Stran 325.
Obrtnija.
Umetna obrt na svetovni razstavi v Parizu.
I.
Na svetovni razstavi v Parizu sta zastopani dve vrsti umetnoobrtniških proizvodov, kateri je treba strogo ločiti, dasi se to v razstavi iz ozirov na mejnarodno kurtoazijo ni zgodilo.
Prva vrsta je jako poučna in zanimiva. Kaže nam proizvode različnih obrtovanj, razkriva nam tisočere zveze, ki obstoje mej raznimi umetnoobrtnimi strokami in mej prizadevanji in strujami arhitekture, plastike in slikarstva, razkriva nam premembe, ki so jih provzročile nove socialne razmere, razodeva nam, kakšen dobiček ima od novih znanstvenih iznajdb, iz kratka vse ono, kar moramo smatrati kot akomodiranje k nazorom in k ukusu, ki ga je vstvarilo valovanje življenja.
Druga vrsta umetne obrtnosti ni nič manj sijajna, toda ta ni uspeh neumornega obrtnoumetniškega delovanja, nego živi samo po milosti svetovne razstave. Vstvarjena je nalašč v ta namen, vstvarjena je z velikanskim duševnim in fizičnim trudom in z velikanskimi denarnimi žrtvami, a vender ni druzega kakor napihnjen reprezentent zastarelih kulturnih razmer ter zanimiva samo s stališča mejnarodne gizdavosti, sicer pa spominja človeka na galerijo slavnih dedov, ki se dobi v hiši ka-cega borznega špekulanta, kateri je včeraj zadobil plemstvo. Ta vrsta umetne obrtnosti zavzema na razstavi mnogo prostora in če bi kdo spisal članek „Potemkinska umetna obrtnost na svetovni razstavi v Parizu" bi gotovo dosegel lep — „Heiterkeitserfolga.
Toda, ali se izplača, baviti se s tem, kar še nekako zapredeno v stare nazore vleče za kulturnim življenjem, v tem ko nudi prej prva omenjena vrsta umetne obrtnosti toliko velezanimivega gradiva?
Škoda, da ima le malokdo dovolj časa, da bi mogel preštudirati pri tej vrsti umetne obrtnosti vse one zveze, katere smo zgoraj našteli in dognati karakteristično razliko mej proizvodi Francozov, Nemcev, Angležev, Skandi-navcev in Italijanov- V naslednjih vrstah hočemo podati le nekoliko posameznih, nemetodičnih opazk, nekaj utisov, ki sem jih dobil pri ogledovanju tega dela razstave.
Tako na primer nam kaže razstava francozkih bijonterijskih izdelkov marsikaj posebno poučnega. Fran-cozko juvelirstvo je staro že mnogo stoletij in izdelki te umetne obrtnosti se ne razprodajajo samo na Francozkem,
nego skoro po vsem svetu; trg za te izdelke neha tam, kjer neha bogastvo. Preteklost francozkega juvelirstva je slavna, sedanjost ugodna, zakaj bogastva je dandanes mnogo, in tako se je zamogla francozka juvelirska umetna obrt razviti do najlepše popolnosti. Francozje niso nikdar z večjo duhovitostjo in z večjim ukusom, z večjo tehniško rafiniranostjo in nekako nervozno tankočutnostjo, delovali v tej stroki umetne obrtnosti kakor dandanes. Kar stvarja njihovo juvelirstvo je tako čudovito krasno, da se človek sili pozabiti, za kako trivijalen namen se rabijo ti izdelki. V teh agrafah, iglah zapestnicah, ovratnicah, dijademih brošah itd. se vidi kako fin ukus imajo Francozi za vse kar je dekorativno. Ti izdelki so taki, da se po svojem umetniškem značaju lahko kosajo s proizvodi visoke umetnosti. Utis, ki ga dobi človek pri ogledovanju teh tako nepopisno elegantnih in gracijoznih izdelkov juvelirstva je, kakor da bi slišal orgijastiško himno, ki jo moški spol poje ženskemu spolu. Vsi ti izdelki izgledajo, kakor da bi žareli koprnjenja, se liki plamenu oviti okrog ponosne ženske lepote.
To pač ni samo slučaj, da slavi pariška umetna obrtnost prav v tej stroki največje svoje triumfe. Francozje so najboljši poznavalci, najfinejši čestilci, da, obo-ževatelji ženske lepote. Zunanja ženska lepota se nikjer tako ne čisla in ne slavi, kakor na Francozkem. V literaturi, v umetnosti, v socijalnem življenju, povsod, prav povsod zavzema kultus ženske lepote prvo mesto. Kako naj bi se potem vsak napredek v dekorativni umetnosti ne pojavil najprej v stroki, ki ima kakor nobena druga namen, služiti in poveličevati žensko lepoto. Umetniki kakor Lalique, Boucheron, Falize, Vever, Froment, Meu-rice tekmujejo neutrudno, kdo vstvari kaj lepšega. La-lique zavzema doslej prvo mesto, on je nedosežen in najbolj občudovan, ker zna izumljati vedno nove forme, ker je njegova fantazija uprav razkošna, in ker so vsi efekti na katerih utis računa v resnici presenetljivi. Njegov genre je navadno bizarno prirejeno zlato okrašeno z medlim raznobojnim emajlom in z dragocenimi kamni. Razstavil je kacih sto izdelkov, a vsak izmej njih bi lahko zavzemal odlično mesto v zakladnici najbogatejšega vladarja. Marsikateri teh razstavljenih izdelkov že ne spada več mej dragocenosti, ki se nosijo, nego je le po tacih motivih sestavljen, sicer pa je umotvor, ki bo radi te svoje umetniške vrednosti vedno zavzemal svoje posebno mesto ter še poznim rodovom pričal, da se je juvelirstvo povzpelo do take dovršenosti, kakor je ni doseglo še nikdar.
Umetniki, ki smo jih zgoraj imenovali poleg Lali-queja se bavijo največ z dragocenostmi, pri katerih se uporabljajo briljanti. Ta briljant! Ustvaril je novo vrsto lepote. Kakor je kot materijal nedosežen glede vrednosti in dragocenosti, kako si je polagoma ustvaril svoje prav posebne estetične zakone, ki so čestokrat direktno nasprotje vseh doslej veljavnih estetičnih teorij. Tudi to je zasluga Francozov. Bjlo je treba duha in ukusa Francozov, da   so  se  po  bistvu  in  po  lastnostih   briljanta počasi
ustvarili ti novi estetični zakoni, vsled katerih je juve-lirstvo glede rabe briljantov doseglo to čudovito visoko stopnjo, ki jo zavzema danes.
Stran 326.