Leto I., štev. 31. Poitnlna pavSmllrana« V LJubljani, torek dne 28. septembra 1920. Posamezna štev. 60 Vitl«- Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno........ za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo . • 400 Oglasi za vsak mm viSine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 3r mm stolpca (58 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: ; Miklošičeva cesta it lfl£ Telefon St 72. ' 4 Upravništvoc | Sodna ulica št 6. s Telefon it 36. i Račun kr. polt ček. uradi ~ itev. 11.842. ' MimM ^prasenjB. Ljubljana, 27. septembra. ..Jutro" je v nedeljo objavilo poročilo o začasni ureditvi prejemkov za državne uslužbence. Poročilo je bilo v glavnem točno in vse druge vesti, s katerimi prihajajo danes celo službeni informacijski organi, so objave raznih zastarelih predlogov in načriov ter p "jujejo le znova, v kakem dezolatnc stanju se nahaja naša oficijozna poročevalska služba, ki ostaja navzlic vsej dobrohotni kritiki nepopravljiva. V petek dopoldne je ministrski svet znova pretresal uradniško vprašanje ter je storil nekatere načelne sklepe. Označil je kredit 200 milijonov dinarjev kot finančno osnovo, pristal je, da se učitelji glede dnevnic izenačijo z ostalim državnim uradniš-tvom in je sprejel sklep, da se dajo sodnikom posebni dodatki. Konečno je ministrski svet izbral posebni komite ministrov, katerega je pooblastil, da stori definitivne sklepe tako, da se celokupna vlada ne bo več meritorno pečala z ureditvijo urac niških doklad, nego se bodo sklepi komiteja potoni okrožnice dostavi članom kabineta v podpis. V soboto ob 10. uri dopoldne se je sestal komite. Seji so prisostvovali - tudi strokovni referenti iz socijalno-političnega, finančnega in ustavo-tvornega ministrstva. Navzoči so bili: finančni minister Stojanovič, mi nister pravde Trifkovič, minister za socijalno politiko Kukovec, minister za gradjevine in zastopnik železniškega ministra Jovanovič, minister za pošte Drinkovič in minister za kon stituanto Markovič. Po daljši debati, v kateri se je zlasti minister Kukovec zavzemal za čim izdatnejše doklade so bili definitivno sprejeti od nas že objavljeni sklepi. Finančni minister je privolil, da se je prvotna od ministrskega sveta odobrena finančna osnova povečala na preko eno milijardo kron. Tako je bilo mogoče zboljšati njegov prec log o dnevnicah ter uvesti za posamezne kategorije pravičnejšo dife-rencijacijo. Posebno pažnjo je obrni ministrski svet in tudi komite uradnikom s številno družino, kar je izraženo v rodbinski dnevnici. Tekom razprave je finančni minister tudi pristal, da vzame v pretres vprašanje posebnega nabavnega prispevka, ki bi se naj realiziral preko uradniških gospodarskih zadrug. O efektu novih draginjskih doklad naj nas podučijo nekateri primeri Sluga, samec, ki ima 900 K temeljne plače in 225 K stanarinske doklade, je dosedaj prejemal 15.986 K po novem bo dobil 21.565 K, ako ima ženo in 2 otroka dobi 30.325 K (dosedaj 20.390 K), uradnik XI. či-novnega razreda je kot samec dobi val 18.032 K, dobi v bodoče 23.860 kron, z ženo in 2 otrokoma 37.000 K (namesto dosedanjih 25.970 K), samec v IX. razredu dobi 28.860 K (doslej 23.940 K), uradnik v IX. razredu z ženo in 2 otrokoma namesto dosedanjih 31.230 K po novem 42.000 K. Zvišanje dohodkov se posebno pozna pri uradnikih z večjo družino, kar je socijalno gotovo pravično. Istočasno z ureditvijo dohodkov se vršijo priprave za gospodarsko organizacijo uradništva. Tu bo dana državnim nastavljencem možnost energične samopomoči. Organizacija bo stala pod posebno zaščito ministrstva za prehrano in finančni minister se je izjavil, da bo država vse storila, da omogoči in podpre ceneno nabavo življenskih potrebščin, ne le hrane, temveč tudi obleke. Rešitev uradniškega materijalnega vprašanja, kakor je bila sklenjena sedaj, gotovo ne odgovarja v polni meri upravičenim zahtevam državnih nastavljencev. Da se je pa vsaj toliko doseglo, za to gre — to moramo Poboji na Koroškem pod zaščito Italijanov. Velikovec, 27. septembra. V mile- njen v stopalu. Izgleda, da hočejo Ijo 26. t. m. je prišlo iz Celovca pri- Italijani nasiloma provotirati nemi-bližno 30 nemčurjev izzivat sloven- re, da bi tako preprečili glasovanje sko misleče prebivalstvo. Popivali so 10. oktobra. Jutri se bo vršila seja v gostilnici pri Kordešu v Malem plebiscitne komisije, na kateri pride Št. Vidu. Ko so se vračali v Celovec, najbrže kot nujen predlog na dnev-so srečali našega orožnika Karbona, ni red tudi pliberški 'slučaj, ki je bil tamkaj v službi. Brez vsa- Dunaj, 27. septembra. (Izvirno) kega povoda so ga napadli s koli in Tukajšnji listi naglašajo, da iščejo ga med divjim zmerjanjem pobili na Jugoslovani na Koroškem povode za tla. Nezavestnega in vsega krvavega intervencijo. Nemško prebivalstvo da so pustili ležati na cesti. Tam so ga je nad jugoslovanskim terorjem sil-pobrali domačini in prepeljali v ve- no ogorčeno. General Maister, da likovško bolnico, kjer je danes dopol- ima že za vsak slučaj pripravljeno dne v težkih bolečinah umrl. vojaštvo za vkorakanje v cono A. Za- Velikovec, 27. septembra. Iz Ce- to je avstrijska vlada izdala na nem-lovca se je pripeljalo v nedeljo 26. t. ško prebivalstvo poziv, naj se vzdrži m. popoldne 13 tovornih avtomobi- provokacij in spopadov. lov nabito polnih raznih temnih ele- Dunaj, 27. septembra. (Izvirno). mentov iz Celovca. Razposlani so Posebni poročevalec „Neues Wr. bili po vsej coni A, da hujskajo in Tagblatta" javlja iz Celovca: Teror izzivajo naše ljudi. Na povratka v jugoslovanskih oblasti v plebiscitnem Celovec so v Velikovcu ustavili ter ozemlju je do skrajnosti razdražil napadli tukajšnje uradnike, ki so se nemško prebivalstvo, ki je v nekate-mirtw vračali z nedeljskih izletov na- rih krajih seglo že po samopomoči. za j. Ogrožali so jim življenje in mar- V pliberskem okraju so Nemci proti sikateri si je moral z orožjem v roki jugoslovanskim „pruglebanaam" in s pomočjo orožniške asistence na- ustanovili kontraprugelbande, da šči-praviti pot skozi pijano drhal do sv o- tijo nemško prebivalstvo. Nemci so jega stanovanja. že imeli priliko, da so parkrat poseg- Celovec, 27. septembra. (Izvirno), li vmes in prisilili Jugoslovane k Celovški nemškutarji so prispeli vče- treznosti. V četrtek zvečer je bila v raj v tovornih avtomobilih v Pliberk, Pliberku alarmirana antantna komi-kjer so imeli v neki gostilni zboro- sija. Jugoslovani so zagrozili nemš-ttanje, katero je obiskal tudi predsed- kemu uatelju Pavlitschu, da mu bo-nik distriktne komisije v Pliberku, ki bo zažgali hišo, pobili njegovo dru-je Italijan. Prišel je v civilni obleki žino in mu preprečili vsako nadalj- in se pomešal med nemškutarje. Na trgu se je zbralo tudi nekaj 'naših ljudi, nakar je prišlo med Nemci in našimi ljudi do prerekanja, tekom katerega je italijanski predsednik distriktne komisije v Pliberku nekega našega človeka, ne da bi mu ta kaj napravil, udaril z vso silo po glavi. Dogodek se je kmalu zaznal po vsej okolici, nakar je pliberskim nemšku-tarjem silno zrastel greben. Tako so v Ponikvah včeraj streljali celo na naše orožnike. V Podgori v Rožu so obstrelili Frana Alačkovška, železniškega aspiranta, ki je nevarno ra- njo agitacijo. V resnici so jugoslovanske tolpe zasedle Pavlitschevo hišo. Šele po prihodu nemškega pomožnega moštva so Jugoslovani zapustili Pavlitschevo hišo. Vsled podobnih dogodkov je nevarnost, da izbruhne v coni A državljanska vojna. Tudi v velikovškem okraju ,se je nemško prebivalstvo uprlo proti jugoslovanskim nasilnostim in v noči od nedelje zažgalo jugoslovansko stražnico na mostu čez Krko, ob cesti, ki vodi iz Celovca v Velikovec. Nujno je potrebno, da zasede entent-no vojaStvo plebiscitno ozemlje. Italiianske obljube. Berlin. 26. septembra. „Deutsche Položaj na CeSkem. Praga, 27. septembra. (Izv.) Od allgemeinc Zeitung" javlja: Italijan- oficijelnega socijalnodemokratičnega ski ministrski predsednik Giolitti je vodstva odgodeoi shod socijalnodemo-sprejel odposlanstvo Nemcev in Slo- kratične stranke traja že tretji dan. vanov iz novih italijanskih pokrajin. Vodstvo je v rokah skupine komuna-Delegati so Giolittiju zatrjevali lo- stbv iz Itusije. Navzočih je 32p de-jalnost prebivalstva, izrekli pa so že- legatov, večina z dežele, ki izjavljajo, naj bi se čimprej rešilo njihovo jo, da prisostvujejo le v informativ-razmerje do Italije, pri čemer naj bi ne svrhe. Poslanec Šmeral je zastopal nost Giolitti je izjavil, da namerava taktiko: „proti republiki za sovjete". se upoštevala njihova narodna poseb- Priporoča energično pripravo soci-vlada upoštevati njihove kulturne in jalne revolucije. Povdarjal pa je, da gospodarske tradicije. komunizem odklanja puČe. Tajnik Berlin, 26. septembra. „Berliner stranke je izjavil, da stoji zaenkrat Tagblatt" poroča iz.Bimsl: Pri pre- ^ na načelih socijalne demokracije, treau seniermenske pogodbe v senatu vendar je pa nujna revizija socijal-jc izjavil minister za zunanje posle nedemokratičnega programa. Shod Sforza, da bo Italija s svojimi no- vzbuja v javnosti malo pozornosti, le vimi meščani ravnala tako, da bo na včerajšnjem komunističnem tabo-vsak iredentizem nemogoč. Tudi mi- ru_ na Staromestskem namestju je nistrski predsednik Giolitti je podal prišlo do nemirov, ki so povzročili isto svečano izjavo in obetal anektira- predčasni njegov konec. Del poslu-nemu prebivalstvu modro upravo in šaJcev je nameč začel protestirati pro-nepristrans-ko pravičnost. Nato je bil & hujakajočim govorom komunistič-zakonski načrt, ki obenem proglaša nih voditeljev, nakar je prišlo do pre-aneksijo novo pridobljenih pokrajin, pirov in pretepov. Velika večina so-sprejet z vsemi oddanimi 200 glasovi, ci j al nodemokra tičnega delavstva je V proslavo tega dn>ravi. Mi-jnister je priznal, da učiteljice ljudskih in srednjih šol niso bile do seda j dovolj pri upravi vpoštevane ter je deputaciji obljubil, da bodo v najkrajšem času v ministrstvu prosvete nastavljeni tudi ženski sekretarji in inšpektorji, da bodo pri oddaji direktorskih mest na ženskih zavodih, zlasti pa na ženskih učiteljiščih v prvi vrsti vpoštevane ženske kandidatinje in da bo imenoval v razne šolske komisije tudi ženske članice. Deputaci-ja je odšla z izrazi priznanja gospodu ministru. nemški. Koncem julija so tihi itan,>l j^OfOŠlCS mladina v Ljubljani. valci čez noč zapustili Bled. Politične beležk + Take J.-uieseu v Rimu. Iz Rimi javljajo, da je dospel tja rumun-ski minister zunanjih poslov. Take Joneecu. Imel je daljše konference z Giolitti jem in con te Sforzo. Listi pripisujejo sestankom velik pomen za rešitev važnih političnih in gospodarskih vprašanj med Italijo in Rumu- ministrskim predsednikom Stambu-Iiskim. -f IP Annunzijevi načrti V Trstu se splošno aoverL da Italijanski na- Blejski ponarejale! bao&ovcov Ljubljana, 27. sept. Zagrebški listi priobčujejo obširno poročilo o aretaciji veleponarejeval-eev bankovcev. Aretacija se je izvršila na »kinematografski način". A-retirani so bili v selu Vugrovcu pri Zagrebu Vid Galodič, posestnik, iz-vežban v manipulacijah s kemikalijami in v fotografiji, dalje njegov stric Vinko Galovič, v Siskn so prijeli razpečevale© ponarejenih bankovcev Simona Murdaja in njegovo ljubico Dragico Petrovič iz Novega Marofa ter trgovca Ivana PerJeoviča, v Zagrebu pa Boža Franctoviča. in bivšega policijskega detektiva Brauna. Glavar cele družbe, neki Alberto, Lel-lick, 401etni mehanik iz Pulja, je še pravočasno pobegnil prelko meje na Madžarsko. Letticli je plačal ogromne svote za avtomobil, ki ga je peljal do Osijeka. Na svojem bogato opremljenem stanovan ju v Zagrebu je pustil za S00.000 K raznih vrednosti in dragocenosti. Zagrebška družba ponarejevalcev je identična z ono, ki je bivala nekaj mesecev v vili Gorici na Bledu-Re-čiei. Kako so ponarejevalci živeli na Bledu? Koncem marca v zgodnji spomladi se je pojavila na Bledu elegantna družba, ki je postala sumljiva, ker ni nikamor zahajala. Najela si je samotno stoječo vilo Gorico, v njeni bližini se nahaja restavracija Savica, last blejskega poštarja g. Florijan-čiča. Družba se je vedno menjala, dan za dnem so prihajali novi člani in zopet odhajali. Včasih je bilo v vili do 10 oseb. Po okolici se je razneslo, da so „vohuni". Vila je bila po dnevu kakor mrtva, dočim jo bilo po noči zelo živahno in vse razsvetljeno. V vilo ni imel nikdo dostopa, obiskovalce so vedno odpravili pri vhodu. Najemnine so plačevali 2000 K mesečno. Za zadnji mesec so ostali dolž-nL Gospoda ni imela nikake služin-čadi. Sama si je kuhala, sama drva ekala, sama pomivala. V tej družbi so bile sprva dve, pozneje tri dame. Osebe, ki so bivale stalno v vili, so bile pri oblasteh zglašene pod napačnimi imeni, tako Galovič pod imenom. „Pero Gjorgjevič", dalje sta prijavljena neki Albert in Roza Be-senič, Lettich, ki je bil prijavljen pod pravim imenom, je često zahajal v Ljubljano, kjer se je izdajal- za aviatška. Govori zelo slabo hrvatski in ak>v$n&i» dobro italijanski ini Kako so družbo izsledili'l Kakor je „Jutro" že poročale, Blejčani že večkrat opozarjali mero-dajne faktorje na sumljivo početje te pestre družbe. Izvršile so sc po orožnikih tri hišne preiskave, ki pa so vedno ostale brez uspeha. Dne 20. avgusta pa je. ljubljanska podružnica „Narodne banke" obvestila policijsko ravnateljstvo o falzifikatih SOkron-skih bankovcev (oračih, kakor jih imenuje kmetsko ljudstvo). Poizvedbe po drugih bankah so ugotovile okoli IG ponarejenih bankovcev. Policija je bila dalje opozorjena na početje drznega Lettieha. Dne 5. septembra jc ljubljanska policija izvršila naknadno hišno preiskavo v vili Gorica na Bledu. Ta preiskava je spravila mnogo na dan in je omogočila nadaljuje energične ukrepe. Policijski organi pod vodstvom svetnika Kerševaaa so našla vilo v največjem neredu.. V kuhinji nepo-mita posoda, po sobah vse premetano, postelje v neredu. Dočim so bili spodnji prostori za stanovanja, so služili zgornji prostori vile za fabrikaeijo, bankovcev. Tam je našla policija aparate, odtiske, p- ;udi nekatere na sobi neznatne predmete, ki so izdali eelo družbo in omogočili izsleditev zločinske družbe. Med drugimi so se našli: fotografije nekega kaprala in mlade gosiiodičnc z naočniki, zaročno naznanilo Simona Murdaja in Dragice Petrovič, listek: ,.Bin in Agrain beim Kutnjak um S Uhr. Albert", in vizitka Boža 'Franetoviča. V eni sobi je bila cela biblioteka strokovnih knjig o elektriki, fotografiji, galvano-tehniki in kemiji. Te knjige je rabil Vid Galovič. Delovanje ponarejalske družbo je bilo zelo obsežno. Družba je bila mednarodna in skoro gotovo je bila v stalnih stikih z Dunajem. Gradcem in drugim inozemstvom. Zelo mnogo ponarejenih bankovcev so namreč zasledili v Gradcu, kjer jih je te dni neki ribniški rojak prejel za več sto tisoč kron. Kolikor se je dalo dognati, so pred vsem ponarejali čehoslovaške tisočkronske bankovce. Franetovič jih je razpečal enkrat" za 240.000 K in drugič za 100.000 kron. — Sam pravi v> nekem pismu: „Zaslužil sam si lepih par hiljada". Družba je ponarejala tudi kolke za žigosanje tisočakov, avsitrijske tisočake in slednjič 20dinarske bankovce.. 'Aretacije na Hrvatskem. Rezultati blejske hišne preiskave so se javili zagrebški policiji, ki je po fotografijah spoznala znane zagrebške pustolovce. Na podlagi tega materiala in vesti, da namerava neka družba izpeljati v avtomobilu velike množine ponarejenih bankovcev" v inozemstvo, je zagrebška policija pričela z aretacijami. Najprvo so v Sisku aretirali raz-pečevalee. Pri Murdaju, ki je bil preje pri zagrebški vojaški policiji, so našli 11.146 kosov bankovcev po SO K. Razpečevalci so policiji označili kraj fabrikacijc. Močan oddelek straže je na to odšel v Vugrovec. Vid Galovič se je pod streho zabarikadiral z revolverjem v roki. Policijski organi pa so prijeli njegovo mater ter jo peljali pod streho. Videč brezupnost položaja, se je Vid udal. Bil je aretiran in policija je izvršila natančno hišno preiskavo. V kokošnjaku so našli 4000 kosov bankovcev, klišeje in tiskarno. Odkrili so atelje, slič-en onemu na Bledu. Pozdrav koroiki mladini od primorskih tovariiev. Soisolsfei vestnih. * Sokolski „Koroški dan". Preteklo nedeljo je celokupno jugoslovansko sokolstvo posvetilo koroškemu ple. biscitu. Vršila so se predavanja in prirejale denarne zbirke, in upati je, da je bil uspeh povsed povoljen. Ljubljansko sokolstvo je priredilo v „Narodnem domu" maniiestarijsko zborovanje, na katerem so govorili: dr. Oblak, dr. Čenver in dr. Kušej, po mestu so se pa prodajale cvetlice, razglednice in drugi predmeti v svrho gmotne podpore l judskega glasovanja na Koroškem. Jugoslovansko sokolstvo je storilo svojo dolžnost za Koroško — naj jo tako stori vsak državljan in zmagala bo naša pravična stvar. • Prvi javni nastop po osvobojenju priredi Sokol v Nišu 10. oktobra. Za is nastop se delajo velike priprave. Vas vse, ki iz našega ste Korotana prišli, vi bratci naši in sestrice, pozdravlja danes radostna Ljubljana. Vam. ki prišli iz zemlje ste krivice, ki bila tujcem v robstvo je izdana, na pota danes trosimo cvetlice. Vi cvetje ste. ki se je razcvetelo tam, kjer prej bile mrtve so poljane, da novo bo življenje oživelo, da zarod nov iz starih grobov vstane, ki naj napolni domovino celo, kot cvet vzbujen iz naše srčne rane. Vi naši ste. In še kdo poskuša med nas in vas sejati nove spore, ta danes naj naš skupni gks posluša: ua padle so med nami reke, gore, da eno srce smo in ena duša, in nič več nas razdružiti ne more. O, da smo mi kot vi! Da nam je dane, c domovini naši glasovati, na en glas bilo bi odglasovano. Nam Jugoslavija bi bila mati, njej radi vsi služili bi udano, živeli skupaj z rodnimi bi brati. Zato vi vsi, ki tamkaj za gorami vas k neprijazni vabijo tujini, vi, bratci, sestre, ostanite z nami, in dajte srce svoje domovini, ki vas sprejema z dobrimi rokami, da enkrat uas vse skupaj ujedini. Pozdravljeni! * Koroška mladina v Ljubljani. Koroški otroci (1200 in 300 odraslih spremljevalcev) prispejo v Ljubljano ob 11. uri dopoldne. Od kolodvora po Dunajski cesti do Kongresnega trga se razvrsti po 10. uri šolska mladina. Za šolsko mladino se raz-vrste društva, organizacije in ostalo občinsko. Godbe in društvene zastave kakor tudi zastave šol čakajo na kolodvoru (peronu). Po prihodu vlaka pozdravi došlece na kolodvoru učenka ene ljubljanskih šol. Na' to se razvrsti sprevod, na čelu salezi-janska godba in zastave. Za godbo korakajo Korošci, za njimi godba Zveze jugoslovanskih železničarjev, potem mladina ljubljanskih šol, društva, organizacije in ostalo občinstvo. Pred deželnim dvorcem pozdrav akademika in zastopnika mestne občine. Na to obed v določenih restavracijah. O 2. uri 30 min. popoldne predstava v dramskem gledališču. Po predstavi ob 5. uri 30 min. z godbami pred Narodni dom. Tam večerja. Ob 7. uri zvečer odhod po Prešernovi ulici mimo Prešernovega spomenika. Uniona, sodnije, po Dunajski cesti na kolodvor. Ob 8. uri zvečer odpelje vlak na Koroško. * Darovi za koroške otroke. Za obdaritev koroških otrok se je naša Ljubljana najsijajneje izkazala. Pri gosp. Debelakovi, kjer so se zbirali darovi, je ležalo včeraj cele kupe čevljev, oblek, kapic, perila, šolskih potrebščin itd. Vsak otrok bo dobi! poleg vsega eno mladinsko knjigo za spomin. Sokol je prejel od raznih podjetnikov veliko darov, da bo pogostil koroško deco. Vsak otrok dobi še za na pot velik štrukelj. sv Javno telovadbo o priliki pose-ta koroške mladine priredi Sokolski Savez v torek dne 28. septembra ob 5. uri popoldne pred Narodnim domom. Sodelujejo odbrani telovadci in telovadkinje ter naraščaj Sokola v Ljubljani. Sokola 1., Sokola IT., Sokola v Šiški in na Viču, skupaj nad 50 oseb. Vstopnina: stojišče 5 kron, sedeži na stopnišču ir. pri oknih Narodnega doma 25 kron, ostali sedeži j 15 kron. Za koroške goste vstop prost. I Prostori so zanje rezervirani, karbla-Sgovoli občinstvo upoštevati. Reditelji, ki sodelujejo pri sprejemu koroških otrok, sc zljerejo v torek ob po! deveti uri v Narodnem domu. * Licejska*ljudska šola. Gojenke licejske ljudske šole, ki še nimajo pouka, t. j. 2., 4. in 5. razred, se zberejo danes v torek točno ob 10. uri zjutraj na vrtu Mladike z zastavicami. * Razmejitvena komisija se poda dne 29. t. m. v Sv. Jernej, dne 1. oktobra pa v Radvanje in Mlake, da tamkaj na licu mesta prouči razmere. Nato bo komisija izrekla končno odločitev glede meje na tem ozemlju. Med jugoslovansko in avstrijsko vlado so se pričela pogajanja glede mejne črte med Sv. Duhom in Muro. * Izprememba v uredništvu. S 1. oktobrom prevzame glavno uredništvo tukajšnjega dnevnika „Na-prej", glasila socialno-demokratične stranke v Sloveniji, g. ttbin Kristan, ki je pred kratkim prišel iz Amerike. * Ban Laginja in Radič. „Pravda" javlja iz Zagreba, da se vrše med Hrvatsko zajednico in Radičevo se-ljačko stranko dogovori glede skupnega nastopa obeh strank pri volitvah za konstituanto. Radičeva stranka stavlja kot prvi pogoj abolicijo Radičevega procesa. Zato se ban Laginja zavzema v Beogradu, da iz-dejsivuje abolicijo Radičevega procesa. * škof Malinič nevarno obold. Iz Zagreba poročajo, da je tam nevarno obolol škof Malinič, ki je gost zagrebškega nadškofa. * Prepovedana lista. Deželna vlada je prepovedala graško „Tages-post" in klerikalni „Volksblatt" zaradi hujskajočega pisanja proti naši državi. • * Za orožnike. V ministrstvu za notranja dela se je vršila pod predsedstvom ministra Draškoviča konferenca o orožniškem vprašanju. Sklenjeno je, da se dajo orožnikom novi draginjski dodatki in se višina teh dodatkov določi po krajevnih življenjskih razmerah. * V zilski dolini zmagujejo Slovenci. V zilski dolini na Koroškem so se vršile nedavno občinske volitve, ki so prinesle Nemcem veliko razočaranje. Nemci bobnajo in kriče po vsem svetu, da so na Koroškem vsi Slovenci „deutschgesinnt". Da bi pokazali voljo ljudstva za „nedeljeno Koroško", so po vseh krajih prirejali shode. Tudi šmohorski glavar Merlin je sklical v Kotiče shod vseh župar nov zilske doline, da slovesno manifestirajo za nebeljeno, tP ie za nem- Ljubljana, 27. septembra, sko Koroško. Izšla je v svet novica, da je prebivalstvo cele zilske doline nemško. Te dni pa so se vršile občinske volitve in pri teh se je — kakor poroča „Mir" pokazal čisto drugi duh in drugačna volja ljudstva. V slovenskem delu zilske doline so zmagali Slovenci. V Zilski Bistrici so Slovenci dobili večino. Občino Straje vas, ki je bila vedno nemčurska trdnjava, so osvojili slovenski kmetje. Istotako so v slovenskih rokah občine Brdo, Sv. Štefan in Št. Pavel. Ko jc nemška vlada na Koroškem videla, kakšno mnenje vlada med slovenskimi kmeti, je v obmejnih občinah v zadnjem trenotku volitve sistirala. Slovenski kmetje zilske doline kažejo svojim tovarišem v coni A, kako naj glasujejo dne 10. oktobra, če hočejo ostati gospodarji na svojih tleh. * Duh v italijanski vojski. Iz Splita poročajo, da vlada v italijanski okupacijski vojski popolnoma anarhističen duh. Te dni so bili odpuščeni iz kadrovske službe letniki 1898. Vojaki in oficirji so odšli na parobrode pod rdečimi zastavami, klicali Lenjinu, sovjetski italijanski republiki. Vojakom je govoril tudi neki rezervni oficir iz Sicilije, ki je rekel: „Srečen sem, da odhajam iz vojske, ki je s svojim postopanjem v okupiranih krajih zaigrala vse lepe tradicije in kulturno nalogo Italije, ki je sejala razdor, preganjala n zlo-stavljala ta dobri narod! * Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole s slovenskim, oziroma s slovenkim Ln nemškim učnim jezikom se prično pri komisiji na državnem učiteljišču v Ljubljani v jesenskem roku 1920. dne 5. novembra 1920. Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji naj se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okrajnim šolskim svetom, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra 1920. v rokah iz-praševalne komisije. * Na ljubljanski univerzi se bo vršilo v bodočem zimskem tečaju okoli 130 predavanj in nad 60 seminar-nih vaj. Predavalo bo 7C rednih ia izrednih profesorjev, docentov in honorarnih učiteljev. Najbolje je zasedena, filozof&ka fakulteta. * Vpisovanje v trgovsko gremi-jalrio šolo se vrši v sredo, četrtek :n petek. Bližje glej inserat. * Pravila dijaškega Ferljalnega Saveza je minister prosvete potrdil. * Slovenska dijaška zadruga v Pragi in Slovenska dijaška zadruga v Brnu javljaia svojim članom, da se jim bodo od f okrajinske vlade, oziroma podpornih fondov priznane štuciijske podpore začele izplačevati v Pragi, oziroma v Brnu, v prvih dneh meseca oktobra. Onim tovarišem, katerim n jihove prošnje niso bile povoljno rešene, bode to sporočeno pismeno, in se jih ponovno opozarja, da jih omenjeni zadrugi ne bosta mogli iz svojih sredstev podpirati. * Tatu že imamo — v farovžu je skrit.' Pod tem naslovom je izdala ..Domovina" zelo zanimivo in ostro brošuro kot odgovor na klerikalno brošuro .,Primile tatu!" Knjižica se dobiva po trafikah in knjigarnah ter pri kolporteriih. Naročila sprejema tudi upravnistvo „Domovine", v Ljubljani, Sodna ulica 6. Cena 4 K. * Slika z ljublj. ulic. Ugleden po-setnik včerajšnjega koroškega shoda * Brzojavni promet z Italijo. S 1. oktobrom se prične direktni brzojavni premet med Jugoslavijo in Ita-iijo. Pristojbina bo znašala 36 par >.a besedo. Doslej so se vse brzojavke za Italijo pošiljale preko Dunaja; šele sedaj je Italija pristala na di rektno brzojavno zvezo. * Poroke. Kari Pajk, trgovec v Ce-Iju se je poročil z gdč. Anico Nič iz Kranja. — Josip Pogačar, vodja podružnice Ljubljanske kreditne banke v Brežicah se je poročil z gdč. Pavlo Dolinšek iz Cerkelj. * Neprijetno snidenje. Te dni se je vrnil iz ruskega ujetništva posestnik Josip Kramer iz Sv. Duha v Slov. goricah, ki je bil že pred tremi leti sodnijsko proglašen za mrtvega. Njegova žena se je nato poročila z nekim ruskim ujetnikom, S katerim ima sedaj že dva otroka. Odločila se je, da ostane drugemu možu zvesta. * Za prepoved izvoza jajc. Mestni magistrat zagrebški je zaprosil ministrstvo za prehrano v Beogradu, naj bi se izvoz jajc iz naše države takoj ustavil, ker je le na ta način mogoče doseči rezanje cene in osi-gurati oskrbo prebivalstva z jajci. Davčno obremenite? po nora nam ogorčeno piše: Ko so včeraj v j Na zagrebškem trgu stane eno jajce Narodnem domu v najresnejših tre-S 3 do 4 K, a v zadnjih dneh jih sploh nutkih naše zgodovine manifestirali j ni bilo dobiti. Enake so razmere tudi resni ljudje za koroško stvar, so te- v Ljubljani. kali po ljubljanskih ulicah kakor nori mladi ljudje, ter se je za njimi vozil avtomobil. Ljudem je postala stvar konečno preneumna in slišale so se javno glasne in ostre kritike. Vsake norije mora biti enkrat konec. Kar se v zadnjem času počenja na tem polju, je že smešno in presega vse meje. * Poziv zdravnikom. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro je podaljšal rok za vlaganje prošenj zdravnikov, ki prosijo za podelitev ustanove za nadaljnjo izobrazbo iz socijal-ne higiene, b;1 feriologije, epidemiologije in rontgenologije (letni znesek 48.000 K) do 15. oktobra 1920. * Mestno osnovno šolo v Celju obiskuje letos 872 otrok. V slovenski deški šoli je 6 osnovnih razredov in tri sporednice, skupno 430 učencev. V treh razredih nemške šole je 91 učencev in učenk. Slovensko dekliško šolo obiskuje 351 deklic. I~T?ed vseh 872 otrok na obeh šolah je 233 otrok iz okoliškega rajon a, * Prodaja moke za krmo. Stranke se opozarjajo, da se bo razprodajala moka buio v četrtek, dne 30. septembra l, in sicer v Kolodvorski ulici : - 41 na dvorišču. Stranke, ki so sc zglasile v mestnem tržnem nad-zorništvu, dobe tamkaj moko od 9. do 11. ure dopoldne. * Električna razsvetljava v Spodnj. 'Šiški. Po zaslugi električne zadruge je dobila Spodnja Šiška električno razsvetl javo. Tok za razsvetljavo dobiva iz Koširjeve elektrarne v Tacnu. V nedeljo so v Šiški, ko so prvič za-žarele električne svetiljke, priredili veselico. * Iz ruskega ujetništva se je vrnil tukajšnji trgovec Avgust Skaberne. Skoraj celih šest let je preživel v, ujetništvu, večinoma v Sibiriji. Po Ljubljani se je bila svojedobno raznesla govorica, da so ga boljševiki ustrelili. * Tragična smrt. Nekaj minut po peti uri popoldne se je danes v bližini ograjenega športnega prostora „Ilirije" odigral tragičen prizor. Na zapadni strani športnega prostora tik ob ograji Kozlerjeve ulice in Zor-manove hiše so se vojaki urili v metanju kopja za tekmo. Nekemu voja-ku je kopje zletelo preko ograje na ozko ulico. V tem trenutku je šla mimo 12letna učenka 5. razreda ljudske šole v Spodnji šiški, Klarica Kopitar, hčerka uslužbenca južne železnice. Kopje ji je tako nesrečno priletelo od zadaj v glavo, da se je deklica takoj nezavestna zgrudila na tla. Ost kopja se je zapičila globoko v glavo. Po desetih minutah in težkih bolečinah je dekletce na licu mesta izdihnilo. Prenesli so jo na dom v hiši 118 Kozlerjeve ulice. So-lehna mati je že celi dan slutila neko nezgodo in je tožila svojim sosedam: „Srce me danes boli. Tako mi ie hudo. Gotovo ta godba nekaj za mene pomeni!" Na športnem prosto-fi je namreč igrala "godba. Uvedena je preiskava. * Otvoritev telefonskega prometa « Prago. S 25. septembrom se otvori telefonski promet Ljubljana—Praga in Zagreb—Praga. Pristojbina za enoto pogovora med Ljubljano—Prago, to je ki triminutni pogovor 10 dinarjev sli kron a za Zagreb—Praga 13 dinarjev 52 kron. * Proračnn zagrebške mestne občine znaša 43 milijonov kron, torej več kakor pred vojno proračun za celo Hrvatsko. Za leto 1919 je znašal proračun zagrebške mestne občine 19 milijonov, leta 1918 11 milijonov leta 1917 pa 5 milijonov. Glavno pokritje bo obstojalo v trošarinah, ako aa to ne bo zadostovalo se bodo zvi-šple občinske doklade. * Jurij Turko, ki so ga koroški nemčurji dne 19. t. m. napadli in težko ranili, je sedaj že izven nevarnosti. * Potnih legitimacij za Bosno ni več treba. Odredba deželne vlade za Bosno in Hercegovino, da ne more nikdo potovati v Bosno in Hercegovino brez potne legitimacije policijske oblasti, je razveljavljala. * Volitev patrijarha. Izdelan je pravilnik glede volitve patrijarha jugoslovanske pravoslavne cerkve. Volilno pravico imajo predsednik vlade, vsi ministri pravoslavne vere in gotovo število pravoslavnih poslancev, dalje predsednika apelarijskega in kasacijskega sodišča, predsednik državnega sveta, višje pravoslavno du-hovništvo in delegat Hilendarskega samostana. Volitve se vrše še tekom meseca oktobra. * čudne „zagrebške sestre". Avstrijska vlada je vzdrževala v Jedre-iiu neko šolo, kjer so sestre poučevale otroke nemščino. Te sestre so samo dunajske Nemke, in niti ena ne zna našega jezika. Ko je propadla Avstrija, so te sestre ostale brez avstrijske podpore, a na prijateljski nasvet iz klerikalnih zagrebških krogov in na prigovarjanje italijanskega vikarja so te sestre postale naenkrat „za-grebške sestre" in jugoslovanske počianice; prosile pa so obenem našo vlado za podporo, kakor so jo dobivale od Avstrije. Seveda je ministrstvo za vere odbilo to prošnjo, ker nima denarja za propagando nemškega jezika in avstrijskega klerika-lizma med bolgarskimi otroci v Jedrenu. * Klub Soča opozarja svoje člane, sorojake iz zasedenega ozemlja in vse rod »ljubilo občinstvo na svojo prvo dobrodelno koncertno in zabavno prireditev. ki se 1k> vršila v nedeljo dne 3. oktobra 1920 pri pogrnjenih mi zali v vseli gornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Na programu je: petje, vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. dr. Čerina, slovenske in hrvatske deklamacije, dramatičen prizor, kolo sreče itd. Ob poznejši uri bo za poskočneže poskrbljeno, da se bodo v mali dvorani lahko zavrteli. V paviljonih, kjer bodo stregle naše vrle Primorke, bo poskrbljeno z mrzlimi jedili, pecivom in izborno kapljico. Zato naj nihče ne manjka, kdor je naš! Vstopnina 0 K za osebo: Ves čisti dobiček je namenjen za siromašno in zapuščeno šolsko mladino iz zasedenega ozemlja. * Sreter. i Jelena Obradovič u Nar. Domu. Samo u sredu 29. i četvrtak 30. o. m. nastupiti če ovi odlični umetnici svoje struke i to sa svojim originalnim kreacijama, o kojima se je velegradska domača i strana kritika uvek najlaskavije izrazila. Umetnik pruža za veliki moralan uspeh realne garancije, pa je preduzeo i sve potrebne korake, da u dvorani bude vladao uzoran red i tišina Ulaznice u trafiki u Šeleoburgovoi ulici št l . 1 lieogradu izhaja znanstvena rc- . i i s ..Novi život" pri kateri sodelujejo znanstveniki iz radikalnih krogov. V zadnji številki z dne 18. septembra je objavil roki Milan Gjorgjevič članek: Davčna obremenitev po novem proračunu. Pisatelj pride do zaključka, da nosi Srbija največje davčno breme. Gjorgjevič pride do zaključka, da bo plačala tekom tega finančnega leta vsaka oseba vSrbiii povprečno 182 dinarjev, v Črni gori 136, v Bosni in Hercegovini 163, v Dalmaciji 117, na Hrvatskem 157, v Sloveniji 151 in v Vojvodini 131 dinarjev. Čudno, da se vtihotapi v znanstveno revijo taki članek. Nili ena teh številk ni prava, ampak vse od prve do zadnje zgrešene. Začnimo pri Srbiji. Pisatelj pravi, da bo plačala Srbija fioi milijonov dinarjev na davkih, in sicer: za vse neposredne — Izdelovanje koksa iz rjavega rava delovati za 'dvignjenje poljodel-premoga. Iz Jesenic smo prejeli od ske produkcije, kar bi se doseglo zla-tehničnepa ravnatelja Kranjske indn- sti z izboljšujem kakovosti semen. V atrijske družbe, gotpoda Justa Eof- to svrho je stopil v pogajanja s hr-manna naslednji dopis: V vašem ce- vatsko zadrugo za proizvajanje seri jenem listu ste printtli dne 9. t m. men in z enakim društvom, v Osi je-v št. 15. brez moje vednosti vest, da ku. Demetrovič je mnenja. njenih ke. ških kronah. Pisarna praŠkih vzore-mlo, da se v Srbiji m Črni gori uki- in fizikalnih svojsW. y J-ih veletrgov opozarja že sedaj inter- ne monopol alkohola. V proračunu je ; -em . ko ^ esonte na jesenski trg, da si s pravo- vsota od S2-5 milijo- ,.;„„ ^ „ časno priglasitvijo zagotove prostor in drugo. — Promet po Donavi. „Čehoela-via", Zveza čeških špediterjev za mednarodni promet, je otvorila brzo-vozni promet po Donavi. Direktni šlepi v Beograd z dopustnimi reeks-pedicijami v pristaniščih Osjek, Novi Sad, Oršava itd. prelimmirana vsota oa oa-o milijo- riva >scbll0 važno^ ^ liečaj0 s taki-na dinarjev za nakup alkohola v Sr- mi idtogi različnc družbe in posa-biji m črni gori Ker je med tem mezniki v skoraj vsc.h državah sveta ukinjen ta monopol, odpadejo stroški i {n stremiio za tein> da bi k rjav-ega za nabavo alkohola. Po številu prebi- m izdeiwa]i koks, ki bi bil kot valstva bi odpadel na brbijo znesek liadomestek vporabon za r:mie meta-mil^.orioT- Najmanj to vsoto -,]ui^.ae namene< za livarne> visoke ne oziraje se na preliminiram dobi- ^ itd Tudi Kranjgka industrijska cek, katerega bi imela država od pro- družba ^ je ;zkllsov in je daje alkohola, moramo odbita od pr- iskala ^^ ^ v jnKoslaviji votmh 631 milijonov, tako da bopla- doma5eca premoga. ,az sam sem dal cala Srbija vsega skupaj samo 5o/ ;inicijativo za te vflžne in ^nimivc milijonov dinarjev ali povprečno na. ne lastim si pa zadnge, da vsako osebo 161 Jmgr^t- Pn Črai ^ naiel ^ nw način izdclavanja. gori je treba napraviti isto ^rekturo^ Za kku3e Kranjske industrijske tako da se zmafijsajo dohodfaod 59^^^ ^ ^ ker ni na raz. na okroglo 51 mihjnov dohodkov, to i j baih koks že L 1916. je, na vs^o osebo 147 dinarjev. Pn; ^adjena in ^ ^j neizpremenje-Bosni m Hercegovino m pisatelj upo- ^ ^ ^ nagi olektrovodni tovarni na steval izrodnih davkov, la znašajo de- J:)obravi- V tej peči so se vršili po-vet milijonov dinar^t^o da ^a-;^ j amezaimi vrstami premo-sa celotni dohodek Bone 319 miUjo- ki ^^ ^ Poizkusi ^ nov dinarjev ali na osebo 167 dmar- ^^ in ^ mora bno toviti jev. Pri ostalih pokrajinah je dovoli pisatelj še bolj gorostasne ekstra-ture. Pri Dalmacije je vzel za pod-ago število prebivalstva cele bivše avstrijske kronovine, akoravno jesko- korigt t« bi imd iskr^ raj polovica Dalmacije zasedena od _ ^ _ Akn«. talijanov. Glede Slovenije pravi uporabnost novega koksa pri posameznih metalurgičnih procesih. Pri vseh izvršenih in neizvršenih poizkusih zasledujem koristi svoje družbe ,Novi život", da ima 1,610.082 (?) prebivalcev. Razen teh gorostasnih napak si je dovolil pisatelj tudi razne spremembe glede visokosti davka, ki je prelimi-niran za posamezne pokrajine. Ako se korigirajo vse te napake, pridemo o popolnoma drugih zakl jučkov ka- %. Po finančnem zakonu bi se morale te takse pri nas podvojiti, tako da bi znašale 10 od sto, medtem ko ostanejo v Srbiji neizpremenjene. Da ne služi Utka naredba izena-nju davkov, oziroma pristojbin, je akomur jasno. Tudi pri realnih neposrednih davkih obstojijo že sedaj razlike med pokrajinami iz bivše Av-stro-Ogrske in med Srbijo. Tako n. stoječi daiek potrojitj. no zadoščenje, oe se poizkusi obnesejo. = Komisija sa revizijo državnega davčnega ustrojstva. Povodom razprav o finančnem zakonu se je jx>ka-zala nujna potreba sistematične revizije in izenačenje celega državnega davčnega ustroja Novi davčni zakoni bodo eden glavnih predmetov, ki pridejo po sprejetju ustave na dnev ni red parlamenta. Finančni mini ster namerava v kratkem sestaviti posebno komisijo, ki naj izdela projekt za nov davčni sistem. V to komisijo bo poklical strokovnjake iz vse države ter zastopnike glavnih gospodarskih n socijalnih organizacij. Priprave za sestavo te komisije se prično v najkrajšem času. Naae zbornice in gospodarske kroge sploh opozarjamo na to velevažno zadevo. — Monopol ljubljanske „Vnovče-vairiice za živino in mast" za Prek-murje ukinjen. Deželna vlada je raz veljavila naredbo od dne 16. januarja 1920., št 51 Ur. 1., s katero so ee začasno uvedle odpvemne izkaznice za promet s klavno živino in prašiči ter plemensko živino. Ta sicer čisto kontrolna naredba, se je posredno uporabljala le zato, da se je vzdrževal dejanjsko nakupni monopol Vnov- Borze 27. septembra. Zagreb. Današnja borza je bila zopet nenavadno slaba. V efektih sploh ni bilo prometa. Tudi valute so popustile v tečajih. Valute-, dolar 113.50 do 114. avstrijske krone 39 do 40, češke krone 165, funti 400 do 405, napoleondorji 413 do 414, marke 194 do 196, leji 220 do 224, lire 500 do 502, rublji 125 do 128. denar t>Us> Banka M Prta banka za trg., Hrvatska wka Banka Brod n» tni Hrv. zemaljska banka Linbtjanaka kreditna i ind. čevalnice v Prekmurju. Proti temn so ostro ugovarjali na eni strani ljubljanski mesarji, na drugi strani pa Prekmurska kmetijska oiganizacija, ki ee je pred kratkim osnovala s programom Samostojne kmetijske stranke. Vsled posredovanja demokratskih poslancev je ministrstvo trgovine in industrije ponovno zahtevalo od deželne vlade, da sprovede svobodno trgovino tudi v tem pogledu. Deželna vlada, ki se ie doslej branila, se je sedaj uklonila zahtevi ministrstva. Upati je, da sc ne vrinejo v kupčijo neligitimni elementi. Na to morajo mesarji in organizacije strogo paziti in vsak slučaj draženja nelegitimnih prekupcev ovaditi. = Poljedelski pokret na Hrvatskem. Včerajšnja zagrebška „Riječ" prinaša razgovor & hrvatskim pover- pr. se ne plačuje v Srbiji hišnoraz- jenikom za narodno gospodarstvo, De-rednega davka, pri nas se hoče že (i)- Jmetrovičem, ki se je izrazil o svojem (programu sledoče.; Predvsem aame- .... UM ..... m0 4d< . . . 1M0 1680 ... 800 30» .... 715 M ______________ . . . 1180 11» Harodna banka .......... 774 Pnra brv. čtedionica .......... 10.700 1076» Rvika poŠta banka ...... Hi m Dabrovačka.......... Narodo sam. indnrtrija ..... 100C Gntman ......... I®9 irnt Beograd. Zaradi praznika je bila danes borza zaprta. Dunaj, dcvi&e v „■ fcm prometu. Zagreb 24S do 26S. P,udimpe?*a 97 do 107, Praga 102