Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe Tečaj VI. srèdo 23. svečana I > List E • _ • 1 11 § O (Gorenska pravlica.) nedeljo hude zime so kmetu z Gojzda *) se Do zadnje bilke svisli vse klaj e spraznile 5 De bi tedej živini bilo poklasti moc. Sinovama velel je po klajo iť rekoč : »Živina nima jesti5 stradala de ne bo , Je treba, de v senozet grcsta ji po senoj Res , danes je nedelja, alj iti morata Po dvoje vlak *6 ) u goro, očeta vbogajta!« »»Nedelja, oce, dans je, nedelja sveti dan, Ne delj a, velik praznik, povsod je praznovan Se ne spodobi danes hoditi na goro, Sej sosed nam posodi za silo že seno.«« ? Tak prošita sinova očeta stariga, De saj bi na nedeljo v goró ne lázila; Alj oče nagle jeze besede ponovi, Ter žuga zlo , če berž se povelje ne stori. »Ni zgovora poprime koj morata v goró Gorjé, če v štirih urah sena doma ne bó Velévati 11e dajta po dvakrat si nikár, Ce vama je beseda očetova kej már.« Sinova, kér sta vedla de vbogať morata, Nerada, tode vender na pot se dvigneta; Scer sonce je sijalo, alj mraz je bio na moč Kér sneg je zopet pádel bil nov preteklo noc. ? O mrazu in po snegu pri do vlak Na vsacim udu pa oterpnjen bil sak ? Zatorej brez omude se verneta nazaj, De pred na górko z mraza domu prišla bi saj» Ze sta senó přivlekla do srede skor goré Od Gojzda delječ uri četerti pičli dvé, Kar plaz neznán odterga se ravno nad nj ? In predin ta, podsulo oba Goizd maj lma Gorenskim. Koj nad Gojzdam se dvigne gora, kjer imajoGorci al Vsaka senožet, večidel dolinice, * r legi ali velikosti primerjeno, ali od kake osnovano. Med druzimi ie »Edii Gojžani svoje senožeti. ima svoje imé, ktero je drug take dol« taka senožet je svoje imé od pričijoče zgodbe dobila. **) Vlaka je kup sená, ki do zime v gori ostane ? * r ki ? in se le po snegu domii spravi, de se ga takó manj pogubi v se Iz srede vlake, ki novana ? ktero se kup po snegu moli veja, d In oče pa, ko ravno je gledat sel, če že Domu sinova njega skor prideta z goré, Z lastním' očmi je vidil, kakó je plaz snegá Podsúl edina otroka, edina dva siná! Strahú se strese, več ne derze kolena ga, Na tla telebi, zdihne: »Edina dva siná! Edina moja, kje sta? Zadéla mene, vém, Za greh je roka Božja!« — ne diline več potem. Nad Gojzdam je senožet, prigodbe grozne kraj Edini dol od zdiha se zove zmir še zdaj, -In žalostné prigodbe té se današnji dan Se z grozo vedno spomni in strahoma Gojžan. ? M. Val j avec. Priporocilo natanjčnih pošétov (Zollstábe) Rokodelcam na znanje, Natanjčno delo tirja natanjčno m ér o. Naj bo prost rokodelec ali pa učen umetnik : vsakimu je pri njegovih izdelkih natanjene mére potré ba. Ne le samo lepôta izdelkov, temuć tudi njih t erdno st in terpecnost se vpira na pravno méro. Če se je tedej umetnik ali rokodele pri svojih iz delkili vcasih le za pičico ali ćertico zmotil, že je celo delo pokaženo, ali pa saj ni tako lično, kakor bi imelo biti. Torej so pa tudi delà navadnih de lavcov, kterim na natanjčni méri in priméri ni veliko ležeée, dostikrat vse drugači, kakor so jim bile naročene, in v svojo lastno škodo jih morajo po dvakrat ali trikrat popravljati ali pa še clo zavreéi. l*ošét (Zollstab) je tedej per v o in nar potřeb niši orodje vsaciga rokodelea, in gotova resnica je , de natanjčni pošét še le praviga mojstra delà. Večidel naših mojstrov ne obrajta tega orodja, kakor bi imelo biti, torej tudi svoje učence pre malo vadijo v taki natanjčnosti. Zakaj če pogle damo naše navadne pošéte, ki jih štacunarji skorej po nič prodaja jo (eden veljá en groš) se bomo berž prepričali, de s tacimi poseti, 11a kterih so le palci (Zolle) zarisani, se ne da nič práv na tanjko zmeriti. Angleži, pervi mojstri v izdelovanji mašin in umetnih izdelkov, imajo pošéte, na kterih je vsak pale v osem enacih delov razdeljen in s ste vilkám i zaznamovan, takó de se ni ne za čertico pomote bati. Angležki mojster nosi zmirej pri sebi tak pošet, in ura in pošét sta mu pri tedej odpomladanjskiga bolj topliga vremena noter vsih njegovih delih nar potrebniši orodje. To vidi ~ ~ učenec od mojstra in se tako že v začetku svojiga deži ne morejo dosihinal sadii donesti rokodelstva navadi potrebne natanjćnosti v vsih taki sadeži, kakor dinje in kum ojih opravilih do jesenskiga mraza prekratek cas, de nekteri sa se morajo poprej na navadni poseti niso tako napravljen bi se mogla kaka rec práv na tanjko zmeriti če ravno je m oj stro v pošét včasi lićniši ? ? de in vertu na gnojne gredice sejati in potem ob pravim času presaditi. 2) Dveletne rastljine so tudi dvojnigaple iz mena delan kakor pošét navadniga delavca, sta si vunder Nekterim msk m sicer popoln enaka vredna, kér ništa natanjč to je obá sta malo ozimine, kakor p nič ne škodje. Take in m rez, m ječmen Duna oves se sejejo v jeseni. Ker pa ne se dobijo práv natanjčni in pri- ktere teh ozimnih žit na spomlad poprej cvêsti pravni pošéti, pa so predragi, kér tak pošét veljá in zoréti začnó, nektere pa pozneje, nejkmeto a razloček gleda 4 dvajsetice ali clo 2 goldinarja. Potreba natanj ni h pa ne predragih pošétov je vJožefu tu, mehanikarju v Prag i, vavec pri jesenski setvi le na in nej bolj p ki c misel obudila, tako orodje pa pozneje. Kéi poprej seje bolj m delovati, ktero zares tako zori kakor j ecm bolj m pripravno narejeno, de ga mora vsak umetni mojster poterditi. Eše to \ rez, m lesa napravlj pošéti so iz gibčniga lahki dej od pšenice, naj kmeto gôdne z go dej do rež pa bolj jeseni nar mirijo 36 palco ali vij —..... Dunajské poprej ječmen, potem rez inposlednjič pšenic in m natanjko zmirjeni, palci so s š te vil k oves poseje m zaznamovani, vsak pale je Nekterim d vele tni m rastljínam pa škodj ali linij deljen, in tanjko v 12 čert zimski mraz. Take se sploh spomlaďi sejejo celi pošét je s terdnim fii zem převlečen, de se ga mokrota ne prime tudi sicer čerte in številke ne zamažej pred zimo pa se sadež iz pa e m Ij vzamej zimo na gorkim shranijo , in na spomlad 1 • 1 ' i v v W -mr-r- ■ • 5 J cez zopet v mljo posadé, de vnovič ženci. K takim rastljínam Krajnska obertniška družba, ki si vseskozi se šteje repa, korenjv,, nimi sadeži, kakor s krompirjem prizadeva, domače rokodelce s koristnimi znajdba mi soznaniti in jih tako sčasama na vikši stopnjo p zelj pesa (Z y lašk se cez zimo ravno tako umetnosti povzdigniti, je dala za poskusnj dv ná) olet o re Če bi najstero tacih pošetov iz Prag priti tindan přejela, in jih po ravno ti ceni, kakor jih ktere je stavimo nekterim tukej imenovanim rastljínam, kakor po j ute mraz škodovati, se morajo popřed tudi majhni spomladanjski vertu v gnojne v Pragi prodaja, domaćim rokodeleam na gredice saditi in potem se le na njive presaditi prodaj ponudi, nami Kdor hoče pohvalj se en i era 36 krajcarje kadar se ni več mraza bati 5 pošete viditi ali kupiti, glasi v pisarnici Ljubljanske obertnišk ulicah. Zamasa. se oglasi v pisarnici ijjUDijansKe oot kmetijske družbe v S ai en dro vi h naj in 3) koreninami obstoj rastljí se ploh s p o m 1 a d i sejejo, kakor š t a j a r s k a in n e m a detelja, in enake trave. Kdor si pa iz sémen imenovanih cletelj in trav hoče senožet napraviti y Hnietijska sola, za mlatle i si stare« S. Od casa za setev. (Dalje.) k r a i jih vseje že v j a 1 v p f • t ako senožet v takim Xi za vsako seme edini čas setve. Pri setvi namreč drevó v gojzdu dozori in seme donese leží, ki je na spomlad bolj suhôtna. 4) Tudi sajenje ali sejanje drevesnih sémen se ravná nar bolje po natornih postavah. Kadar . ki naj se tedej gleda na lastnost rastljin, vre potem z drevesa pade in se sčasama v zemlj mena in pa zemlje. Nektere semena so bolj rah- zaríne: takrat je tudi čas, de kmetovavec semena liga, nektere bolj terdiga življenja; nekterim ne enaciga pleména seje ali sadí, in takó natornim škodje ne mraz, ne zima, nekterim pa oboje se da eno seme v jeseni, drugo pa le spomladi ? prigodbam následuj sejati. Pri dni h drevesih (divjakih) pride seme v ravno tist letu v Vse rastljine se tedej ločijo 1) v neobsto relo li u i/i^i/im ltm v zí LII) Il u , v iviuiui jv/ uu koristi, zató, kér tukej grad (toca) njemu je večkrat brez jako rad pobija. Ni ga léta, de bi se ne čulo od jedne ali druge straní v Istrii od té nesréče. Vzrok tega, mislim de je, kér so boške, ktere slabi in skodlj zrak vlečejo, vecidel posekane. Jako dobro bi bilo dakle za naše kmete, de bi pristopili k družtvu Ter z ask mu zope listu 3. N k o d o t y ktero so gosp Dol v létas pohvalili Grojzdja pri nas ne stiskajo (prešajo), kakor je v nekterih krajih navada y ampak ga denejo v kad tel imenovano, kér v nji grojzdje mastijo) potem gre y in z nogami dobro vse grojzdje zmasti ? eden v kad potém vse skupej, mošt in tropine, denejo v bacve, kte rim popřej dno vun vzamejo, in jih po koncu postavijo té bacve napolnejo takó, de kakih štirih perstov do vèrha 9 manjka. Že drugi dan je vino dobro, vzdiírne visoko » vunkaj tropine. Takó ga dajo kakih 14 ali tudi vec dní kuhati. Potém poberejo proč od vèrha suhe tropine, in jih proč hitijo, ali pa ocat (jezih) iz njih delajo. Mokre od spodej čisto vino odto- tropine pa v njih pustijo, in v . • C1J0. ostanej Mokre tropine, ktere poslednje na dnu v bacvi y rabij na dva načina: nekteri iz njih zgejo *) Tega ne moremo hvaliti, zakaj sadjoreja bi mogla kme tovavcam povsod při sercu biti, kér sadje za prodajo ali pa do ma co rab o veliko odrine. Pa nadjamo se, de se danji Istrijanci bojo tudi v ti reci svoje sprednike pre- kosili. Vredništvo, 3 S rakijo; drugi pa, bolj pametni, jih denejo v bacvo,jih z vodo nalijejo, in jih dajo kuhati y kakor vino; potlej Star mož na Krajnskim V Cemšenišk fari v • f ZIV1 še dan današnji precéj jih odtočijo, in jih imajo poléti za pijačo in to zovejo: terden kmet, ki je 102 léti star, in ki je še le pred Xi,«.,«« 44 í^: 4^ .1v.« • j____• ________________1'1 _____ •___ _____• 1 .... skavec, ki je v veliki toplini prav dobra pijaca Istrijanske vina so vecidel moćne in jako dobre; izrocil. Razun nekimi dnevi svojimu 45 let starimu sinu svojo kmetijo škoda, de jih tako malo ljudjé poznajo, sicer bi jih vec po nje prihajalo. Samo iz Ćićarije in od Jel san, od Lipe, od Bistrice in tam okoli prihajajo po nje. Dobi se dobriga vina za inajhno ceno. Po oštarijah v Pi čni se černo in belo dobro vino toči po 6 kraje, bokal; skupej pa se dobi tudi po 5 in 4 kraje, bokal. Ravno létas se tukej v Pi čni, in tudi krajih okoli nas, polne bačve dobi. y práv dobriga, y kolikor vćm v drugih černiga in beliga vina (Dalje sledi.) o* Í5> Taliiîo v spodn je Stajarsko. Le pridite, dragi kupci! in ne ustrašíte se létašnjiga v 4. listu Novic v Ro-in Erlahškim (^Jelškim) kislinca, kakor ga gospod H. ačkim, Podcetertškim, šuškim kantonu imenujejo, in zagotovim vas, de vam bomo po dali dobriga in čistiga vinca brez jabelčnika ali hru ševca, kteriga nam je sicer ljubi Bog v přetečením létu ěe precéj obilno dal, pa smo ga za drugo rabo obernili ne pa de bi ga bili med vino mesali. Pridite in posku- j site ga ? Petik. Oglja ne v stanice J n ? Scasama bodo že tudi nejeverni verjeli Vsredo zjutrej to je y 9 svečana so našli na Ljub go nj i pri Horjulu staro že'nsko v stanici mertvo, in na tlćh zvernjen pisker mertve žerjavice, ktero je zvečer v hišo bila přinesla. Oglj hlap jo je zadušil Ljudjé pra vijo veasi: „Ce ne verjameš, pa poskusi!" pa per tacih V f re" eh kjer !jd v • ljenje ali pa smert, ni varno skusati. Veliko jih je že per skušnj z ljem staniše or » reti V • y ljenje zgubilo, torej naj tega nihče ne skuša V Xalostna prigodha neskerbnim staršem v V nedeljo 8. svečana v poduk je Z blizo Id rij velika nesreća perpetila. Iz neke lesene hišice, ktera je bolj v šamoti stala, sta šla gospodár in gospodinja k velki maši, in sta pustila doma dvoje majhnih otrok fanta 7, in deklico 3 léta staro. Po maši prideta do najdeta hišico svojo in vse svoje majhno pre mu y in otročiča vse je zg orélo, in tudi nedolžna Groza je bila mozenje v pepélu; vse, gledati nesrečna otroka, noge so jima odgorele, drob in možgani so se vidili, nobene človeške podobě ništa imela, in bolj kovaškimu oglju, kakor člověku sta bila podobna. Starši, neskerbni starši. ali vam ne seže ta žalostna prigodba vserce? ali imate i kaj ljube z kuj skerbi za svoje otroke? Želei bi bi bili vsi vidili nesrečnih nedolžnih oti y de grozovitno ogoreli in ranjeni trupli teh y kter starsev tako grozoviino smert pripravila je neskerbnost ! J. T. Rodoljubi gosp. 11. gotovo niso misli imeli, imenovanih vín grajati, temuč le popisati d ki P slabši od letašnjiga pridelka i mislili, de gosp. H. niso ki pa po vsih vii poprej • V « lét. De jabelnickam ali hruševcam pobloj ekteri kup tega kér so le govorili, kar so slišali. De skih deželah k imajo, svoje vina bloditi vinorejci ado že stara resnica, in vunder tega voljo nihče ne bo vse vinorejce taciga bloj čil. Kar tedej nekt zad ne zadéne h krivi Tako v».» ivuvj ni/ iv v u i vv u ubiiu j nu naučnu \ & i n. i umi 1 želimo , naj bi se umel imenovani dopis gospoda H. in ne dru niso De se pa dragi gosp. Petik prepričajo, de N 1 1 i i • ê v • . v Êtk mm . ■ k se v prijaznosti gimu pri sercu. d dali pricijoće vab P y kar je emmu Vredništv v natis, de dru- tegî 60 lét stariga sina, sina je imel stari oče in pa 54 lét staro hčer, v se eniga Stara novíea. (Od loterije kaj.} Loteríjo vsak člověk pozná, in marsiktera stara babica, ki nima na svetu nič dru-ziga pričakovati, kakor smert, pričakuje in hrepeni še po srečkah v loterii. Kdaj pa se je pri nas loteríja začéla, le málokdo vé, torej naj jim povémo, de na Dunaji se je zacela loteríja v létu 1752 in sicer 21. kozoperska; p erve srečke so bile 26 y 81, 53, 11 y 74. V Pragi srečkami 22. 75. 33 se je začela 1754. léta, 12. kozoperska s y y y 71, 44. V Gradcu 23.listopada v létu 1757, z 32, 52 y grudna v létu 1771, y o y 22 y 14. V Berni 24. v Lineu 6. prosenca 1778. V Gradcu je loteríja v začetku takó malo prijatlov imela de je do léta 1761 le enkrat na léto stava bila. y Urno ^ kaj noviga? (Dunajski časopisi) ne morejo dovelj prehvaliti krasniga plésa 5 kteriga so ondi prebivajoči Slovani 9. dan tega mesca napravili. (V Krajnji in v Ljubljani) so undan nekteri «•ospodje pervo pojedino konjskima & e5 mesá imeli, ktero or » ospodje! Drugo so bojč iz šošperka dobili. Dobro šio, pot pa prosimo, de bi tudi nas na južino povabili. cilo k pog Oznanilo pogorélske družbe. V današnjim listu berete, de je létašnje létno pla- orelski družbi le 11 kraje, od siu guidînarjev, in de je okoli sv. Jožefa zadnji čas, létno placilo od-rajtati, sicer si mora hišni gospodár sam sebi pripisati če med tem časam pogorí in mu družba škode ne po- y verne. Opra vnik pogorelske družbe za Ljubljansko oko li co ^ali križansko komisijo) in Verhniski kanton je zdej gosp. Jožef Hradecki, ki v Ljubljani v pred-mestji sv. Petra Nr. 97 stanuje in asekurancijske de-narje pobírá. G. Prislovice Stajarskili Síoveneov. Bo šel rakam zvižgat. Ki je ne pozná y bi jo za drage denarje kupil. Ki je vino spil, še naj drože ima. - Ki je mesó pojedel, še naj ima kostí. Bos si s preberuha napravil smetuha. Kjer ena goska pije, tam vse druge pijejo Klin s klinam zbijati. Današnjimu dokladní list. Cena presičev na somnji v Krajnji: Prešici po 9, 7 in pol, in po 6 kraje, funt Spêh po 23 in 24 y gold. cent. Vrednik Janez Bleiweis Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani