Po kafolišlc^m §ve!u Nemški škofje so izdali s svoje konference v Fuldi 19. avgusta pastirsko pismo, ki ni smelo biti objavljeno v nemških listih, marveč je bilo samo prebrano vernikom s prižnic. V tem pismu naštevajo škof je krivice, ki se delajo katoliški cerkvi. Tako je n. pr. moral rottenburški škof dr. Sproll zapustiti svojo škofijo samo zaradi tega, ker ni volil narodno-socialističnih kandidatov. Na nepostaven in žaljiv način se napada sv. oče. Mladina se na vse načine odvrača od službe božje. Vedno bolj Be zatira katoliški tisk (knjige, Msti) in dela se očitno na odpad od katoliške cerkve. škof je hočejo poštem mir in sporazum, tega pa si nočejo in ne morejo kupiti s popuščanjem verskih načel, z žrtvovanjem cerkvenih pravic ali pa z osebno strahopetnostjo. Borba gotovega pokreta v Nemčiji je naravnost naperjena proti krščanetvu in proti Kristusu. NasledM te propagande se že kažejo: mladina je po nekaterih krajih začela uničevati in sramotiti ikrize. Borba zoper krščanstvo nemški narod fazdvaja in slabi, krščanstva pa ne more uničiti. Ta borba naj se čim prej ustayi v interesu naroda in domovine. Nasprotniki pravijo, da je mesto krščanskega Boga treba postaviti nemškega boga. Kdo je to? Ce je različen od Boga drugih narodov, potem je toliko bogov, kolikor je narodov, to se pravi: Boga ni. Nekateri razumejo pod bogom narodno dušo. Ta pa ne more biti Bog, ker ni absolutna, marveč ustvarjena. Rasizem (plemenski nauk) je v bistvu popolno brezboštvo. Škofje se borijo ne zoper narod in državo, marveč zoper sovražnike krščanstva, ki jib je tre- ba označiti kot sovražnike domovine. Končno pozivajo škof je vernike k dobremu krščanskemu življenju, h krščanski vzgoji otrok, k zvestobi katoliški veri, pa tudi državi. Stoletnica antialkoholnega apostola. L. 1838 je začel kapucinski pater Matthew svoj boj zoper alkoholizem v Dublinu, glavnem raestu Irske. V pf-oslavo te znamenite stoletnice je izdalo irsko poštno ravnateljstvo jubilejne znamke z Matthewovo sliko in njegovim geslom: »Začnrmo v božjem imenu!« V Dublinu je bila svečana proslava obletnice boja zoper pijančevanje. Govorniki so poudarjali velike zasluge protialkoholnega apostola p. Matthewa za morahri preporod in gospodarski dvig irskega ljudstva. S svojim nastopom zoper alkoholizem je p. Matthew vplival zelo vzgojno na Ijudstvo ne samo na Irskem, marveč tudi v Zedinjenih državah Severne Amerike. V samem Dublinu so bili celi deli mesta, kjer prebivajo delavci in siromaki, očiščeni pijančevanja in neštete družine so rešene propada. Indijand bi radi imeli svetnico. Da bi to dosegli, so poslaJi v Rim prošnjo, ki se razlikuje od prošenj,' Iri. se sestavljajo v sličnih zadevah. Proštaja je opremljena s 5000 podpisi ameriških Indijancev raznih indijanskih narečij, raznih abeced in raznih znakov. Vse to daje prošnji posebno slikovitost Vsebina prošnje pa je srčna in ponižna prošnja indijanskega Ijudstva, naj bi sv. o6e njihovo ro.iakin.io Kateri Tekekvito, lilijo plemena Mohvok, proglasil za blaženo.