 01ympie v Č2 ligi. Rad pa bi povedal še nekaj besed o ženskah, saj na sejah za moški sektor z ostalimi društvi to vprašanje povsem razumljivo vedno pride na dnevni red in se o njem pogovarjamo. Naše stališče je jasno. Ženska odbojka na Goriškem mora tako številčno kot kvalitetno še rasti, zato še ni napočil čas za združevanje. Že pa obstaja dogovor, da bomo podrobno analizirali položaj in za prihodnjo sezono začrtali skupen program tudi za žensko odbojko.« Velja še omeniti, da go-riškim ljubiteljem odbojke letos ne bo treba izbirati, saj so se društva dogovorila, da boljše ekipe domačih tekem ne bodo igrale istočasno. Val in ženska ekipa 01ympie izmenično igrata v Gorici zvečer, Va-lova Zenska ekipa pa igra popoldne. Čeprav majhen, je tudi to znak o vse večji koordinbanosti delovanja med našimi društvi na Goriškem. TRENER: Lorenzo Zamo POMOŽNI TRENER: Federico Battistuta MASER: Denis Bensa, »SCOUT-MAN«; Robert Makuc, SPREMLJEVALEC: Alexander Coceani, ODGOVORNI: Robert Paoletti Imsa Kmečka banka 1996/97 6. KRAŠKI SUHI SLALOM / ZA TROFEJO SE JE POMERILO 75 TEKMOVALCEV VSEH KATEGORIJ Memorial »Aldo Rebula« ponovno v rokah Brdine V nedeljo je bil na prostranem kraškem travniku v Repnu 6. Kraški suhi slalom za memorial 8Aldo Rebula«, ki ga že Vrsto let uspešno organizira SK Brdina z Opčin. Na progi, ki je bila dolga 200 m in je imela 22 vratič, se je pomerilo 75 tekmovalcev iz treh zamejskih društev, in sicer iz SD Mladina, Kraški dom in SK Brdina. Tek-nreci so bili porazdeljeni v 9 kategorij od najmlajših »baby sprint« do veteranov. Absolutno najboljši cas je v moški konkurenci dosegel Aljoša Paulina (SD Mladina), v ženski Pa Valentina Suber (SK brdina). Po seštevku pri- dobljenih točk je prvo mesto na društveni lestvici osvojil SK Brdina pred SD Mladina in Kraškim domom. Trofejo za Memorial »Alda Rebula« si je tako ponovno pridobil SK Brdina. Merjenje časov je bilo tudi letos poverjeno natančnim članom SPDT, ki s svojim delom vsako leto pripomorejo k uspehu te športno-rek-reacijske prireditve. Ob tekmovalnem prostoru so se številni gledalci lahko okrepčali s prigrizkom in osvežilno pijačo, ki sta se v toplem jesenskem dnevu prav prilegala. Organizatorji so organizirali tudi«bo-gat« sreColov z bogatimi in vabljivimi dobitki.. Pri SK Brdina so v teku prijave na bližajočo se smučarkso sezono; v ta namen so že stekla vpisovanja za tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. 8., 9. in in 10. novembra bo v Domu Brdina že utečen sejem rabljene smučarske opreme, opensko društvo pa bo organiziralo tudi zimovanje na Mariborskem Pohorju. Obvestila SPDT - Mladinski odsek prireja v nedeljo, 27. tim., 7. Zamejski orientiring (tekmovanje v orientaciji). Zbirališče na GroCani ob 9. mi. Prijave pri ZSŠDI (tel. 635627), informacije na tel. St. 229463 ah 55180. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se odvija v Športno kulturnem centru v Zgoniku otroška telovadba in sicer: osnovna Sola ob torkih od 16.30 do 17.30, ob petkih 17.30 do 18.30; vrtec ob petkih od 16.30 do 17.30. SK DEVIN obvešča, da se bo začela v šoli Marchesetti v Sesljanu predsmuCarska telovadba za otroke v sredo, 30. tim., ob 17.00, za odrasle pa v petek, 8. novembra, ob 20.30. SZ SLOGA obveSCa, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto - Opčine, Picerija Rino - Opčine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigama in na tekmah za zvezni pokal. SD MLADINA - Baletni odsek obveSCa, da bodo treningi ob torkih in petkih v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu; za prvo skupino (mlajše) od 16. do 17. ure in za drugo skupino od 17.00 do 18.30. Vpisovanja potrdite na licu mesta. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Ornem vrhu. Informacije in prijave pri Marti (tel. 0481/22164). SD MLADINA - smučarski odsek vabi elane in vse, ki bi se radi seznaniti o sezonskem delovanju (telovadba, smučarski tečaji, sejem smučarske opreme, zimovanje in tekmovalno delovanje), naj se javijo na sedežu društva (Dom A. Sirk) vsak ponedeljek, sredo in petek od 19.30 do 21.00 do konca oktobra. SK DEVIN prireja novoletno zimovanje od 26. decembra t.l. do 1. januarja 1997 ter od 1. do 6. januarja 1997 v smučarskem centru Falcade (BL). Na razpolago 60 km smucisc. Tekaške proge v bližini hotela. Predvideni smučarski tečaji z lastnimi vaditelji.Prijave vsak torek do 29. t.m. na sedežu kluba v Cerovljah po 20.30. Informacije dobite v tajništvu na tel. St. 2916004. SZ BOR - Ženska in moška rekreacija obveSCa, da vpisuje v žensko in moško rekreacijo. Najsta-rejsi (KRUT) imajo vadbo ob ponedeljkih in četrtkih dopoldne, mlajši ob ponedeljekih in sredah popoldne, moški ob sredah popoldne in trim skupina ob Četrtkih zvečer. Informacije in vpisovanja po tel. 51377. Danes igra za vas Totocalcio Pavel Rustja Fiorentina - Milan X2 Inter - Parma X Napoli - Bologna XI Perugia - Udinese 2 Piacenza - Verona 1X2 Reggiana-Sampdoria 2 Vicenza - Cagliari 1 Bari - Empoli 1X2 Genoa.-Salernifana 1 Palermo - Ravenna 1 lorino - Pescara IX Monza - Pistoiese IX Gualdo - Ascoli X Pavel Rusija (letnik 1976) seje začel ukvarjati s košarko že pri šestih letih pri Boru. Pri tem društvu je igral v vseh mladinskih ligah do naraščajnikov, nakar je prestopil k tržaškemu Stefanelu, kjer je igral za mladince. Vrnil seje k matičnemu društvu, kjer je igral v mladinskem in članskem moštvu v C2 ligi. V tej sezoni pa je oblekel Jadranov dres v B ligi. Kot mladinec pri Stefanelu je bil tudi nekajkrat izbran v deželno reprezentanco. Prejšnji teden je Suzy Černe pravilno napovedala 9 rezultatov. Konjske dirke Piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Firence): Ubatu-ba Oaks (X) bo skuSala ža vsako ceno zmagati, vendar pa bo morala paziti na Uni-lia Asa (1) in Urbema D’Aso-lo (2); 2. dirka (Bologna): Raggio Forte (1) je najmočnejši, opozarjamo pa še na Sirocco Tria (X) in Speed Laserja (2); 3. dirka (Neaplej): Rusty ad (2) lahko zmaga, Ce bo imel svoj dan. Možnosti pa imata tudi Rolok (X) in Ro-samunda Om (1); 4. dirka (Padova): Reperto (1) ne bi smel imeti težav, v vrhu pa bosta tudi Possible (X) in Paylass Bessi (2); 5. dirka (Rim): Carlo Pe-trucci (2) lahko ponovi nedavno zmago, opozarjamo pa Se na Teddy Bina (X) in Stargate (l); 6. dirka (Piša): Vandalia (1) je že dolgo v izvrstni formi, paziti pa bo morala na Robber’s Prince (X) in Acci-derba (2). Dirka tris, Rim 17.30 Naši favoriti: 4. Prasidon, 16. Another Bold. 1. Mesho-vev; Dodatek za sistemiste: 8. Himavat, 18. Star in my crovvn, 17. Saigor. 1. — prvi X drugi 12 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 2 drugi XI 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi X2 drugi 1 6. — prvi 1 drugi X2 Petek, 25. oktobra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO 18 / ^ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. ■ 20.4,: Končno boste nehali dvomiti o pravilnosti vaSih najnovejših odločitev, zato bodo vasi začetni koraki nadvse gotovi in uspešni. Med vikendom pa le počivajte. BIK 21. 4.-20. 5.: Zelo malokdaj si priznate, da neupravičeno obsojate tiste, kise jih pravzaprav bojite. Ne odpuščajte jim prej, preden ne pometete z bojaznimi, kajti to žal ni niti mogoče. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: V ocenah svojih sorodnikov ste pretirano kritični, pač zato. ker menite, da vas ne marajo, pa jih želite s tihimi obtožbami pripraviti k spremembi po vaši meri. * RAK 22. 6. - 22. 7.: Nad glavo se vam bo nagrmadil kup težav, vendar boste vse po vrsti zlahka rešili, če boste le dovolj strpni in pripravljeni brez prizadetosti prisluhniti sotrpinom. LEV 23. 7. - 23. 8j Nobene škode ne bi bilo, če bi svoje delo opravljati z malo več vestnosti in posluha za muhe tistih, ki vam dajejo denar. Nauki vam bodo občutno pomagati pri osamosvojitvi. DEVICA 24, 8. - 22.9.: Razganjalo vas bo v tolikšni meri, da na trenutke Se sami sebe ne boste prepoznati. Ljudem se boste zdeti zelo simpatični, zato se nikar prezgodaj ne brzdajte. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Danes je pravi dan za to, da se s partnerjem pogovorite o kočljivi zadevi, ki vaju polagoma odtujuje Partner namreč žc lep čas čaka, vi pa ste danes ravno dovolj trezni. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Se dobro, da je danes petek, sicer bi se vas spor s sodelavcem zaostril -do nevarne točke. Med vikendom razmislite o vzrokih, v ponedeljek pa mu ponudite roko sprave. STRELEC 23.11. - 2T. 12.: Kljub temu, da v nalog ne boste videti vec nobenega smisla, jo boste na vsak način skuSati dokončati, pac zato, ker ste si tako zapovedati. K vragu lažen ponos! KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ker se boste lotiti preveč stvari naenkrat, boste ustvarili nepregledno zmedo. Pustite nekaj stvari za prihodnpe, preostale pa se bodo uredile same od sebe. VODNAR 21. 1. ■ 19. 2.: Eneigija, M vas je prejšnje obdobje držala pokonci, vam bo začela polagoma pojenjati Hvala bogu, saj je zadnji čas, da se spočijete in obnovite svojo mod. RIBI 20. 2. - 20.3.: Popadlo vas bo prepričanje, da se ukvarjate s stvarmi, ki nimajo prav nobene resnične vrednote. Res jih nimajo; vaše poslanstvo je v velikih, trajnih, nesmrtnih stvareh. Ali bo London konkuriral Dunaju? Angleška letalska družba British Airways želi ob Temzi postaviti vrtiljak, podoben slavnemu dunajskemu kolesu, ki naj bi obeležil začetek novega tisočletja. Po objavi računalniško izdelane fotografije Londona, ozaljšanega z največjim vrtiljakom na svetu, javnost ni bila preveč navdušena. (Foto: Reuter) Raje brez milijonov kot ob ledvico DAMASK (STA/Hina) - Mladi Sirijec, ki ima tri ledvice, kar je pri moških zelo redek pojav, je zavrni prodajo svoje tretje ledvice. 29-letni Mohamed Šejk Mahmud iz Ha-sake v severni Siriji je poiskal zdravniško pomoC, ker so ga pestile hude bolečine v ledvenem predelu. Zdravnik je na njegovi levi strani odkril tretjo ledvico, ki normalno deluje. »Gre za izjemno redek primer, ki zahteva pozorno raziskavo, saj to posebnost običajno odkrijejo le pri ženskah,« je izjavil zdravnik. Mahmud je že zavrnil bogato ponudbo nekega Kuvajtčana in dejal, da raje zadrži svoj dar narave, kot da bi postal milijonar. Prebivalci Islandije trepetajo pred rušilno močjo narave Kanjon Asbyrgi na severovzhodu Islandije je najbolj prepričljiv dokaz moči ognjenika, ki se nahaja na najvecjem evropskem ledeniku Vatnajkull. Vikingi so verjeli, da je kilometer dolgi in 100 metrov globoki kanjon s kopitom izkopal leteči konj njihovega božanstva Odina, Slei-pnir. Bolj prozaični geologi pa so prepričani, da je kanjon posledica vulkanske erupcije pod ledenikom pred kakimi 5 tisoč leti. Ze od drugega oktobra je vulkan ponovno aktiven in strokovnjaki menijo, da je samo vprašanje Časa, kdaj bo voda, ki se je nabrala pod ledeno skorjo, predrla zaledeneli vrh. (Foto: Reuter) X GENEALOG PESNIŠKI OKRAS, ZAMOLK OSEBA, KI IMA VELIK IN DOLG NOS KRONIČNO VNETJE NOSNE SLUZNICE PRIPADNlČA IZINDUE PRISELI. LJUDSTVA ERNEST CHAUSSON LISIČJI SAMEC BELEŽNICA SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI SVILENA ALI VOLNENA RUTA POVRŠINA PO KATERI HODIMO KOZICA, KI POKRIVA OKO HOD DREVES IZ DRUŽINE OCTOVK AVTOR: MARKO DRESCEK BRITAN. DRŽAVNIK (WILIAM) RADON MEDNARODNI JEZIK URADNI NAMESTNIK DUHOVNIKA MITOLOŠKI PRVI LETALEC MESTO NAV. VIETNAMA DEJAVNOST RANO- CELNIKOV IZMISUENA PODOBA ČESA ČLAN OPOZICIJSKE STRANKE INDIGO REKAMA BAVAR. DOSEŽEK, USPEH VISEČ KAPNIK V JAMAH KDOR IMA VELIKE OCI SVIC.PIS. IHFNRII SLOV. ELEKTRO- TEHNIK (MARIO) - JAPONSKA VALUTA PRIKAZ ČESA PRED OBČINSTVOM MESTO V ITALUI TROPSKA PAPIGA LASTNOST ISTEGA HOLMU NASLOV ALBANSKI PISATEUIN POLITIK VOLTAMPER DEBELI SAD KOSTANJA l ZADETEK PRI TOMBOLI KNJIŽNI FORMAT LOJZE OBLAK PRIPAD, NEKDANJE RUSKE STRANKE OBLASTA BAKTERIJA MANGAN ZVEZDA PREMICNICA SLOVENJ GRADEC ZLATO JABOLKO KRAJ V N. ZELANDIJI NRAVO- SLOVEC IZDELEK IZ GLINE ZA ZIDANJE SPANJE, SPANEC KRAJ PRI DOBOVI MRAČNE BOG. V GR. MIT. STRECEU PRISTAN. V IZRAELU SLOV. P!S. PEROCI PIANIST RFRTONCELI TELOVADNA PRVINA ČLAN SENATA ATLETINJA IVAN TAVČAR IZTOK COP JUDOVSKI PREROK V BABILONSKI SUZNOSTI RDECE-RJAV/ ŽABA Z DOLGIMI ZAD. NOGAM NEM. AM. REŽISER FILMOV (DOUGLAS) CARJEVA HCI - NAKLON, KI IZRAZA ZELJO GOVOREČEGA MAZOLJ- AVOST vtciv ‘ALLVJdO ‘VNDIHVD ')DDS ‘VDlNSOtl ‘13D023 •vmi3rLLV ‘H01VN3S ‘VS3A -DaisoW ‘OS ‘cnotiai-sV ‘01 ‘NOHVRi ‘VA ‘INVSVHNVi''118 ‘VHV ‘VlSOV ‘N0t ‘VNVS0 ‘NVHO ‘JlDTVTVhS ‘03SOC1 ‘V)!!®'!! ‘OSTVNODIZOdO ‘OIARti ‘OA -ISINiaDONVH :ouABJOp°A ;A3XIS3^ RAI 3 slovenski program F RAI 2 e RAI 1 Variete za najmlajše Film: Guai ai vinti (dram., It. ’55) Nanizanka Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in kratke vesti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno vafiabile Dnevnik, 6.45 jutranja Primer za dva oddaja Unomattina (vo- Rra Variete: Go-Cart dita Maria Teresa Ruta in Večerni dnevnik Tg2 Ludovico Di Meo), (7.00, Nan.: ER - Medici in pri- 7,30,8.00, 8.30, 9.00, ma linea - Urgenca - No- 9.30) dnevnik ve ljubezni (i. S. String- Film: Le fanciulle delle field, John Terry) folli (kom., ZDA ’41, i. BTu TG2 Dosje Lana Turner, H. Lamarr) vEm Dnevnik in vreme Dnevnik iz Neaplja Danes v parlamentu Vreme in dnevnik Nočni šport Nan.: Gospa v rumenem - Aktualno: Zgodbe (vodi (i. Angela Lansburv) Gianni Mina) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo B Variete: 40 minut z Raffaello m, RAI 3 Dok.: Kvarkov svet - Kri- la nad Serengetijem (vodi Piero Angela) Dnevnik Mladinska oddaja Solle- Videosapere: Krishna- tico (vodita E. Ferracini, murti, Green, M. Serio), vmes risanke Media/Mente, Faraonovo Nan.: Zorro oko, Carosello, Domača Dnevnik telovadnica, itd. Vfffj Aktualne teme: Italia se- Dnevnik 3 ra - Italija zvečer [vodi Nan.: In famiglia e con Luca Giurato) gli amici - V družini s ITOI Variete: Luna Park prijatelji (i. T. Busfield) Vreme in dnevnik Dok.: Filozofija in ak- gm! Šport tualnost Variete: Le Torri della Deželne vesti, dnevnik zingara (vodi C. Bosca) Znastveni dnevnik, Film: Il caso fenaroli 15.00 Tgr Sredozemlje (dram., It. ’69, i. F. Ca- Športno popoldne L stellano, M. Marchese) Dok. oddaja o narvo- Aktualno: Veliki procesi slovju: Geo & Geo Dnevnik Nad.: Un pošto al sole Dokumenti: Eugenio Montale Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Dnevnik, zapisnik, horo- Film: Morte sul Rio skop, pogovori, vreme Grande (dram., ZDA ’93, Aktualno: Nevvs - Poseb- i. V. Principal) nosti Dnevnik, deželne vesti Nočni pogovori: Sottovo- Variete: Il viaggiatore ce - Potihoma Nan.: La legge di Bird BIfi Film: Due soldi di spe- Dnevnik,'pregled tiska E ■ ranza (kom., It. ’51, i. Variete: Fuori orario : Maria Fiore) Variete: M. Benassi RETE 4 ITALIA 1 6.00 7.40 9.00 12.25 13.30 14.00 14.15 15.30 17.45 18.55 19.25 20.40 22.45 1.20 Nad.: Večna ljubezen, 6.40 Hiša v preriji Variete: Chi mi ha visto? Nad.: Kassandra 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvag-gio (i. E. Palomo), vmes (11.30) dnevnik Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: L' amante scono-sciuto (dram., ZDA ’54) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Variete: Una časa tuitta p er noi e dram.. ZDA ’93, i. K. Bates, S.-Teck Oh) Film: 11 cavaliere elettri-co (dram., ZDA 79, i. R. Redford, Jane Fonda) Night Line flS CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.45 14.10 15.30 16.00 17.25 18.00 18.45 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 Na prvi strani Variete: Maurlzio Costan-zo Show Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualna odd.: Uomini e dorme - Zenske in moški (vodi Maria De Filippi) Nan.: Happy Days - Leta niso pomembna Variete za najmlajse Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. Marco Bellavia) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, E. Papi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Supercar, 10.20 Le strade di San Francisco, 11.30 Highlander Aktualno: Planet Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Variete za njamlajse, vmes risanke, Ciao Ciao Parade Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Willy, princ iz Bel Aira, 15.30 Svveet Valley High Variete: Planet Nan.: Beverly Mills, 17.30 Renegade Odprti studio, vreme, 18.55 Sort studio Nan.: Baywatch Nights -Čudna družba Variete: Colpo di fulmine Film: Duro a morire (pust., ZDA ’92, i. Luc Me-renda, D. O’ Brian) Variete: 8 mm Nan.: Highlander Aktualno: Fatti e misfatti Filmske novosti Italija 1 šport |0 Aktualno: Planet [ Nan.: Forever Knight S TELE 4 22.00, 23.40 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Risanke: Mrs: Pepperpot Nan.: Beverly Hillibillies Košarka lige A2 Osebnosti in mnenja Košarka lige Al S Nad.: Amore gitano (•) MONTECARLO 12.45 11.00 14.30 15.00 17.00 17.50 19.55 20.30 23.10 19.30, 22.30, 1.50 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Film: E' sempre bel tempo (kom., ZDA ’55) Nad.: Acapulco Bay Variete: Tappeto volante Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Variete: Zap Zap Variete: Sei forte! Film: Appuntamento sot-to il letto (kom., ’68) Film: Colors (dram., ’88) $r Slovenija 1 9.00 9.35 9.50 10.10 11.05 13.00 13.05 15.50 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.30 19.55 20.00 20.35 ■22.05 22.15 22.45 23.30 0.00 1.55 Videostrani Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 32. del Pasje mesto, 22. del Tedenski izbor: Zlata šestdeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z Edvinom Fliserjem Čarovnice iz Easvdcka, ameriški film Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Antologija slovenske glasbe za klavirski trio TV dnevnik Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Po Sloveniji Risanka Hugo, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Stranke se predstavljajo Volitve '96 Planet In Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme, šport Sova: Kvantni skok, 7. del ameriške nanizanke So leta minila, pon. 11. dela angleške nanizanke Rdečica, kitajski film Rezija: Li Shaohong. TV jutri, videostrani tr Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Poslovna borza Korenine slovenske lipe Portret Frana Žižka Povečava: Rab - otok lakote, etnično čiščenje Slovencev Armada senc, francoski film Čakaj me v nebesih, španski film Gradovi, 13., zadnji del i Sova, ponovitev: Kvantni skok, 6. del B So leta minila, 11. del BS Alpe Jadran L. Bernstein: Koncerti za mlade, 4. oddaja Včeraj, danes, jutri V območju somraka, 53. del ameriške nanizanke Umor 1. stopnje, 1. del ameriške nadaljevanke Forum Kronika Borštnikovega srečanja Zvezni šerif Cahill, ameriški film Videošpon Ul Koper Euronevvs Športna oddaja Meridiani - volitve: soočenje kandidatov za specifični sedež italijanske manjšine Peter Pan club Program v slovenskem jeziku Primorska kronika TV dnevnik - Vsedanes Hucklberry Finn, risanke Vsedanes - aktualno Posebna oddaja za otroke Mediteran Dnevnik - Vsedanes Folkfest '96 Zdravniki z perutmi, tv nanizanka TV dnevnik - Vsedanes DtO Hrvaška 1 7.45 7.55 8.00 10.00 10.05 11.30 12.00 12.20 13.05 13.50 13.55 14.55 15.50 16.00 17.05 17.35 18.10 18.40 19.10 19.30 20.15 20.15 22.00 22.15 22.45 TV koledar Poročila Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Otroški program Dnevnik Ljubezenske zveze, 46. del španske nadaljevanke Santa Barbara, 1370. del Poročila Izobraževalni program: Hrvaška književnost v evropskem kontekstu Otroški program Poročila Dober dan Govorimo o zdravju Virus, oddaja o računalništvu Kolo sreče Danes v saboru Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Svečani koncert ob 120-letnici Zagrebške filharmonije Pol ure kulture Ameriške sanje Opazovalnice Klub D. D. 23.00 Živi planet, 8. del r Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in glasb, oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.30 Volitve 96; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.00 Koledar prireditev; 11.00 Countr/ glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni progr.; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 a; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zbori; 13.40 Zlata harmonika Ljubečne; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Iz opere Zelmira (G. Rossini); 19.30 Koncert orkestra SF; 21.30 Nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30.19.00 Poročila; 12.30,17.30Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 V petek skupaj; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Zabavno glasb, odd.; 19.30 Večerni pr; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 3.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Rock balade; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecehi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecehi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecehi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r COFE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 64 666 ^lx\c VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Zahodno Evropo je zajela hladna fronta, ki se le počasi pomika proti vzhodu. S severnimi vetrovi doteka nad nase kraje v višinah suh in nekoliko toplejši zrak. 1000 1000 1010 1010 -»„o°SL? KOBENHAVtl - - _40NDONotMSTERoDAM/- oBRUSEU oPARIZ BERLIN 5/11 o___ VARŠAVA*/’ o MOSKVA 5/5 ° A o KIJ EV 6 7,t020 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.33 in zašlo ob 17.58. Dan bo dolg 10 ur in 25 minut. ^LUNINE MENE & Luna bo vzšla ob 17.33 in zašla ob 04.57. ŽENEVA 8/10 LJUBLJANA4/10 o MILANO^. ° BEOGRAD 7/,o / ° 11 /17 • v_ _ OSOFIJA-/13 OPJE o ___ 7/13 '-- N Xv - ^-6 X^ATENE13/>5 v V ^ 1: PLIMOVANJE Danes: ob 3.04 najnižje -39 cm, ob 9.18 najvisje 56 cm, ob 15.49 najnižje -55 cm, ob 21.56 najvisje 37 cm. jutri: ob 3.39 najnižje -37 cm, ob 9.47 najvisje 56 cm, ob 16.20 najnizje -59 cm, ob 22.33 najvisje 38 cm. BIOPROGNOZA Vreme bo na splosno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS TEMPERATURE REK POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 8,3 Sava Radovljica 7,4 Sava Hrastnik 9,8 Sora Suha 8,2 Ljubljanica Moste 10,1 GradaSčica Dvor 7,3 POSTAJA Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 9.6 9.7 9,0 Portorož Poreč Rovinj Zadar Komiža Hvar °C 17.1 17.2 17,5 18,0 18,0 18,0 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °c 10 5 2 1 0 -1 DANES TRBI2 CELOVEC o 0/11 O KRANJSKA GORA _ -2/11 O TRŽIČ 2/11 GRADEC 3/12 O S. GRADEC 0/11 O ČRNOMEU 5/,9^ortorož " REKA 8/18 vrAiuA PAZIN UMAG V- Slovenija: V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo suho in hladno vreme. OPATIJA ’r\S: m* SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Gasilcem je uspelo Nore krave spet skrbijo Majorja LONDON - Britanski znanstvenik John Collinge in njegovi kolegi z londonske kraljeve zdravstvene šole so v reviji Nature predstavili prepričljive dokaze, da degenerativna encefalopatija goveda (BSE: Bovine spongiose en-cephalopathy), ki ji tudi pravijo bolezen »norih krav«, pri človeku povzroča novo obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni (CJD: Creutzfeld-Jakob disease). Z laboratorijskimi metodami so obenem dakazali, da sta ti dve bolezni slični degenerativni encefalopatiji drobnic. Ob tem je skoraj gotovo, da so britanska goveda zbolela, ker so jih krmili z beljakovinsko krmo, ki so jo pridobivali iz poginulih ovac. V vseh treh primerih se v možganskem tkivu nabirajo celice posebne beljakovine (prioni). Do sedaj so prisotnost teh beljakovin lahko ugotovili le z obdukcijami, sedaj pa so razvili novo obliko testiranja, ki bo omogočila ugotovitev prionov tudi v bezgavkah. Ker prioni nimajo genetskega koda, jih do sedaj niso uspeli odkriti s klasičnimi analizami. Britanski znanstveniki pa so prione postavili v koloidno raz-stopino, skozi katero so spustili elek- trični tok, tako da prioni puščajo sled na posebnem pivniku. Vest seveda ni presenetila evropske komisije, ki je včeraj sporočila, da je EU vse od leta 1989 ravnala, kot da bi bilo že znanstveno dokazano, da bolezen »norih krav« povzroča pri človeku Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Prav zato so včeraj v Bruslju zahtevali, da britanska vlada končno uresniči načrt o selektivnem zakolu vsega rizičnega goveda. Kot kaže pa se premier Major temu krčevito upira. Včeraj dopoldne se je pojavil na televizijskih ekranih in poskusa! pomiriti ljudi. Po njegovem so bili vsi dosedanji britanski ukrepi za zajezitev bolezni norih krav uspešni in sta torej vsak strah in bojkot Evrope neupravičena. Tudi predsednik vladne posvetovalne komisije John Pattison je trdil, da je britanska govedina varna, je pa priznal, da se ne vedo, koliko ljudi se bo okužilo z novo obliko Creutzfeld-Jako-bove bolezni, ker so se hranili z govedino pred letom 1989, da se je kdo okužil po tem datumu, je za Mojarja in njegove nemogoče. S tako oceno pa se ne strinjajo znanstveniki. No znamki Zajček Bugs Bunny z istoimenske risanke od včeraj gloda korenček na 32-centni znamki pošte ZDA (AP) LOS ANGELES - Gasilcem je v južni Kaliforniji konCno uspelo pogasiti požare, ki so divjali od ponedelja. Veter se je nekoliko umiril, tako da so ekipe na terenu s pomočjo helikopterjev in protipožarnih • letal zaustavile ognjeno fronto in začele sistematično gasiti tudi tleče žerjavice, tako da se ne bi požari ponovno razplamteli. Na sliki (telefoto AP): gasilski helikopter dviguje z vodo napolnjeno orjaško vedro iz jezera Ovay. Začelo se je testiranje vozila Špirit of America , . ~. gjy§y*| .1 ?! m w§01 VVASHINGTON - V PušCavi črnih skal (Black Rock Desert) pri nevadskem Gerlachu so zaceli testirati novo reaktivno vozilo »Špirit od America«, s katerim bodo poskušali potolči dosedanji hitrostni rekord. Za sedaj Se ne govorijo, da bi z njim prebili zvočni zid in pri tem presegli hitrost 1.198, 8 kilometrov na uro, a nedvomno ni nobena skrivnost, da je to skriti cilj sedanjih hitrostnih poskusov. (Telefoto AP) Šoko Asahara baje znorel 'TOKIO - Soko Asahara, voditelj neo-budistiene verske sekte, ki je kriva za atentate z živčnim bojnim plinom sarinom, je baje znorel. To trdijo japonske oblasti, ki so sedaj verskega fanatika zaprle v posebno celico, kjer ga dan in noC nadzoruje televizijska kamera. S službenimi telefoni so klicali »vroče« linije BUKAREŠTA - Uradniki in celo vi-šoki funkcionarji neke romunske državne ustanove so s službenimi telefoni klicati telefonske »vroče« linije. Sedaj poskušajo prikriti škandal s sa-mooprispevkom, tako da bi plača i blazno visok telefonski račun.