1 * razložene po nar boljših izvirkih z a počeševanje prečiste Device zlasti v mescu velikim travnu, s sveto mašo in z drugimi navadnimi molitvami. Jožef Iveraui. m Jaaeg foleii* duhovna Ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visoko častitiga Ljubljanskima '' ikofijstva. ' / l k ■■ ' ~- &l/ li LYC E A L [ umuoTim V LJUBLJANI, 1857. w /. a Založil in natisnil J. Rud. Milic.’ O de bi mogel jest kdaj doživeti, De bi Marijo vse serca ljubile! S. Alfonz od Ligvori. $>w. 53lLydsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi .“ Kaj lepo se to prerokovanje Matere Božje spolnuje , zakaj povsod najdemo spomin¬ kov veliko, kteri nam pričujejo, v kako visoki časti človeški otroci Mater Božjo imajo. Eden nar imenitniših spominkov, v čast Marije Matere Božje postavljenih, so Luvretan- slio litanije. V njih je izrečena (^kolikor je namreč človeku izreči mogoče,) vsa obilnost in bogastvo Marijne časti, lepote in ljubezni do Boga in do nas ljudi. Lavretanske litanije so nekak veličasten venec, ki ga je sveta cerkev sama Lavretanski Materi Božji spletla. Kolikor bolj te slavne in presladke litanije, njih podobe in skrivnosti razumemo, toliko bolj natanko bomo Marijno visokost in svojo lastno srečo spoznali. Besede svetnikov nam priču¬ jejo, kako močno se serce v ljubezni ogreje ko premišljuje te skrivnostne izreke v hvalo Marije Device. Vender se pa lepota in sladkost tih lita- nij še le potem zamore spoznati, če se njih posamesni izreki dobro razumejo in po več plateh premišljujejo, scer se večdel le Ije v en dan brez vsiga premislika in občutljeja molijo. Zato so si katoliški pisavci že od nekdaj pri¬ zadevali Lavretanske litanije razlagovati ter njih skrivnostne izreke in podobe priprostimu kristjanu razumljive storiti, kakor n. pr.: sveti Alfonz Marija od Ligvori v slavi Marije De¬ vice; Lorene Lemmer, v Nuerenbergu 1. 1690; Fr. Ks. Dom, Stugčburg 1840; Bošt. Vinkel- hofer, Monakovo 1831; Jan. N e p. Ginal, Mo- nakovo 1846; „Maienblii(hen“ od neimenova- niga mašnika, SiegenSbltrg 1853; P. J. lleks na Dunaji 1854; — v slovenskim jeziku: Slava Marije Device sv. Alfonza Marije od Ligvori; Zgodnja Danica 1. 1849 in 1850 itd. Veei del zdaj imenovanih razlaganj Lavretan- skih litanij je bil tudi pri tej izdelavi bogat in pripraven zaklad, iz kteriga se je pogostama zajemalo, [>a tudi še iz marsikterih drugih del, kakor n. pr. iz del A. Sehlbr-a, Veith-a, iz ča¬ sopisa „3eit unb (štmgfeit" sc je kaj porabilo. Desiravno pa tedej že imamo razlaganje Lavretanskih litanij v slovenskim jeziku, se vender tebi, o pobožni slovenski bravec! tukej novo razlaganje Lavretanskih litanij v roke poda, enkrat zato, de se s tem cerkveno slovstvo pomnoži, potem pa tudi, ker je le-to v razlaganje nekoliko bolj obširno zdelano, kar se pa pri gori omenjenim slovenskim razlaganji Lavretanskih litanij iz znanih vzrokov ni moglo lahko zgoditi. Verh tega zarnore biti to raz¬ laganje posebno pripravno berilo za Marijne praz¬ nike in zlasti za obhajanje pobožnosti ve- liciga travna po načinu, kakor bo zdolej rečeno. Nar imenitniši namen tih bukev pa je ta, de bi kolikor toliko pripomogle k večimu češenju Matere Božje in k otročjimu zaupanju do Nje po zdravih naukih sv. katoliške cerkve. De bi torej pač služabniki in služabnice Marije Device prav veliko spodbudljiviga in tolaživniga v tih bukvah najdli, s tem čast Božjo in Marijno množili, sami sebi pa obilno blagoslova pridobili! Kar še poslednjič čudapolne prigodbe zadeva, jih bravec ni dolžan tako verovati, kot verske resnice, ampak je prošen, vsim tem prigodbam le človeško veljavo in ne druge pripisovati, razun tistih, ktere se v sv. pismu najdejo, ali so od cerkve že poterjene, ktere mora vsaki kristjan terdno verovati. Desiravno pa nektere čudne prigodbe tih bukev niso še od cerkve poterjene, so pa vender pripravne mogočno milost in čast Marije kolikor toliko povikševati, in ponižne kristjane v zaupanji in ljubezni do Božje Matere vnemati in vter- dovati. — VI POSVEGEIJE. Marija l ©tl nekdaj je liila navada, de so vsi tisti, ki so od Tvojiga češenja kaj pisali, svoje dela vselej Tebi posvetili. Ali bili so li tudi večdel Tvoji nar bolj goreči služabniki, kakor sv. Bernard, sv. Alfonz i. t. d. O kako bi si torej midva zamogla upati, kaj enaciga storiti, ker se komej smeva prederzniti, Tvoja nar zadnja in nar slabši služabnika imenovati sc ? Vender pri vsim tem posvetiva te bukve v Tvojo čast; zakaj Ti veš, de sva se le zavolj Tebe tega dela lotila. Sama si prerokovala: „de Te bodo srečno imenovali vsi narodi . 11 Hotla sva s temi bukvami kolikor toliko k spol- novanju tega prerokovanja pripomoči; namreč: de bi se bravci čedalje bolj prepričali od Tvoje neizrekljive časti in slave, kakor tudi od Tvoje nezmerne ljubezni do nas revnih ljudi, de bi se potem število Tvojih služabnikov in tudi Tvoje veselje zmirej bolj množilo, ker boš tako priložnost dobila, čedalje več gnati zadobiti človeškim otrokam. Zraven tega sva pa tudi pri tem delu nekoliko lastniga dobička iskala, VIT kar nama boš milostljivo odpustila, ker sva namreč dobro vedla, de vse dobro poplačaš, kar se iz ljubezni do Tebe in v Tvojo čast stori, in ker imaš clo do nar večih grešnikov usmiljeno serce, sva upala, s tem majhnim delam Tvoje materno seree ganiti in nagniti, de bi se usmilila najne revšine ter naji vzela v svoje varstvo in rešila vsih nevarnost duše in telesa. Sprejmi torej, o preblažena Mati Zve- ličarjeva in Kraljica nebes in zemlje! milost¬ ljivo to delo nevrednih grešnikov, in nikar ju v tem sladkim upanji, ki ga na Tvojo pomoč stavita, osramotenih ne pusti! Blagoslovi in varuj nju in te bukve, ktere sta v vsi ponižnosti v Tvojiga presvetiga imena čast posvetila. Zadobi po svoji mogočni priprošnji, de bodo vsi, ki jih bodo brali, k pravi pobožnosti in ljubezni do Tebe vneti, de bomo mi, Tvoji otroci, vsi skupej spoznali in občutili, kako neizrečeno nas je llog ljubil, ker je Tebe , ki Te je svojima edinorojenimu Sinu Mater izvo¬ lil , zraven tudi nam vsim v pravo Mater od¬ ločil. Te milosti Te prosila, o častitljiva in preblažena Božja in naša Mati! Tvoja nevredna in Na-le zaupajoča sina pisavca. Vili Prošnja do Jezusa. Jezus, o Ti vsiga sveta rešnji Bog! Blagoslovi revno delo najnih rok — O Gospod! to serčno pros’va Te. Eno je, kar najno le želi serce Z delam tem doseči, in potem tud’ bo Nama za včs trud zadost’ povernjeno ; Namreč: de se duh ljubezni zamorjen Kaže po Marii vnovič oživljen, De Nje čednost’ bravci vsi posnemajo, Enkrat pa v nebesa srečno pridejo. IX >s 'CS^š-e/.&r— larija, premila nebeška Kraljica, nikdar ne jenja, novih dobrot deliti ljudem; zato so vsi časi keršanstva polni Nje slave, Nje hvale; in ravno zato, ker nam Marija, naša pre- skerbna Mati, vedno nove gnade deli iz sedeža Božjiga usmiljenja, ravno zato so tudi Njeni služabniki, kot dobri otroci, vedno skerbeli, de so ji nove praznike stavili, v znamnje priserčne lju¬ bezni do svoje Matere; de bi se ji ravno s tem praznovanjem prikupili, in tako spet nove gnade po Nji zadobivali. Pravim služabnikam Marije Device ni bilo zadosti, de bi jo le častili o praz¬ nikih Njenih, ktere je sv. katoliška cerkev X že pred postavila, kteri so ti le: 1 . Praz¬ nik prečistila spočetja Marije Device, 8. Grudna; 2. pričakovanja poroda, 18. Grudna; 3 . zaročenja, 23. Prosenca, 4 . očiševanja, 2. Svečana; 5 . oznanjenja, 25. Sušca; 6 . sedem žalost, cvetni petek; 7. obiskovanja, 2. mal. šerp.; 8. začetek škapulirja na hribu Karmel, 16. mal. šerp.; 9 . Marije Snežnice, 5. vel. šerp.; 10 . vne¬ bovzetja, 15. vel. šerp.; 11 . rojstva, 8. Kimovca; 12 . presladkiga Imena Ma¬ rije, v nedeljo potem; 13 . začetek bratov- šine sedem žalost, tretjo nedeljo Kimovca; 14 . začetek bratovšine za rešenje sužnih, 24. Kimovca; 15 . začetek bratovšine sv. ltoženkranca, pervo nedeljo Kozoperska; in še več družili praznikov Gospodovih , v kteri h se tudi spomin Matere Božje obhaja. Pravim služabnikam Marije Device tudi še to ni bilo zadosti, de so Marijo, svojo Kraljico, vsaki dan trikrat, zjutraj, opoldne in zvečer z angelovim češenjem posebno častili; ni bilo zadosti, de so še vsako saboto Marii posvetili; — verh vsiga tega so si dobri otroci nebeške Ma¬ tere en cel mesec v letu odbrali, v kte- rim Marijo prečisto Devico posebno časte- XI 3 . 1. ? ■k »5 »- r- a» ;V. a; h, ije ce o ? a j > em še =srli la¬ te- ste. Ia ta mesec je ^veliki traven/ nar lepši celiga leta, kadar se vse oživi k novimu življenju, kadar tudi rastejo belo-cveteče, prijetno dišeče ,,Šmarnice,“ nar lepši znamnje duše nedolžne, ki je pod krilam Marije belo cveteča in zavolj čednost Bogu prijetno dišeča. S tem praznova¬ njem se pravi služabniki sosebno Marii izročujejo, de bi pod Njenim varstvam, ložej v svete nebesa prišli; svoje serce Marii dajejo v dar, in Njene podobe , v znamnje serčne ljubezni, zaljšajo z diše¬ čimi cvetlicami, s prelepimi ^Šmarnicami.“ Kakor se pa začetek vsaciga praz¬ nika veže na kako prigodbo, ki je tako re¬ koč vzrok praznovanja; tako je tudi s tem praznovanjem. — Človek, ves z Božjimi gnadami obdan — „kaj imaš, de bi ne bil prejel od Boga?“ vpraša sv. Pavel, — o kako naglo, o kako lahko pozabi nebeš- kiga Očeta, in še takrat, kadar mu Bog obilniši svoje darove deli, oh še takrat se zoper Njega vzdiguje, in ga žali. Spo¬ mladi nas vse še lepše vabi, le Bogu služiti, le Njega ljubiti. Hribje, doline, drevje, meline s svojim zelenjem, tički v zraku s svojim žvergoljenjem, rožice na polji — vse hvali in slavi Boga z novim življenjem, — vsa oživljena natora nas vin kliče, de bi spoznali, de le zavolj nas je Ms vse to, de bi tudi mi z novo, oživljeno sal ljubeznijo Bogu služili, le Njega ljubili. nsr Pa, oh, koliko jih je, kteri v spomladnim Sv < času svojiga življenja, v svoj i mladosti, S P* namesto, de bi le za Boga živeli, kot novo-oživljena spomlad, se Njemu odpo- VS1 ' vedo, in pot pogubljenja nastopijo, ker ,n svojih duhovnih „Šmarnic,“ s sv. nedolž- n ' nostjo ozaljšanih duš Bogu in Marii ne darujejo. Oh! koliko jih je, kteri ravno P°t o spomladanskim času le po posvetnim ve- ta ' s selji hitijo? Sosebno se je to godilo konec ( * n pretečeniga stoletja, ko je mlačnost za * 1S Božjo čast kakor strupena megla mnogo za kristjanov pokrivala. In takrat se je v Rimu zbralo več pobožnih kristjanov, pod vodstvam misjonarja O. Lalomia , ki so sklenili celi mesec „veliki traven" v čast nebeške Kraljice obhajati, de bi Marija, naša premila Mati, pri Bogu sprosila, de Ma bi prizanesel ljudstvu, ki je Njega poza- šen bilo, de bi vnemo za Božjo čast, pravo miš ljubezen v njih mlačnih sercih zopet vžgal, mol Ko so po mestu in deleč okrog gerde na pregrešne pesmi donele, in so s plešam je < in igro dragi čas zapravljali, Boga z no- Nje XIII ,as vini grehi žalili, so uni pobožni kristjani je Marijne altarje z dišečimi cvetlicami zalj- no šali, na svojih kolenih k Materi vsiga ili. usmiljenja serčno zdihovali, de bi Ona s tim svojo mogočno priprošnjo milost pri Bogu sprosila. kot Komej se je to zvedilo, že so po »o- vsih cerkvah začeli Marijo tako častiti, cer in mende nobene škofije v katoliški cerkvi 1 ž- n * več, kjer bi Marije tako ne častili. ne Sv. Oče, Pij VII. so 21. Sušca 1815 /mo P°terdi!i to slovesnost ter so vsim, ki ir e — taisto obhajajo, podelili odpustkov 300 nec n * ' /j a vsaki dan c e 1 i g a mesca, in za tisti dan, kader prejmejo svete oiro zakramente, popolna m a odpustek. > v r f° j e začetek „Marijnih šmarnic." pod so Namen te pobožnosti. :ast ija, »MaiPŽJae Km a rwi.ee ali mesec de Marije je čas, ki je ves posvečen poče- za- senju preblažene Device, posvečen pre- avo misij e vanj a Njenih prelepih čednost, Njene gal. moči, Njene dobrote; Njeniga sv. življenja rde na zemlji, Njeniga veličastva v nebesih; sam je čas, ki je ves posvečen priporočevanju no- Njene mogočne priprošnje pri Bogu. XIV Kakor se pobožni kristjan sosebno o nedeljah in zapovedanih praznikih popol- nama Bogu zročuje, ga za prejete dobrote zahvaljuje in ga novih gnad prosi, in tudi terdno upanje ima, de ga bo usmiljeni Bog o Njemu posvečenim dnevu raji in pred uslišal; in kakor pobožni kristjan o Gospodovih dnevih zlasti za svojo dušo skerbi, se bolj skerbno vsaciga greha varuje; tako naj pobožni služabnik xMarije v tem Nji posvečenim času v čast troje- diniga Boga popolnama samiga sebe , vse djanje in nehanje, vse misli in besede JVJar/i prečisti Devici in Materi Božji da¬ ruje. — Vender bi to še ne bilo zadosti; pravi služabnik Marije si tudi prizadevati mora, Njo, podobo pravice, posnemati, kolikor mu je mogoče. — Posebni namen „Marijnih Šmarnic** pa je to, de bi Ma- rijni služabniki na mogočno Njeno prošnjo za-se ali za druge, kako posebno gnado dosegli. Zlasti naj bi jo vsi prosili, de bi nam gnado stanovitne ljubezni sprosila, de bi duše naše ozaljšane s prijetnim du¬ ham lepih čednost Jezusu in Marii bolj dopadle, ter vedno čiste, nedolžne ostale, kot so belo cveteče, prijetno dišeče ^Šmarnic e.“ da kh kti sls bo lič po kt< vs in de se d n za gn K le l ce ni' sv šn Iji po XV o 1 - te di ni in o šo ti a 'je e- ■se de la- iti; ati ti, ien La- njo ado de ila, du- bolj ale, ieče Ta mesec, pravi neki učeni moz, je velik dan nebeške Kraljice; ta čas odpera za¬ klade nebeških gnad v celi polnosti tistim, kteri jo milosti prosijo. Žalostnim tolažilo, slabim moč, zmotenim svetlobo, ubogim in bolnim pomoč, grešnikam rešenje in zve¬ ličanje, pravičnim stanovitnost, de bo pomagano vsim, kot pravi sv. Avguštin, kterikoli se k Nji zatečejo. v Kako se obhajajo Marijne Šmarnice. ]. Pred vsim drugim glej, de boš vse dolžnosti svojiga stanu ta mesec lepo in na tanko opravljal, in bodi prepričan, de to bo nar bolje češenje Marije. Varuj se skerbno vsaciga greha, sosebno nava- dniga, v kteriga nar raji in nar večkrat zabredeš. Pomisli, za kakšno posebno gnado se hočeš Marii priporočevati? — K prejemi sv. zakramentov se posebno lepo pripravi; če moreš, spovej se od celiga leta, ali, če dolge spovedi nisi nikoli še delal, pripravi se in premisli vse svoje življenje, ter ponovi svoje poprej¬ šnje spovedi, če bi utegnilo kaj pomank- ljiviga biti. — Vsako jutro se izroči 31arii popolnama in po Nji tudi Jezusu, Njenimu XVI Božjimu Sinu, s terdnim sklepam, se skerbno varovati vsaciga greha. 2. Na pripravnim kraji v hiši, še boljše, če je mogoče, v cerkvi, ozaljšaj podobo preblažene Device, kakor veš in znaš. Pred pervim dnevam tisti večer že začni to slovesnost z izročilno molitevjo, ktero tu spodej pred Litanijami imaš; tako tudi vse druge dni. 3. Vsaki dan beri počasu eno ali več premišljevanj. Ker so v teh bukvicah Lavretanske litanije popolnama razložene, je torej zraven vvoda še 52 premišljevanj. Zamoreš jih tako razdeliti, de dva dni zaporedama po dvoje in tretji dan le po eno premišljevanje bereš; ali pa kako po svojim, de boš celi mesec vse premišlje¬ vanja prebral. 4. Po premišljevanji moli vsaki dan Lavretanske litanije z navadnimi molitvami. 5. Zamoreš še eno ali drugo pesem v čast Matere Božje zapeti. -- I 0 št V5 P te T ki hi Pi O d« m dt g« nc vs T m m bc os na nn v XVII 5e Izročilo Marii, Materi Božji. ' (Ktero so vsaki ilan prod prertiiJfljevanjem moli.) 56 ij 0) trikrat srečna Devica! vzemi me v in število svojih služabnikov, ki si me že vzela pod križem za svojiga otroka, a, Pokaži mi, de si res Mati moja, s ko tem, de me s pravim spoštovanjem do Tebe navdaš. — O mogočna Devica! ali ki si sterla kači glavo, steri v meni vse ali hudo poželenje in raztergaj verige mojih e, pregreh, ktere me vedno vklepajo. — aj, O modra Devica! ki nebeške zaklade j n i deliš, dodeli mi milosti, ktere Ti, o p 0 Mati moja! za-me potrebne spoznaš; p 0 dodeli mi živo vero, terdno zaupanje, j e- gorečo ljubezen; dodeli mi dar zmer¬ nosti , čistosti, ponižnosti, zaničevanja l an vsiga posvetniga; dodeli mi vnemo za mi. Tvojo čast. — O mila Devica! varuj em me ’ kram me; pod plajš svoje milosti me skrij pred zalezovanjem hudiča, de kom ložej Jezusu, Tvojimu Sinu, zvest ostal, in se s Teboj pri Njem enkrat na vekomej veselil. O Marija, varuj me! o Marija! vodi me po pravi poti v sveti raj. Amen. (Zdaj se l)ere eno ali več premišljevanj.) —— B XVIII Lavretanske litanije. (gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica en sami Bog, S. Marija, \ S. Mati Božja, S. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža , Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ijubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena , Devica verna, Podoba pravice, IB a OD za nas Boga prosi nas XIX Sedež modrosti Božje , Začetek našiga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti' vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosleni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, Kraljica brez madeža iz- virniga greha spočeta, Jagnje Božje, ki grehe svetž odjem- Iješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- iješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki greha sveta odjem- Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov Tolažnica žalostnih, Iješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš. Češena si Marija. XX Petim lavretanskim litanijam se namest: nas Boga prosi! 11 odpeva tako le: Oh Ti, Marija , sladko ime! K Tebi zdihuje moje serce! Roža duhovna, Milosti polna! Prosi, Marija, za grešnike vse! ali pa: Sveta Mati Božja, prosi Boga za nas ! Hvaljen bodi Jezus zdej in na večni čas! Le prosi, le prosi, Marija, za nas! ali pa : 0 Marija. Božja Mati! Prosi za nas Jezusa; Daj nam vselej pomagati, O Devica zvoljena! Molitve. 1. K sv. Rešnjimu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) Kruh z nebes si jim dodelil. Kteri ima vso sladkost v sebi* Moli m o. O Bog! kteri si nam v prečudnim Zakramentu spomin svojiga. terpljenja XXI zapustil; daj nam, Te prosimo, svete skrivnosti Tvojiga Telesa in Tvoje c: Kervi tako častiti, de sad Tvojiga odrešenja vedno v sebi občutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. 2. K sv. Materi Marii. Pod Tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja Porodnica! ne zaverzi na¬ ših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vsili nevarnost. O ča¬ stitljiva in žegnana Devica, naša Go¬ spa, naša Srednica, naša Besednica, naša Pomočnica. S svojim Sinam nas spravi, svojimu Sinu nas priporoči, svojimu Sinu nas izroči. 'V. Prosi za nas sv. Božja porodnica! IV- De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Svojo milost, prosimo Gospod! v Vi< na ® e sei ca v 'il p de, ko smo po ange¬ lovim oznanjenji včlovečenje Kristusa, Tvojiga Sina spoznali, po Njega nino ter Pli e nji in križi častitljivo vstajenje ulja dosežemo. XXII 3. Češena bodi Kraljica. Češena bodi Kraljica, Mati milo¬ sti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K Tebi upijemo zapušeni otroci Eve, k Tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedej naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem rev¬ nim življenji Jezusa, žegnan sad svo- jiga telesa, o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! Prosi za nas sv. Božja porodnica! Ijfc. De bomo vredni obljub Kristusovih. Moli m o, Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo častite Device Matere Ma¬ rije, de bi vredno prebivališe Tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo sv. Duha pripravil, daj, de bomo, ki se Njeniga spomina veselimo, po Njenih milostljivih prošnjah prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni. 4. K svetimu Jožefu. Glejte, zvest in moder hlapec, kte- riga je postavil Gospod čez svojo družino. Prosi za nas sveti Jožef! R. De bomo vredni obljub Kristusovih. slu Ma ne pro raz vez vol vsi žal hiš naš in nos od\ vra daj skf jati »j ’ 1 ogi mil živ vet naš XXIII Molimo. Naj nam , prosimo , Gospod ! za- služenja ženina Tvoje presvete Matere Marije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 5. Za vse potrebe. Ponižno , Gospod! Te prosimo, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje iz¬ voljene Matere ljube Device Marije in vsili svojih Svetnikov nas, svoje slu¬ žabnike, naše dobrotnike in naše po¬ hištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo rodovino in naše prijatle hudobij in grehov, in napolni jih z lepimi čed¬ nostmi; dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne so¬ vražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino; skaži milost našim prijatlam in nepri- jatlam in obvari to faro, z vsimi, ki v nji prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnje, in dodeli milostljivo vsim vernim keršenikam, živim in mertvim v nebeškim kraljestvu večno življenje, mir in pokoj.., Obvari našiga papeža I., našiga škofa I., XXIV našiga svetliga cesarja I., in vso du- hovsko in deželsko gosposko in vse keršansko ljudstvo vsili nadlog in vsiga zlega. Po Gospodu našim Jezusu Kri¬ stusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog od vekomej do vekomej. Amen. Božja pomoč, ostani vselej pri nas! Ip. Amen. Oče naš. Češena si Marija. (Petkrat.) (Zdaj zamoreš še eno ali drugo pesem v čast Matere Božje zapeti in poslednjič moli še, že povsčč znano , prelepo molitev :) O Gospa moja! O Mati moja! Tebi se vsiga darujem, in de se Tebi vedniga skažem, Ti dans posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe popolnama vsiga. Kei' sim tedej Tvoj, o dobra Mati! varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. (Ce boš to molitvico s pobožnim in skesanim sercam zjutrej in zvečer po angeljskim eešenji molil) boš zadobil vsaki dan odpustek za 100 dnij in če v mescu enkrat sv. zakramente vredno prej- meš, in navadne molitve za odpustke opraviš, po¬ polnama odpustek. (Pij IX. 5. vel. šerp. 1851.) ——— Mar rese kakš zato Mar vi ga nuje. celin nar logi: se ii nižji lu- vse iga a-i- živi tog W Vvod, Od litanij sploh. eseda „litanije“ je greška beseda, in pomeni po našim jeziku ponižne pro- cast ojai febi . šnje. Ima pa ta beseda še bolj od- fepMočen in tanjši pomen. Cerkev namreč imenuje „litanije“ očitne, splošne in ponižne molitve, ktere pri slovesnih procesjah opravlja, de bi na prošnjo voje Marije Device in družili svetnikov ali od- voje rešenje od kakšniga splošniga zlega ali pa Kef kakšno posebno gnado od Doga zadobila; r aruj zato imenuje molitve, ktere se na dan sv. 10 in Marka opravljajo, velike, une pa križe- ^iga tedna male litanije. Perve se ime- sanim nujejo velike, ker so bile v Rimu, sedežu "a n'ii ce,i 5 a keršanstva, od s. papeža Gregor-ja prej'nar pervo vpeljane, v veliki splošni nad- ’ij , 0 "l°gi, namreč o času strašne kuge; druge se imenujejo male litanije, ker so bile od nižjiga cerkveniga prednika, od s. škofa 1 9 Mamerta, v malini mestu Vien na Fran¬ coskim o času manjši nadloge vpeljane. Pravi vpeljave c litanij je pa Bog sam; zakaj Bog sam je po Jozuetu du- liovnam zapovedal okoli mesta Jeriho s skrinjo zaveze iti, rekoč: „Naj vzamejo duhovni sedem trobent, s kterimi se v svetim letu trobi, in naj pred skrinjo za¬ veze gredo; in pojdete sedemkrat okoli mesta, in duhovni bodo s trobentami tro- bili“ (Joz. 6, 4.). Očitne prošnje ali lita¬ nije so bile tedej že v stari zavezi, pa tudi precej v začetku keršanstva v navadi. Cerkev je po tih očitnih prošnjah obilniga sadu in prida zadobila; po njih so zado- bivali kristjanje pomoč v splošnih potre¬ bah : po njih so bili dolgi nalivi, potresi zemlje odvernjcni, kuge vstavljene, obil¬ nost sadu in rodovitnost zemlje sprošena, in veliko druzih zlegov odvernjenih in dobrot zadobljenih. Starost in vpeljava Lavretanskili litanij. Litanije Matere Božje ali Lavretan- ske litanije niso scer tako stare, vendef so pa s splošno rabo katoliške cerkve in z veljavo papežev dovelj poterjene. Kdo 3 n _ pa de jih je zložil in vpeljal, ni znano; le toliko se sme reči, de je mogel kak 0 , r učen in pobožen mož bili, ker so te lita— u - ni ’je prav pobožno in pametno češenje s Marije Device. Zakaj vsa prošnja se k »jo ®°g u obrača; Bog se pred vsim družim v prosi, kakor studenec in delivec vsili , a _ gnad. Se le po tem se Marija Devica nar - 0 ii pred z Njenimi lastnimi imeni, po teni pa . 0 - v množili podobali na pomoč pokliče. ( a - Ob času papeža Klemena Vlil. je p 3 bilo več litanij od množili svetnikov zlo- l( j; # ženili, natisnjenih in na svetlo danih. Pa j a vse te je ta papež zavolj marsikterih zmot, ki so jih v sebi imele, v letu 1601 re * zavergel in zraven zapovedal, de naj se •esi v prihodnje brez papeževiga pervoljenja jil- nobene nove litanije ne izdajo, in de se na, zmed tistih, kar jih je že na svetlo da¬ jo nih, smejo le litanije vsili svetnikov in 1'Svretanske litanije v cerkvah in pri pro- cesjah moliti. Iz tega se vidi, de so bile i zraven litanij vsih svetnikov tudi Lavre- tanske litanije od cerkve dopušene in po- an' Merjene;. zakaj ? Zavoljo posebne vrednosti tdcl Matere Božje; zavoljo posebne ljubezni e in Cer kve do Nje; zavoljo Njene posebne Kdo D°naoči, in de bi bili verni k veči pobož- 1 * 4 nosti do Nje spodbujeni. De bi se pa 0 ( verni kristjanje zmiram rajši s temi lita- je nijami k Marii zatekali, de bi pri Bogu k; za nas prosila, in de bi bila ob enim tudi ct od nas češena, je papež Sikst V. v letu ni 1587 za vsako pot, ko se bodo Lavre- S 1 tanske litanije s pobožnostjo in skesanim le sercam molile, 200 dni odpustkov podelil, ki ktere odpustke je papež Benedikt XIII. ro v letu 1728 poterdil in papež Pij VII. v pc letu 1817 še na 300 dni razširil, in scer Je za vedne čase; verli tega tistim, kteri lil vsak dan te litanije molijo, popolnama bi odpustek, vsak zmed peterih nar večih na praznikov Matere Božje, namreč: Spo- ap četja, rojstva, oznanjenja, očiševanja in k vnebovzetja Marije dodelil, če se o teh -Je praznikih skesano spovedo, k s. obhajilu no pristopijo, in pri obiskanji kake cerkve še po namenu matere katoliške cerkve na- kr vadne molitve za popolnama odpustke 'le opravijo. Ti odpustki se zamorejo tudi Ti dušam v vicah v prid oberniti. pri ke Ime Lavretanskih litanij. zb Litanije Matere Božje se scer na¬ vadno po vsili katoliških cerkvah prepe- cescov zopet vzdignila in nekoliko proč °d Lavretanskiga gojzda na hribec blizo aiesta Rakenati postavila. Vender ker sta kotla dva nevošljiva brata, kterih lastnina ) e bil tisti hribec, pri sveti hišici kmalo časniga dobička iskati, in sta se zavoljo te ga hudo razperla, se je sveta hišica še 14 enkrat vzdignila in na en drugi hribec prestavila, in scer ravno na kraj, kjer se še dandanašnji v Loretu znajde. To se je zgodilo na večer pred praznikam rojstva Matere Božje v letu 1295 ob času papeža Bonifacija VIII. Ko se je pa ta reč deleč razglasila, sosebno, de je iz Tersata enaka hišica zginila, so se hotli tudi prebivavci tega kraja, kjer je zdaj hišica stala, od res¬ ničnosti vsiga tega prepričati. Izvolili so tedej nekoliko pobožnih in veljavnih mož, in so jih nar pred v Dalmacijo, potem pa v Galilejo poslali, to reč na tanko preiskat. V Dalmacii so nar pervo premerili prostor, na kterim je sveta hišica Marije Device stala, z mero, s ktero so Lavretansko hišico zmerili, in našli so, de sta prostora enako velika. Tudi čas, v kterim je bila s. hišica iz Dalmacije na Italijansko pre- nešena, se je stikal. Tudi v Galileji so prostor in s.tališe odnešene hišice, ktero se je še v tleh znalo, premerili, ter Dal¬ matinski meri in podobi Lavretanske hišice permeriii, in našli, de je vse eno druzimu enako. Domu pridši so vse povedali, vsa njih spričba pa se je pričo duhovske go¬ sposke s pričami v pisma zapisala, de bi 15 ne mogel clo nobeden dvomiti, de je to res hišica presvete Device Marije. Od tega časa, kar je bilo vse do dobriga dognano, se je nova gorečnost keršanskih ljudstev polastila, in od vsih krajev so jeli ljudje v Loreto na Božjo P°t hoditi. Skorej vsi papeži, kralji in cesarji, in imenitni možje in žene iz vsih dežel so že v Loreti bili, in Marijo v Njeni lastni hišici počastili. Imenitni in dragi darovi mogočnih, kakor pičli in majhni doneski ubozih, kteri od ene plati zadobljeno pomoč, od druge priserčno hvaležnost razodevajo — vse to spričuje, de je ta hišica v posebnim varstvu Božjim, ker je Bog tako pripravljen, vsim tistim gnade deliti, kteri jih na tem svetim kraji na prošnjo Marije pri Njem išejo. — De pa clo ne smemo dvomiti, de je to zares tista hišica, v kteri je ,,Beseda meso po¬ stala, in med nami prebivala, u mora nam katoliškim kristjanam zadnjič to še nar važniši biti, ker je to več papežev za gotovo poterdilo, in ker po napravi pa¬ peža Inocenca XII. katoliška cerkev ob¬ letnico prenešenja te svete hišice vsako leto 10. grudna obhaja, in je v to lastno mašo in lastne molitve odločila. — Kaj 16 pa se imamo iz vse te prigodbe učiti? — to, kar je zapopadeno v prelepi cerkveni molitvi: O Bog! ki si hišo presvete Device s skrivnostjo včlovečenja svojiga Sina posvetil, in jo v naročje svoje cerkve prenesel, dodeli, de se od hiš greš¬ nikov odločimo, in vredni postanemo, biti prebivavci Tvoje svete hiše v ne¬ besih. Amen. 17 F®f?t Mlllllle Kačetck Lavretanskili litanij. i. Gospod usmili se nas! Kriste usmili se nas! Gospod usmili se nas! SB* avretanske litanije seer niso nič druziga, kakor kratek zapopa- dek nekterih hvalnih izrekov, s kterimi Marijo pozdravljamo. De bi pa vender kdo ne mislil, de pri Njenim češenji Boga v nemar pu- 8 »mo, hoče cerkev, de nar pervo kličemo: 55G ospod usmili se nas! Kriste Usmili se nas! Gospod usmili se 11 a s !“ — ali, kakor z greškimi besedami ^čemo: „Kirie eleison! Kriste eleison ! kirie eleison ! 44 — Kakor nekdaj uni slepi f evež na poti, ki je memo gredočiga Je¬ zusa usmiljenja prosil, rekoč: „Jezus, ^'n Davidov, usmili se me, 44 — ravno * a ko tudi mi, ko začnemo litanije Matere 2 18 Božje, ali pa ktere druge litanije, moliti, I ne kličemo precej Marije, ali svetnikov 1 na pomoč, ampak Boga samiga, ker le 1 On sam nam je v stanu iz svoje lastne moči pomagati. Zato začnemo litanije z besedo: ,,Gospod,“ ali „Kirie; u zakaj ta beseda „Gospod a pomeni Tistiga, kteri ima nar vikši in neomejeno oblast in moč. S to besedo „Gospod‘ £ ali„Kirie“ pa tudi Boga poveličujemo, ker z njo nar vikši vlado in gospostvo v Njem spoz¬ namo in častimo. In po pravici. Zakaj On je vse vstvaril, vse ohrani, vse vlada. On je naš nar vikši zapovedovavec; On plačuje vse dobro, kaznuje vse hudo; od Njega pride vsaka oblast in moč, ki jo kralji in vikši tega sveta imajo. On je studenec vsake pomoči in milosti. Kakor pa z besedo „Gospod“ svojo vero in zaupanje v vsigamogočniga Boga na znanje dajemo; tako razodevamo z daljnimi besedami smili se nas“ tudi svojo ponižnost, ker se pred Njim uboge nevredne hlapce spoznamo, kterim vse, karkoli imamo, ne po zasluženji, ampak iz zgol usmiljenja deli. — In ravno te, vera, zaupanje in ponižnost morajo našo molitev spremljevati; od vere in zaupanja 19 pravi s. aposlel Jakop: ,,Ivdor iz med vas modrosti potrebuje, naj prosi Boga, kteri vsim obilno daje. Naj pa prosi z zaupanjem brez vsiga pomišljenja; zakaj kdor si pomišlja, je enak morskimu valbvu, kteriga veter goni, in sem ter tje meče. ^* a j tedej ne misli tak človek, de bo od Gospoda kaj prejel; <£ (Jak. 1,5 — 7.) — in od ponižne molitve pravi modri Sirah: ??Molitev ponižniga bo oblake prederla, in ne jenja, dokler se k Njemu ne pri¬ bliža, in ne bo odstopila, dokler Narviši na-njo ne pogleda.“ (Sirah 35, 2i.) De pa trikrat ponovimo besede „usmili se nas,“ s tem spoznamo, de je Bog trojni v peršonah. Zakaj „Gospod je Oče, Gospod je Sin, Gospod je s. Duh. ££ „Gospod usmili se nas a ober- nemo tedej na Boga Očeta, „Kriste nsmili se nas“ naBogaSina, „Gospod 11 smili se nas“ na Boga s. Duha. S trikratnim ponovljenjem besedi >?usmili se nas“ spoznamo pa tudi svojo veliko revšino in pomoči prosimo. Večdel namreč grešimo po trojnim načinu: iz sla¬ bosti, iz nevednosti, iz hudobije. Ko tedej pravimo t „Gospod usm.ili se *as,“ prosimo nebeškiga Očeta, de bi 2 * 20 naši slabosti s svojo vsigamogočnostjo na pomoč prišel. Ko pravimo: „Kriste usmili se nas, 44 prosimo Jezusa Kri¬ stusa, Sina Božjiga, de bi nam s svojo modrostjo našo nevednost odvzel. Ko pra¬ vimo: „Gospod usmili se nas,“ pro¬ simo svetiga Duha, de bi z navdihljejem prave pobožnosti našo hudobijo pregnal. Trikratno ponovljenje besedi „UsmiIi se nas! a — nas dalje tudi opomni na trojno revšino, ki smo si jo z greham nakopali: nevednost, zadolženje in kazen. Trikrat tedej prosimo, ker želimo od trojne revšine: od nevednosti, zadolženjain kazni rešeni biti. Tako izlaga s. Tomaž Akvin. Ali, kakor s. Bonaventura pravi, trikrat ,,usmili se nas“ kličemo, ker želimo preteklih, zdanjih' in prihodnjih zlegov rešeni biti. Ali, kakor papež Ino¬ cenc piše, za tri razpole grehov, z mi¬ slimi, z besedami in v djanji storjenih, Božjiga usmiljenja prosimo. — Zakaj pa vender v litanijah, ki jih scer v maternim jeziku molimo, perve tri verstice včasi v greškim jeziku izrečemo: „Kirie eleison! Kriste eleison! Kirie elei¬ son ?“ — Zato de bi Gospod Bog Greško ljudstvo, ali tako imenovane „Staroverce,“ 21 ki so bili enkrat z našo pravo rimsko katoliško cerkvijo sklenjeni, zdaj pa so, — oh! od nje ločeni, razsvetlil s svojo ne¬ beško lučjo in zopet pripeljal v naročje matere katoliške cerkve, de bi potem vsi v edinosti vere in ljubezni kakor iz eniga se rca in enih ust klicali: „Kirie eleison!“ »Gospod usmili se nas! u 2 . Kriste sliši nas! Kriste usliši nas! „Kriste £< — po hebrejsko Mesija — pomeni po našim jeziku „Maziljeniga. ££ — V starim zakonu so bili maziljeni kralji, duhovni in tudi nekteri preroki; zato so bili imenovani maziljenci. Zgodilo se je pa to maziljenje s tem, de je bilo na glavo tistiga, ki je imel maziljen biti, od kteriga od Boga v to postavljeniga moža n eko!iko s. olja izlitiga. To maziljenje z °ljem je pomenilo, de jim je Bog to vi¬ soko oblast dal, pa tudi moč, svoje velike dolžnosti v čast Božjo in v svoj lastni svojiga bližnjiga prid in zveličanje prav spolnovati. Jezus Kristus pa ni bil z na¬ bornim oljem maziljen, ampak z nevidnim bakrat, ko je Njegova Božja natora — 22 Beseda — z močjo s. Duha meso po¬ stala, tedej že v svojim včlovečenji; pa tudi takrat, ko je pri Njegovim kerstu prišel s. Duh čez-nj v podobi golobca. „SIiši nas! u S temi besedami po človeško Kristusa ogovorimo, kakor de bi ne slišal, desiravno vse dobro sliši. Za¬ kaj „ali bi On, ki je uho vstvaril, ne slišal? ali On, ki je oko naredil, ne vi- dil ? u (Ps. 93, 9.) Pa kadar je kdo Božji sovražnik, ali pazno ne moli, ga Bog ne sliši; kakor de bi si ušesa zatisnil, de se ne usmili. ,,Nagni k meni svoje uho, in poslušaj moje besede.^ (Ps. 16, 6.) Tako kličemo tudi mi, ker smo si svesti svoje slabosti, takrat, kadar pravimo: ,,Sliši nas! 11 Ker pa nam vender s tem še ni pomagano, če nas Kristus le samo sliši prositi, temuč, ker naše želje, naše proš¬ nje le po tem hite, de bi nas uslišal, zato dalje rečemo: ,,Usliši nas!“ To je, dovoli našim prošnjam, in dodeli mi¬ lostljivo, česar Te prosimo. — De nas bo pa mogel Kristus uslišati, ga prosimo bolj za gnado Božjo in vse, kar zamore k Njegovi Božji časti in k zveličanju na¬ ših duš pripomoči; potem nas bo On 23 uslišal, če bomo po Njegovim nauku nar popred Božjiga kraljestva in njega pravice iskali, pa tudi časnih reči nam potem ne bo zmankovalo, ker nam bo, kakor sam pravi, vse to priverženo. 3 . Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Kakor je Gospod Jezus večkrat svoje molitve z ljubeznjivo besedo „0če“ začel, in kakor nas je v očenašu tako moliti učil: ,,Oče naš, kteri si v nebesihtako je zares pripravno, de tudi mi v litanijah Boga že v začetku pokličemo z besedo: „Oče! a Ta beseda ,,Oče u pričuje ne le samo našo vero v presveto Trojico, ker namreč pokličemo nar pred Boga Očeta, od kteriga je Bog Sin rojen od vekomej, >n od kteriga, kakor tudi od Boga Sina, se izhaja sv. Duh od vekomej; — ta be¬ seda ,,Oče“ obudi tudi sosebno v nas naše visoko češenj e in ljubezen do Boga. Zakaj iz dveh vzrokov imenujemo Boga svojiga Očeta: enkrat, ker nas je vstvaril, potem ker nam je pri s. kerstu po svojim Duhu dodelil, de smo Njegovi otroci. — „Bog sam nas je vstvaril, ne 24 mi sami sebe. “ (Ps- 99.) Mi smo delo Njegovih rok, kakor vse, kar se znajde okoli nas, nebo in zemlja, vidno in ne¬ vidno. „On pošlje svojiga Duha, in je vstvarjeno; On jim sapo odvzame, in vse pogine in se v prah spremeni. 44 (Ps. 103.) Kako velik razloček je med Dogam in med nami! Če bi bili mi tudi čisti in popol- nama, kakor angeli, bi mogli vender spoznati, de nismo nič, in mogli bi svo¬ jiga Stvarnika moliti, pred kterim tudi nebeški duhovi s straham in trepetam stoje. Se hočemo torej neskončnimi! ve¬ ličastvu Božjimu približati, se moramo globoko ponižati, in s sv. Frančiškam kli¬ cati: „Kdo si Ti, in kdo sim jest? 44 Ti moj Stvarnik, jest Tvoja stvar; Ti moj Gospod, jest Tvoj hlapec. S tem občut- ljejem visociga češ en j a se je Abraham Gospodu približal, ko ga je prosil za pregrešne mesta Sodoma in Gomora, de bi jima prizanesel. „Hočem k svojimu Go¬ spodu govoriti, desiravno sim prah in pepel. 44 (I. Mojz. 18, 27.) Z enačim ob- čutljejem visociga češenj a se moramo tudi mi Bogu približati, kadar ga pokli¬ čemo v litanijah z besedo „0 č e ! 44 Pri vsim tem pa vender Bog noče, 25 de bi se mi Njega po hlapčevsko bali, temuč de bi se z ljubeznijo in z otroč¬ jim zaupanjem k Njemu približali, in ravno to je, na kar nas v litanijah daljej opomni sladka beseda „Oče. a Zato pravi s. Janez: „Poglejte! kako veliko ljubezen nam je Oče skazal, de smo otroci Božji imenovani, in smo zares.“ (I. Jan. 3, 1.) To je: mi nismo ne le samo imenovani otroci Božji; Bog nam je tudi to dodelil, de imamo tudi pravico Božjih otrok, de smemo v sladkim zaupanji z Njim, kakor otroci s svojim očetam, govoriti. Zakaj, desiravno smo se po grehu vsi od Boga ločili, je vender svojiga ljubigaSina z nebes poslal na našo revno zemljo, de nas je povzdignil, in iz sužnih satanovih v otroke Božje spremenil. Kako nas mora pa to razveseliti, de je Bog naš Oče, in mi Njegovi otroci! ,,0 tolažepolna be¬ seda , u pravi pobožni Ludvik Granačan, „beseda polna ljubezni in zaupanja! Kje je tako sladak med, kje tako ljubo mleko, kje je mazilo, ki tako prijetno dišavo razpuša, kakor ta čez vse sladka be¬ seda ! u Tebe, svojiga Stvarnika, smem Očeta imenovati! O nezapopadljivo ve¬ selje! o neizrekljiva ljubeznjivost! Ta 26 sladka beseda: „0 č e !“ rani serce, gine oserčje, razveseli duha, skliče sladke solze iz oči. Kaj vse smem upati, doseči, če se Bog tako poniža, de hoče moj Oče biti? u ,,Nebeški.“ Ta beseda se pristavi k besedi „Oče“ v razloček telesnih oče¬ tov. Ima pa vender ta beseda „nebeški u še drugi, veliko lepši pomen. Ta beseda ,,nebeški“ nas opomni, de Bog, desi- ravno povsod pričujoč, vender sosebno v nebesih prebiva : mi pa še nismo pri Njem, ker pravo zedinjenje je še le v nebesih. Zato povzdigujemo željni svoje oči iz zemlje proti nebesam, kjer je naš Oče, kjer bodo vse maše želje, naše prošnje spolnjene. Ta beseda „nebeški u povzdi¬ guje tedej perute naše duše, na kterih naša molitev puhti, kakor daritev pravič- niga Abelna, k Bogu, našimu Očetu, v kterim bomo mir in zveličanje najdli. »Vsig amogočni Bog u se Bog Oče imenuje, v znamnje, de ima pravo Božjo natoro, in v znamnje, de nam je v stanu vselej pomagati, če nam tudi no¬ bena stvar, noben človek ne more več pomagati. „Usmili se nas! u s to besedo pro- 27 simo Očeta vse milosti, de bi nam, ne scer po našim zasluženji, ker smo greš¬ niki, ampak po svojim neskončnim usmi¬ ljenji vse to dodelil, česar potrebujemo za svojo dušo in za svoje telo. 4 . Sin, vsiga sveta rešnji Bog! usmili se nas! ,,Sin,“ kteriga tukej pokličemo, je Jezus Kristus, naš Gospod, druga peršona v Božjim bitji, pravi Bog in pravi človek v eni Božji peršoni. Kakor Bog je rojen od Boga Očeta od vekomej, in se imenuje „Beseda; a kakor človek je rojen iz Ma¬ rije Device v času, in se imenuje sam sebe „Sinu človekoviga . 44 „Vsiga sveta rešnji Bog 44 se Gospod Jezus imenuje po svojim opravilu, ker je ves človeški rod odrešil. Mi vsi smo bili po grehu pervih staršev prišli v sužnost hudičevo , in smo zaslužili večno pogubljenje; tode Sin Božji se je nas ubozih sirot usmilil, je človeško natoro, podobo hlapca, na-se vzel, in nas je s svojo lastno kervjo odrešil jeze.. Božje in večniga pogubljenja, in nas zopet 28 Bogu dopadljive storil. Zato je rekel pri zadnji večerji: ,,Vzemite in jejte vsi od tega; zakaj to je moje telo, ktero bo za vas v smert dano.“ — ,,Vzemite in pite vsi iz tega; zakaj to je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in za ve¬ liko (t. j. za vse) prelita v odpušenje grehov. “ „Usmili se nas! a — s temi bese¬ dami kličemo tudi k Bogu Sinu, de bi nam dal svojo milost in pomoč občutiti. Zakaj, kdo bo bolj z nami usmiljenje imel, kakor Bog Sin? „Nimamo Vikšiga Mašnika, kteri bi ne zamogel z našimi slabostmi poter- peti; ampak taciga, kteri je ravno tako v vsih rečeh skušan bil, razun greha. Pri¬ bližujmo se tedej z zaupanjem k sedežu milosti (t. j. k Jezusu), de usmiljenje do¬ sežemo, in milost najdemo, kadar nam bo pomoči treba.“ (Hebr. 4, 15, 16.) Jezus je mož bolečin — On pozna našo slabost; zato smemo vselej z zaupanjem k Njemu zdihovati, in klicati: „Usmili se nas! u 5 . S. Duh, resnični Bog, usmili se nas! „S. Duh“ je tretja Božja peršona v s. Trojici, razločna od Očeta in Sina, 29 t.j. je druga, kakor Oče, druga kakor Sin, ktera se pa od Očeta in Sina izhaja od vekomej , in je pravi Bog, kakor Oče in Sin. — Zakaj se le tretja Božja peršona v s. Trojici po navadi tako imenuje: ,,s. Duh? u To ime gre scer vsim trem Bož¬ jim peršonam. „Bog je Duh, pravi Kri¬ stus, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti.^ Bog je Duh, t. j. nima nič telesniga. Neskončni Duh je tako do¬ bro Bog Oče, kakor Bog Sin; vender, ker ste te dve imeni: „Oče“ in ,,Sin“ za nas ljudi bolj razumljive in podučljive (t. j. ker nas bolj opomnite, v kakšni zadevi ste te dve Božji peršoni ena do druge, in kaj ste sosebno nam ljudem do- briga storile), se imenuje sosebno le tretja peršona „Duh,“ ker se od obeh, od Očeta in Sina, izhaja, in ker so duhovne Njegove dela, namreč: poživljenje in po¬ svečevanje; in ravno zato (ker nas po¬ svečuje) se tudi „sveti Duh u imenuje. Kaj pa se to hoče reči: s. Duh se izhaja od Boga Očeta in Sina, ali kako se to zgodi, tega scer ne moremo raz¬ umeti, ne dopovedati; zakaj, kar se v Oogu godi, se s človeškimi besedami ne 30 da dopovedati; vender dosti nam je, le to vediti, v kteri zadevi je s. Duh do Boga Očeta in Sina; zakaj ,,zdaj vidimo vse, kakor v megli, potem pa, t. j. kadar k Bogu pridemo, bomo gledali od obličja do obličja.“ ,,Resnični B og“ se imenuje s. Duh, ker je prava Božja peršona; On ni kakor kaka vstvarjena reč, kakor so angeli du¬ hovi, temuč s. Duh je ravno tako pravi živi Bog, kakor Bog Oče in Bog Sin, vir vse svetosti, sam v sebi vsa svetost brez začetka in konca. S. Ciril pravi: ,,Temu Duhu ni nič stvarjeniga podobno, pri Njem ni taka, kakor s človeškim di¬ hanjem, ktero se, akoravno življenje kaže, vender memogrede razgubi. S. Duh je neko živo dihanje, ktero govori, dela, kraljuje in posvečuje. „Usmili se nas!“ S temi besedami prosimo s. Duha, ne le, de bi nas za vse dobro vnel in posvetil, temuč tudi, de bi nas učil prav in dobro moliti; in nas po¬ tem milostljivo uslišal. S. apostel Pavel pravi: „S. Duh podpira našo slabost; za¬ kaj ne vemo, kaj bi prosili, kakor se spodobi, ampak s. Duh sam za nas prosi z neizrekljivimi zdihljeji. u (Ttimlj. 8, 26.) 31 6 . S. Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S temi besedami vse tri Božje per- šone, potem, ko smo jih popred razločno vsako posebej poklicali, spet vse skupej z imenam „presvete Trojice 44 pokli¬ čemo in prosimo. To pa se zato zgodi, de svojo vero bolj spoznamo. Zakaj popol- nama je naša vera le tedaj, če ne le tri razločne Božje peršone, ampak tudi eno Božje bitje spoznamo. — Pa tudi zato ,,presveto Trojico 44 pokličemo, de li¬ tanije ali prošnje veljavo in moč zadobe. Vsa moč molitve pride namreč iz vere. S. Avguštin pravi: ,,Če vera opeša, tudi molitev jenja . 44 Posebno pa Boga časti, in Ham Njegovo milost nakloni vera v pre¬ sveto Trojico in spoznanje te vere. Kolikanj bolj je namreč kak nauk vere našim počutkam in našimu umu skrit in temen: tolikanj bolj verovanje tistiga nauka časti in potolaži Boga, kteriga neskončno resničniga terdimo. „UsmiIi se nas ! 44 S temi besedami hočemo reči: O večni Oče, ki si nas po svoji podobi vstvaril, o Bog’Sin, 32 ki si nas s tolikim trudam odrešil, o sveti Duh, ki si nas s svojo gnado posvetil, usmili se nas! O trojedini Bog, ki si nam toliko dobriga storil, kakor nobeni drugi stvari ne, ne za- verzi nas zavoljo naših grehov, ampak usmili se, ker obljubimo poboljšanje in prosimo odpušenja, zlasti po Marii. — Do tukej je začetek Lavretanskih litanij; pokličemo namreč narpopred troj- ediniga Boga, ker je le On naša edina pomoč. Ker pa vender naša prošnja pri Bogu več zda, in bo popred uslišana, ako svetniki Božji, prijatli Božji, in zlasti ako Marija, Mati Božja, za nas prosijo, in svojo prošnjo z našo združijo, zato se obernemo zdaj v Lavretanskih litanijah k Marii, Materi Jezusa Kristusa, in tudi naši Materi, in jo začnemo z naslednjimi izreki na pomoč klicati. — 33 Sreda Lavretanskili litanij. 7 . S. Marija, za nas Boga prosi! Marija je za imenain Jezusovim veči časti in hvale vredno. To ime Marija je od Boga tako visoko povzdignjeno, in cerkev ga ima v i časti, de se temu presvetimu imenu v čast poseben praznik obhaja, namreč Praznik sladkiga Imena Marije. Zato so si tudi svetniki Božji že od lekdaj prizadevali, zvediti pomen tega presvetiga imena, ker je skrivnosti polno. Nar veči cerkveni učeniki so najdli v tem preiskovanji svoje priserčno veselje; tedej hočemo tudi mi v svojo spodbudo in v čast Marije imenitniši pomene tega pre- s vetiga imena premisliti. Po navadnim 'laganji pomeni ime Marija toliko, ka- 3 34 kor morska zvezda, grenkost mor¬ ja, in Gospa ali Zapovedovavka m o r j a. 1. Marija pomeni morsko zvez¬ do, in to nas opomni na neizrekljivo svetlobo Njenih čednost, sosebno Njene čistosti. „Ona je, rn posvečen; Njeno obiskanje je vnelo ljubezen do Boga, je obudilo živo goreč¬ nost v službi Božji, sosebno serčno liva- 62 ležnost in pravo sveto veselje. Kako velik blagoslov je tedej po Marijnim obiskanji srečni Caliarijevi hiši došel! Kolika sreča zlasti za sv. Janeza, de je zadobil že pred svojim rojstvain gnado opravičenja, ali posvečujočo gnado Božjo, ker ta gnada je bila med vsimi perva in nar veči, ktero je Marija Caliarijevi hiši. donesla; je pa ta zgled nam tudi v spričevanje, de greš¬ niki s pomočjo Marije zamorejo zadobiti gnado opravičenja, ali posvečujočo gnado Božjo. —- V Kani Galilejski je vina Zman- kovalo na ženitnini, kamor so bili Jezus, Njegova Mati in Njegovi učenci povab¬ ljeni. Iz zgol usmiljenja in ljubezni do ljudi, ktere je v toliki potrebi in zadergi vidila, se z zaupanjem približa svojimu Sinu, rekoč: „Vina nimajo!^ In na Njeno prošnjo stori Gospod Jezus pervi čudež in ljudem v njih potrebi pomaga. Glejmo tukej prelep zgled, kako lepo doteka skoz ta nebeški vodotok, Marijo, gnada tolažbe in pomoči, človeškim otrokam v njih časnih potrebah! — Ko je Jezus v strašnih bo¬ lečinah na križu visel in umiral, so stali poleg križa z Marijo, Njegovo Materjo sv. Janez Evang., Marija Kleofova in Marija Magdalena. Kdo je zadobil tim dušam 63 serčnost in stanovitnost, de niso kakor drugi aposteljni Jezusa zapustili? Ivdo jim je sprosil gnado stanovitnosti do konca? Ali ne Marija? Zopet prelep zgled, ki nam spričuje, de Marija zadobi gnado stanovitnosti do konca—*- Vender ne le samo v svojim življenji na zemlji, ampak tudi pozneje in še ztni- rej se Marija kaže kakor vodotok nebeš¬ kih gnad. Oh, koliko tavžent .grešnikov je že pri Marii zadobilo gnado spreober- njenja! Dostikrat je bila le majhna služba, ki so jo še pri svojim grešnim življenji Marii v čast opravljali, in pri kaki pri¬ digi, pri branji sv. bukev je bilo njih serce omečeno, na enkrat so spoznali svoj ža¬ losten stan, so se skerbno spovedali in spreobernili. — Veliko družili je bilo mlačnih, nič kaj niso mogli v dobrim rasti; kakor hitro pa so začeli Marijo bolj ča¬ stiti, jim je sprosila vina ljubezni in veči gorečnosti za čast Božjo. — Koliko jih je bilo nedolžnih, ki so le s pomočjo Ma¬ rije v gnadi Božji in v nedolžnosti stano¬ vitni ostali! — Kdo je v stanu dopovedati, koliko umirajočim je v njih zadnji vojski gnado srečne zmage in ločitve iz tega sveta sprosila? — Kakor so skoz vodotok 64 vode napeljane , tako so napeljane tudi vode Božjih gnad skoz Marijo na naše suhe duše. Iztekajo se iz oči, zakaj Ma¬ rija ima oči polne milosti; iztekajo se iz Njenih rok, zakaj vedno so za dobrote odperte; iztekajo se iz Njeniga serca, zakaj Ona ima materno serce. — O podajmo se večkrat k Marii, Materi milosti Božje. Ona nam ni le samo Jezusa rodila, v kterim se je milost in fjubezen Božja prikazala; — ona je tudi ravno skoz to postala vodotok gnade Božje, skoz Njo se studenec Božjih gnad v nas izteka. — Ko je Holofern mesto Betulijo z armado obdal, je ukazal svojim vojšakam, mestnjanam vodo vzeti, njih vodotoke od mesta odverniti, in njih vodnjake s stražo obdati. V koliki stiski so se zdaj znajdli prebivavci mesta Be- tulje, ker niso imeli več vode? Kaj bi bilo z znjimi, ko bi jih ne bila kmalo serčna Judit rešila? — Tako tudi satan dela. Obdaja, zalezuje nas, pripravi nas v stisko. Kako? Stori nas nekako suhe, mlačne in zanikerne v službi Marije De¬ vice; napravi nam marsiktere zaderge, de začne pobožnost proti Marii pešati; po tej pripravi pa tudi začne naša pobožnost 65 proti Bogu pešati, ker se število gnad zmanjšuje, ki smo jih pri bolj gorečim češenji Marije skoz Njene roke popred od Boga dobivali. Nikar tedej, de bi kdaj jela pešati naša pobožnost in ljubezen do Marije, temuč skerbimo, de bo vedno bolj rastla, saj se bomo tudi čedalje bolj prepričali, kako milostljiva Mati je Marija, in kako veliko gnad tistim deli, kteri jo z otročjim zaupanjem in ljubeznijo časte in pri Njej gnade in pomoči išejo. — O Marija, na ktere pomiglej se nebeški zakladi dele, sprosi nam gnade, za ktere veš, de jih potrebujemo: sprosi nam odpušenje grehov, saj veš, kako močno nam je žal, de smo tolikrat Jezusa, Tvojiga Sina, razžalili, zadobi nam stanovitnost v dobrim, živo vero, terdno zaupanje, gorečo ljubezen, duha molitve, čistost, ponižnost, zaničevanje sveta in srečno zadnjo uro! O Marija, Mati milosti Božje, za nas Bo¬ ga prosi! 12. Mati prečista, za nas Boga prosi! Sveta katoliška cerkev kaže vsim svojim otrokam Marijo kot nar lepši in o 66 nar bolj popolnama zgled čistosti, ki ni bila nikdar z nobenim madežem greha omadežvana, tako de jo po pravici v lita¬ nijah kot Mater prečiš to pozdravimo.— Premislimo torej nekoliko to prečudno čistost Marije Device. Nobeden razun Kristusa ni svojiga telesa in vsili udov svojiga telesa tako čistih, tako neomadežvanih ohranil, kakor Marija. Ona je bila perva, ki je že v cvetji svoje mladosti obljubo vedniga de- vištva storila. To je bilo kaj posebniga, zakaj takrat se še ni nič vedilo od te obljube. Kakor Bogu posvečena Devica je živela v Jeruzalemskim tempeljnu, tako dolgo, de je bila s čistim Jožefam zaro¬ čena, kteriga nevesta je pa le zato po¬ stala, ker je bila to volja Božja in je to postava tirjala, in ker je bil sv. Jožef sam obljubo vedniga devištva storil. Zatega voljo se je vstrašila in se je bala, ko ji je angel oznanil, de bo Mati Odrešenikova postala; „Kako se bo to zgodilo, je skerbno poprašala, ker moža ne poznam.?" Se le potem, ko ji je angel rekel, de jo bo sv. Duh obsenčil in de bo z Njegovo močjo Mati Božja postala, je privolila in izrekla besede : ^Dekla sim 67 Gospodova, meni se zgodi po Tvoji be¬ sedi/*' Ona je hotla kot devica živeti in umreti. Ona res ni nikdar nobeniga moža spoznala in v svojim deviškim telesu ni čutila nobenih skušnjav. In pri vsim tem kako skerbno je cula sama čez se! Sv. Ambrož ne more dopovedati, kako je sama sebe zatajevala: kako ojstro je ži¬ vela, kakor de bi bila skušnjavam pod- veržena; kako previdna je bila v govor¬ jenji; Njenih žnabljev in Njeniga jezika ni nikdar nobena napačna besedica oma- dežvala; Njene oči niso poznale nobene radovednosti; Njene ušesa so bile vsaki zapeljivi besedi zaperte; kako je le samoto ljubila, kakor de bi bil mogel svet popa¬ čiti Njeno nedolžnost! O kako čisto, bolj kakor solnčni žarki, je moglo biti telo Marije Device, ker je s toliko skerbjo čez vse svoje ude neprenehama čula! Po vsi pravici torej je pisano od Nje: „Po- polnama lepa si Ti, moja prijatlica, in madeža ni nad Teboj!“ (Vis. pes. 4, 7.) Kaj pa bi vsa zunanja lepota in či¬ stost telesa človeku pomagala, če bi serce ue bilo čisto? Serce imenuje naš Božji Zveličar sedež ali studenec vsiga hudiga; v njem kraljujejo hude nagnjenja in stra¬ st 68 sti in išejo človeka oskruniti. Vse drugači pa je bilo pri Marii. Netilo greha v Njej ni tlelo, zakaj sv. Duh je z ognjem svoje Božje ljubezni Njeno serce napolnil, ki jo je pred vsakim hudim nagnjenjem varoval. Njeno serce je bilo posvečenimu altarju podobno, na kterim je sveti ogenj Božje ljubezni goril in prijetna dišava pobožnosti k nebesam puhtela. Njeno serce je le obijubljeniga Odrešenika poželelo, Njega je hotla viditi, Njegove čudeže je hotla gledati, Njegove besede je hotla poslušati. O kolikrat je pač zdihovala s prerokam Izaijem: „Ve nebesa ga rosite, in vi oblaki z dežjem Pravičniga pošljite; zemlja naj se odpre, iz nje naj Zveličar kali!^ (Izai. 45, 8.) Zato je bilo pa tudi Njeno serce zaperto vsaki nečimurnosti in po- svetnimu veselju, in nad Njo se je prav lepo spolnilo, kar je v visoki pesmi re¬ čeno: „Zaklenjen vert je moja sestra in nevesta, zaklenjen vert.“ (Vis. pes. 4, 12.) Imenuje jo vert, ker so v Njenim sercu nar lepši cvetlice čednosti in pobožnosti cvetele, in dvakrat jo imenuje vert, ker je bila vsa čista na duši in na telesu, in je to čistost z obljubo vedniga devištva kakor z močno ključavnico varovala. 69 v Čistost telesa in serca pa ne more obstati brez čistosti duše. Duša go¬ spoduje čez serce in telo; ona mora vse svoje nagnjenje in poželenje v svoji oblasti imeti. Nikdar pa ni bila nobeniga človeka duša tako čista, kakor duša Marije; zakaj Ona je bila brez vsiga madeža izvirniga greha spočeta in rojena. Kakor je Dog solnce v tistim trenutku, ko ga je vstvaril, z lučjo vstvaril, ktero sveti brez vse te- mote; in kakor je angele in perva dva človeka s posvečujočo gnado vstvaril; tako je posvetil tudi dušo te visoko bla¬ žene Device v tistim trenutku, ko jo je vstvaril in jo je storil „izvoljeno kakor solnce“ prosto vse grešne temote. To izvirno čistost in nedolžnost pa Marija ni le samo neomadežvano ohranila, temuč jo je s svojimi prelepimi čednostmi in s svo¬ jim obilnim zasluženjem pred Dogam če¬ dalje bolj zaljšala. Kako čista, lepa, vsa nedolžna je mogla torej Njena duša biti; ne zastonj se torej kliče Mati prečista. Poslušajmo še nekoliko, kako lepo govore tudi cerkveni učeniki od Marij ne čistosti. Origen pravi, de Marija nikdar ni bila od dildjeja strupene kače dotaknjena. Sv. Ambrož jo imenuje Devico, kitera je 70 po milosti Božji vsaciga madeža greha prosta ostala. Tudi v redu očitne službe Božje stare grešne cerkve se Marija ime¬ nuje zdaj prosta vsaciga greha, zdaj edina, ki ni bila nikdar na duši mertva, zdaj tista, od ktere smo prepričani, deje bila vselej čista. In sv. Epifani, hvali Marijo tako le: „Za Bogam je Marija čez vse povzdignjena; Ona je lepši kakor clo Kerubini in Seratini in cela vojska angelov. Ona je neomadežvana ovčica, ki nam je Kristusa, Jagnje Božje, rodila/' In sv. Efrem začne svojo molitev k Božji Materi s temi besedami: „0 neomadežvana, vsa nedolžna in vsiga greha popolnama čista Devica, Božja Nevesta in naša Gospa/' — Kličimo torej tudi mi radi in pogo- stama na Marijo s temi besedami: „Mati preeista!" — in priporočujmo sebe in vse tiste, za ktere smo posebno moliti dolžni Njenimu varstvu, posebno naj to store več¬ krat mladenči in device. Vender nikar ne opustimo, si zraven prizadjati za čisto in nedolžno življenje; zakaj ker je bila Ona vsa čista in prosta vsaciga greha, Ona gotovo to nar bolj želi, de se tudi mi z vso skerbjo greha in vsaciga omadežvanja duše in telesa varujemo. Kakor je Kri- 71 stus nekdaj Judam rekel: „Če ste Abra¬ hamovi otroci, opravljajte tudi Abraha¬ move dela;“ — tako Marija tudi vsim svojim služabnikam govori: v Ce sim jest vaša Mati, se skazite tudi vi kakor moji pravi in dobri otroci, in delajte, kar je meni dopadljivo, in opušajte, kar je meni zopernoA Kaj pa je tej prečisti Materi nar bolj zoperno, nam pove sv. Janez Damascen s temi besedami: Marija za- verže vso požrešnost in pijanost, Ona beži pred nečistimi mislimi kot pred stru¬ penimi kačami. Nečisto govorjenje čerti, jezo in maševanje sovraži; nevošljivosti ne more terpeti, in zadnjič se z vso močjo prevzetnosti zoperstavlja.“ Vsili tih in enacih grehov se mora torej vsaki skerbno ogibati, kdorkoli hoče tako čisti Materi služiti in Njeni pravi otrok biti. Očetu Albertu Piskaljinu iz družbe Jezusove se je bila Marija enkrat tako le prikazala: Pod svojimi nogami je imela luno, kroglo zemlje in peklensko kačo; od ram do nog se je vil ko sneg bel plajš, in od Njene veličastne glave je viselo za¬ grinjalo sinje (plavo) kakor nebo; oči je imela pohlevno doli obernjene, roke pa na svojih deviških persih sklenjene. Nad 72 Njo so se vidile tri Božje peršone; Bog Oče jo je kot svojo preljubo hčer, in Bog Sin, kot svojo preblaženo Mater z zvez¬ dami venčal, zgorej pa je bil viditi sveti Duh v podobi beliga goloba, razpušajoč čez Njo svoje zveličanske žarke. Tako se je prečista Mati Božja Marija očetu Albertu pokazala, ter ga s svojo prekrasno lepoto tako ginila, de bi jo bil rad vedno gledal. V ta namen pokliče malarja in mu na tanko dopove, kako se mu je bila Ma¬ rija prikazala, de bi jo tako malar z bar¬ vami zmalal. Čez nekoliko dni pride malar s podobo in jo Albertu pokaže; ta pa, komej jo zagleda, zavpije: „0 kako slabo si jo zadel! Tako čista Devica se more le od čiste roke lepo zmaliti. Pojdi, očisti svojo dušo od vsih grehov in potem se zopet k delu podaj!“ Malar vse to stori in zdaj pride zopet z Marijno podobo, ktera je bila tako lepa, kakor de bi ne bila prišla iz človeške, ampak Božje roke. Po tej podobi je bilo potem več druzih ponarjenih.*) — O de bi tudi mi Marii vselej s čistim telesam, s čistim sercam in s čisto dušo služili! — *)Taka podoba Marije se vidi tudi v nunski' cerkvi v Loki na Kranjskim. 73 O Marija, izvoljeno solnce čistosti prosta vse grešne temote; Ti vsa lepa, Mati prečista! o ne oberni svojih čistih oči proč od nas z grehi omadežvanih Adamovih otrok, scer smo pogubljeni. Ti greli sovražiš, ne pa grešnika; o zadobi torej gnado, de se bo duša naša od vsili grehov očišena enkrat od telesa ločila! O M a r i j a , M a t i p r e- čista, za nas Boga prosi! 13 . Mati brez madeža, za nas Boga prosi! S temi besedami „Mati brez ma¬ deža* se Marijna čistost posebno hvali. Ne le samo v Lavretanskih litanijah , am¬ pak tudi v druzih cerkvenih molitvah se te čednosti tako radi spomnimo, de jo ma¬ lokdaj drugači imenujemo, kakor de besede: Devica, prečista, brez madeža, ali druge enake besede pristavljamo. In res ! kako velike hvale je Marija zavoljo te čednosti, čistosti, vredna! Če stvarjene reči premišljujemo, vi¬ dimo , de je Bog vse modro in zredama napravil; kar pa vender lepoto stvarjenih reči zadene, najdemo poseben razloček.— I 74 Lepe se nam zde zvezde na nebu , ki nam v jasni noči prijazno miglajo; ali I desiravno se nam vse zvezde prijetne in lepe zde, vender se nam jutranja zvezda ali zgodnja danica od družili zvezd nekako lepši in prijetniši svetli. — Lepe se nam zde cvetlice, ki na vertih cveto; ali desi¬ ravno se nam vse cvetlice lepe zde, ven¬ der nas beli limbar še nar bolj razveseli. — Kakor med lepimi stvarjenimi rečmi, tako vidimo tudi med lepimi čednostmi razlo¬ ček. Lepa in Bogu dopadljiva, podloga vsih čednost, je ponižnost; Jezus sam je rekel, de le ta bo povikšan, ki se po¬ nižuje, in sv. Peter pravi, de le ponižnim daje Bog svoje gnade, prevzetnim pa se zoperstavlja. — Lepa in Bogu dopadljiva čednost je tudi poterpežljivost, če človek iz ljubezni do Jezusa svoje križe in težave voljno prenaša, ker s tem si služi krono plačila v nebesih. In tako so tudi druge keršanske čednosti lepe in Bogu dopadljive. Ali desiravno so vse keršanske čed¬ nosti lepe in Bogu dopadljive, desiravno vse človeško dušo zaljšajo: je le vender ena posebno lepa, Bogu in ljudem posebno dopadljiva, in ta je sveta čistost. — Kako visoko čislajo to čednost vsi dobri 75 in pošteni ljudje! Kako lep in prijeten se zdi vsim dobrim in poštenim ljudem pogled nedolžniga otroka! In kdo tistih nekdanjih let nedolžnosti srečnih ne imenuje ? Kaj pa ima majhen otrok nad seboj, de vsim dobrim toliko dopade, de njegove leta za tako srečne imajo? Njegova ne¬ dolžnost in čistost je tista lepota, ki ga tako prijetniga in srečniga dela. Nedolž¬ nost se kaže iz njegoviga cvetečiga obraza, iz njegovih bistrih oči, iz njegoviga serč- niga veselja. Mir serca in upanje vsiga dobriga se na njegovim nedolžnim obličji razodeva. Zato pa tudi tako skerbno varujejo dobri $ keršanski starši svoje otroke pred zapeljevanjem in vsimi nevar¬ nostmi, de kje tega draziga demanta, čistosti, ne zgube. O kako na tanko gle¬ dajo na to, kam de hodijo, s kom se zgovarjajo? In kadar svoje otroke kam daljej, sosebno na nevarni kraj, če tudi na kako Božjo pot, pošljejo, jih ne puste samih, ampak jim preskerbe zvestiga varha, kakor sta ga preskerbela Tobija in Ana svojimu sinu, mladimu Tobiju, ko sta ga poslala v daljno deželo. In le memo grede naj bo opomnjeno: kdo je v stanu izreči žalost in britkost dobrih keršanskih star- 76 šev, če se jim pri vsi njih skerbi kteri otrok zgubi, in pride ob to lepoto svoje duše? O gotovo bi marsikteri starši rajši pogoreli ali še toliko veliko časno nesrečo terpeli, kakor pa de morajo to žalost in britkost nad kterim svojih otrok doživeti. Ali nam ne pričuje vse to, v kako visoki časti in hvali vsi dobri in pošteni ljudje sveto čistost imajo ? V kako visoki časti so pa to čednost še le svetniki imeli? I)e ne bo tukej od tega govorjenje, kako so se svetniki Božji za-njo vojskovali in kaj so za-njo preter- peli, naj bo le nekoliko opomnjeno, kaj so nekteri svetniki in učeniki sv. cerkve od žlahtnosti te čednosti govorili. Sv. Am¬ brož pravi: „V nebesih je ona vstvarjena, in iz nebes je prinesla nebeško življenje na zemljo/' Sv. Gregor Nisenski pa je rekel: ^Kako lepe so roke, ktere nikdar niso stopile k nerodnosti in hudobii, in ktere niso svojih stopinj vtisnile na poti grešnikov! Kako lepo je celo obličje tiste duše, ktero ni z blišobo žlahtnih kamnov ozaljšano, temuč se v pohlevnosti, nespače- nosti in nedolžnosti sveti!" — Zares — vpraša na daljej ravno ta cerkveni uče¬ nik — ali ni nekaj angelskiga, če tisti, 77 ki se še v umerjočim mesu znajdejo, ne žive po mesu, temuč se čez natoro samo povzdignejo?" Zaio pravi tudi sv. Bernard: „Kaj je drajši od čistosti? ona stori člo¬ veka angela. Cist človek in angel se scer razločita, tode le po zveličanji, ne po čistosti. Srečniši so čisti angeli, ker so že v nebesih, terdnejši v čednosti so čisti ljudje. Zakaj angeli Božji se lahko čiste ohranijo, ker nimajo telesa; ali če se človek pri svojim slabim telesu in tako velicih skušnjavah čistiga ohrani, ima veči in terdnejši čednost/' O pač po pravici je torej izrekel sv. Atanazi prelepe besede: „0 čistost, ti dragi biser, ki si od malo ljudi najdena, od mnozih pa clo sovražena, in le od tistih, ki so tebe vredni, iskana!... Ti si veselje prerokov, lepota aposteljnov, življenje angelov, zmagavni venec svet¬ nikov/ 4 Pa kaj hočemo v hvalo čistosti ve- čiga reči, kakor to, de jo sam Bog v nar veči časti ima? Že v svetim pismu stare zaveze beremo prelepe besede: „0 kako lep je čist rod v svoji svetlobi! Zakaj neumerljiv je njegov spomin, ker pred Bogam in ljudmi hvalo ima/ 4 (Alodr. 4, 1.) — Ta čednost je storila, de je Bog sam iz 78 nebes na zemljo prišel: tako močno Bogu dopade! Zakaj Sin Božji ni popred na svet prišel, kakor še le potem, ko je tista devica na svetu živela, ktera je bila čista zadosti, biti Mati Njegova; ker On je hotel le deviško Mater imeti, zato, „de nam je s tem pokazal,“ pravi sv. Avgu¬ štin, „de je Bog začetnik in ljubljenik čistosti/* In ali ni hotel Jezus le od čistiga ženina Marije Device, sv. Jožefa, izrejen biti? in ali si ni nedolžniga sv. Janeza v svojiga nar ljubšiga učenca izvolil, kteri- mu je pustil, de je pri zadnji večerji na Njegovih persih slonel, in mu na križi vise svojo ljubo Mater izročil? In ali ni Bog čistim dušam v nebesih posebniga plačila pripravil? Ali ne bodo nar bližej Jagnjeta, in pele neke nove pesmi, kterih noben drugi ne bo mogel pčti ? Od tod tedej , ker je čistost že sama na sebi tako lepa in hvale vredna, pride, de tiste svetnike, kteri so si za to čed¬ nost posebno perzadevali, n. p. sv. Jožefa, sv. Janeza Evang., sv. Alojzja in več družili nekoliko bolj častimo, ker pri njih sosebno vidimo belo lilijo nedolžnosti in čistosti, desiravno so tudi drugi svetniki čisto in nedolžno živeli, ali pa so saj za 79 svoje grehe resnično pokoro storili , zakaj scer bi ne bili v nebesa prišli, ker nič oma- dežvaniga ne pojde v nebeško kraljestvo, Vender pa, naj se nam sveta čistost tu na zemlji pri čistih in nedolžnih ljudeh, in tam pri svetnikih v nebesih še tako lepa in hvale vredna zdi: Ena je posebno, ktere čistost je le še veliko lepši in veliko bolj popolnama, kakor vsih čistih ljudi tu na zemlji in tam v nebesih. Kakor je solnce svetlejši od vsih druzih zvezd, tako preseže Marijna čistost še tako ve¬ liko čistost vsih človeških otrok. Oh, čigave usta so dosti čiste, čigavi žnablji dosti sveti, de bi zamogli Marijno čistost vredno hvaliti? Ta čednost jo je lepšala že v Njeni zibeli, jo je spremljevala skoz življenje in ji daje še toliko veči svetlobo v nebesih. Nar čistejši devica je bila, preden ji je angel oznanil, de bo Mati Božja, in Devica je tudi zmirej ostala. Nikdar ni druge ljubezni poznala, kakor le Božjo, nikdar ni nič druziga želela, kakor le Bogu dopasti, nikdar ni druzimu svojiga serca razodela, kakor samimu Bogu. Kako lepo spričevanje od Njene velike čistosti nam daje sosebno sv. pismo samo! Ne zastonj opomni sv. Lukež! ko nam 80 skrivnost včlovečenja Sina Božjiga pripo¬ veduje, zlasti deviškiga stanu Marije. Dvakrat zaporedama jo imenuje Devico, in Njeni pogovor z angelam, sosebno Njena deviška boječnost, s ktero je ne¬ beško pozdravljenje sprejela; Njeno pre¬ mišljevanje zastran angelovih besedi, Njeno zaterjenje de moža ne pozna, desiravno je bila že takrat s svetim Jožefam zaro¬ čena — vse to nam zadosti spričuje, kako veliko ljubezen do svete čistosti je Marija imela. Ta ljubezen do svete čistosti je bila pri Nji tako velika, de je bila po be¬ sedah svetiga Bernarda popred priprav¬ ljena, se veliki časti maternstva Božjiga odpovedati, kakor svojo deviško čistost zgubiti, zato je z deviško boječnostjo angela vprašala: „Kako se bo to zgodilo, ker moža ne poznam?“ In še le potem, ko je od angela zvedila, de bo pri vsim tem vender le čista Devica ostala, se je vdala v voljo Božjo, rekoč: „GIej! dekla sim Gospodova, meni se zgodi po tvoji besedi \“ Zares tedej, ktere usta so dosti čiste, kteri žnablji dosti sveti, de bi za- mogli Marijno čistost vredno hvaliti? Po vsi pravici jo torej kličemo „Mati brez madeža!" — 81 Vender pa čuditi se samo Marijni čistosti, nam k zveličanju malo koristi, in Marija je s tem le malo počešena. Hoče nam to v zveličanje biti, in hočemo Ma¬ rijo vredno častiti, moramo tudi Njeno sveto čistost po svoji moči posnemati, in to vsi, bodimo kteriga stanu koli hočemo; zakaj Jezus je sploh govoril: „Blagor jim, ki so čistiga serca; ker oni bodo Boga gledali/ 4 (Mat. 5, 8.) Iz tega se vidi, de, kdorkoli nima čistiga serca, ne bo Boga gledal. Jezus tudi ni nobeniga stanu, nobene starosti in nobeniga spola od spol- novanja te čednosti izločil, in od tod pride, de je čistost dvojna, deviška in zakonska; vsaka se mora po svojim stanu na tanko spolnovati. — Pa kako moramo skerbeti, dc bomo to čednost, sveto čistost ohranili? Ta čednost je, kakor vse druge keršanske čednosti, dar Božji, zraven pa je tako občutljiva, de jo je v stanu vsaki nar manjši dihi j ej skaliti. Kakor se na čistim ogledalu vsaki nar manjši dihljej, ali ka¬ kor se na lepo belim oblačilu vsaki nar manjši madež pozna, ravno tako se za- more tudi sveta čistost z vsako nar manjši r očjo oskruniti. Hočemo tedej to čednost ohraniti, moramo storiti, kar je Marija 6 82 storila, namreč: varovati se slabih prilož¬ nost, čuti. na svoje počutke, in moliti. Pred vsim drugim se je treba varo¬ vati priložnosti v greh, t. j, ne smemo v slabe drušnje, ne v slabe hiše, ne v slabe kraje; tudi se ne smemo podajati brez vse potrebe , ali brez vsiga vzroka v pri¬ jazen pogovor z drugim spolam. Kdo bo čistost ohranil, če se priložnosti ne varuje? Nobeden. David in Salomon sta padla! —• Ali smo morebiti mi svetejši, kakor David, in modrejši kakor Salomon? Zatorej va¬ rujmo se priložnosti v greh! Glejmo na Marijo: v Njeni izbici jo je angel najdel, zakaj Ona je nar rajši doma bila, in brez potrebe ni nikamor šla. — Hočemo se čiste ohraniti, moramo daljej čuti na svoje počutke: na oči, ušesa, usta, roke in noge. De tatje v hišo ne pridejo, zapremo prav skerbno vrata in okna. Ravno tako moramo zapreti tudi svoje oči, kadar bi utegnile kaj liudiga viditi; svoje ušesa, kadar bi lahko kaj liudiga slišale; svoje usta, kadar bi hotle kaj liudiga govoriti; varovati moramo tudi svoje roke in noge pred hudim, in paziti na vse občutljeje svojiga serca. Zakaj naši počutki so tako rekoč vrata ali okna, 83 skoz ktere skušnjave v naše serca pridejo; zato ni v stanu serce tistiga dolgo čisto ostati, kteri na svoje počutke ne čuje. Kako skerbno je mogla pač Marija čuti na svoje počutke, ker se je clo angela ustrašila, ko ga je vidila pred seboj! — Vender pa pri vsim svojim prizadevanji bomo le slabi, in si bomo le malo pripo¬ mogli, če nam Bog ne bo pomagal, če nas Njegova gnada ne bo podpirala. Za¬ torej prosimo Boga večkrat za dar čistosti, prosimo pa za-nj po priprošnji Marije. Nikdar naj ne mine nobeno jutro, noben večer, de bi se Marii ne priporočili; za¬ kaj naš sovražnik, peklenski duh nikoli ne počiva, ne po dnevu ne po noči. Izročimo torej večkrat, sosebno zjutrej in zvečer z naslednjo molitevjo svojo dušo in svoje telo Marii, de bi Ona nas varovala. — O Gospa moja! O Mati moja! Tebi se vsiga darujem, in, de se Tebi vdaniga skažem, Ti dans posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe popolnama vsiga. Ker sim tedaj Tvoj, o dobra Mati! varuj me, brani me, kakor svojo last¬ nino in posestvo. — O Mati. brez madeža, za nas Boga prosi! 6 * 84 14 . Mati nedolžna, za nas Boga prosi! S temi besedami „Mati nedolžna" spozna katoliška cerkev, de je Marija tudi v porodu devica ostala, kakor je bila pred poroda m Devica; de tedej Mati Božja, ko je Kristusa rodila, devištva ni zgubila, marveč je bilo Njeno devištvo po Kristusu le še bolj posvečeno. Ze v svetim pismu stare zaveze naj¬ demo predpodobe te prečudne prednosti Marije, de je tudi v porodu Devica ostala. Tako nam kažejo sv. cerkveni očetje in cerkvene molitve goreč genu, ki ga je Mojzes na gori Horeb zagledal, kteri, desiravno je bil včs v plamenu, vender ni zgorel. Ta germ pomeni v po¬ rodu ohranjeno devištvo Marije. Pa ne le samo v podobah , ampak tudi naravnost govori sv. pismo stare zaveze od te resnice. Prerok Izaija naznanja kot poseben čudež, de bo le devica Mati Zveličarjeva. Ko je bilo kralju Ahacu rečeno: ,,Prosi si znamnje od Gospoda svojiga Boga, ali iz globočine pekla, ali od zgorej z visoeine," je rekel Ahac: „Ne bom prosil, in ne 85 bom Gospoda skušal/' Na to reče Izaija: ^Poslušajte torej vi od hiše Davidove:... Gospod sam bo znamnje dal. Glejte, Devica bo spočela, in »Sinu rodila, in dano mu bo ime Emanuel, (d. j. Dog z nami.(Iz. 7, 11 — 14.} — Davno to nam naznanja, čeravno ne naravnost, nekako tudi sv. pismo nove zaveze. Ko je Ma¬ rija , ki je bila Bogu devištvo obljubila, z deviško boječnostjo angela, ki ji je bil češenje prinesel, vprašala: „Kako se bo to zgodilo, ker moža ne spoznam (t. j. ker sim devištvo obljubila)," ji je v Njeno tolažbo odgovoril, de bo pri vsim tem Devica ostala; rekel je: „Sv. Duh bo pri¬ šel v Te in moč Narvikšiga Te bo obsen- čila.“ (Luk. 1.) To resnico terdi mati katoliška cer¬ kev na več krajih. Ze v aposloljski veri molimo: „llojen iz Marije Device;" zlasti pa jo izreče cerkev v svojih molit¬ vah o Božičnih praznikih; tako reče na priliko: ,,Rodila nam je sveta Božja po¬ rodnica Kralja, kterimu je večno ime, Ona ima veselje matere, sklenjeno s častjo d e višiva, ni imela popred sebi enake, in je ne bo imela. 6 ’ In zopet: ,,Srečna Božja Porodnica, ktere telo neomadež- 86 vano ostane, nam je dans Zveličarja sveta rodila.^ Ravno tako poje tudi v predglasji od Marije o Njenih praznikih,, rekoč: „Ktera je Tvojiga edinorojeniga Sinu po obsenčenji svetiga Duha spočela, in pri ohranjeni časti devištva večno luč svetu rodila, Jezusa Kristusa, Gospoda našiga.“ Pa tudi iz druzih besedi, ktere mati katoliška cerkev na Marijo obrača, se da prav lepo skleniti na to prečudno resnico. Tako jo primerja j utra- nji zarji; kakor jutranja zarja vsa lepa, čista in zlata blago solnce oznanuje: tako je Marija s svojimi lepimi čednostmi in z lepo svetlobo svoje nedolžnosti ozna- novala blago solnce milosti Božje, ktero se nam je v Kristusu prikazalo. In kakor jutranja zarja zavoljo solnca nič ne zgubi od svoje svetlobe, marveč od njega raz¬ svetljena le še lepši in svetlejši postane : tako je bila tudi Marija po včlovečenji Sina Božjiga le še lepši, čistejši in sve¬ tejši na duši in na telesu vsa sveta, vsa nedolžna, o kako velika je mogla še le po-tem biti Njena svetost, Njena nedolž¬ nost, ko se je bil Sin Božji včlovečil, in je bila od solnca Njegove nebeške sve¬ tosti razsvetljena in še bolj posvečena! 87 Pisano je: »Pravični bo prišel na svet kakor svetlobatedej ne pravi: ,,kakor ogenjampak „kakor svetloba/' ker ogenj požge in pokonča, svetloba pa še bolj ozaljša: tako je Kristus s svojini rojstvam devišlvo Marije le ozaljšal. — Tako jo primerja tudi zvezdi. Zakaj kakor zvezda žarke od sebe daje, in pri teni nobeniga pomanjšanja svoje svetlobe, nobeniga otemnjenja ali poškodovanja ne terpi; tako je Marija, nar čistejši Devica, brez vsiga poškodovanja svojiga devištva Sina Božjiga rodila, s tem je bila svet¬ loba Njene čistosti le še k toliko višji stopnji povzdignjena po večni luči, Jezusu Kristusu. Od tod pride veselo pozdrav- Ijenje, ki ga cerkev v svojih molitvah Marii pošilja, rekoč: »Oešena morska zvezda, Božja Mati mila, in vselej Devica \“ — Kako lepo govore od te resnice tudi sveti cerkveni učeniki! Sv. Janez Kri- zostom vpraša: „Kaj je svetejši, kot Ona (Marija)? Ne preroki, ne aposteljni, ne marterniki, ne patriarhi, ne angeli, ne sedeži, ne, gospodstva, ne Kerubini, ne Serafini, ne zadnjič druziga kaj se zamore med vidnimi in nevidnimi stvarjenimi rečmi 88 večiga in častitijivšiga najti. Ona je De¬ kla Božja in Mati, Ona je Devica in Porodnica." Sv. Bernard pa piše: „Nič me bolj ne veseli, pa tudi nič me bolj ne prestraši, kakor od slave Marije Device govoriti. Zakaj glej, če nad Njo hvalim devištvo, se veliko druzih devic v ' spomnim. Ge ponižnost oznanujem, se bodo morebiti saj eni najdli, ki so po nauku Njeniga Sina krotki in iz serca ponižni postali. Če hočem povzdigovati obilnost Njeniga usmiljenja, se najdejo nekteri usmiljeni možje in žene. Eno je, v kte- rim ni imela popred sebi enake, in jo za seboj ne bo imela. Ona ima veselje matere združeno s č a s tj o d e v i š t v a. Marija ima prednost, ki ne bo nobeni drugi dana." — Kaj pa de se nam to ne- zapopadljivo zdi, vender to ne sme naše vere nič slabiti; zakaj že angel Gabriel je rekel prečisti Devici: „Pri Bogu ni nič nemogoče/' Na to opomni tudi sv. Leo papež, rekoč: „Po človeško se nam ta čudež neverjeten zdi, tode vsigamogočno- sti Božji je pripisati, deje Marija, Mati Kristusova, nedolžna Devica ostala/' Spoznajmo torej to vero vsakokrat vnovič, kolikorkrat k „Materi nedolžni 89 molimo, in poveličujmo jo s svojo hvalo zavoljo te nove znamenitnosti Njene časti. O de bi tudi mi tako skerb imeli, de bi ne omadežvali s kakim greham svoje duše, de bi tedej zamogli nedolžnost svoje duše, t. j. posvečujočo gnado Božjo, ohraniti, in svojiga Gospoda Jezusa Kristusa vselej s čistim sercam prejeti! Zakaj tudi mi se pripravljamo večkrat Jezusa Kristusa pre¬ jeti — pri sv. obhajilu; o de bi ga mogli vselej kakor Marija z nedolžnim sercam prejeti! De bi zamogli pa tudi potem, ko ga pri sv. obhajilu prejmemo, na nedolž¬ nosti in svetosti čedalje bolj rasti! Marija je bila potem, ko je Jezusa prejela, le še bolj sveta, le še bolj nedolžna: priza¬ devajmo si tudi mi po sv. obhajilu za veči svetost in nedolžnost. Vojskujmo se stanovitno zoper vse, kar Jezusovim nar svetejšim očem ne dopade. Posebno pa si prizadevajmo za te lepe čednosti po sv. obhajilu: za ponižnost, krotkost, po- terpežljivost in zlasti za ljubezen do Boga in do bližnjiga. — O Marija! Ti nar čistejši zlato brez rije greha; Ti nestrohljiva ceder brez trohnobe greha; Ti nedolžna Mati brez oniadežvanja svojiga devištva; oh! 90 kako rad bi ti svoje serce podal, pa bojim se, de je Tebe nevredno, ker nič ni vredno. Pri vsem tem Ti pa vender, o nedolžna Mati, kakor brez- dnu vsiga usmiljenja darujem brezdno vse revšine, svoje z grehi omadežvano serce ; očisti ga, in sprosi mi pri svo¬ jim Sinu milost, de bo Jezus v mojim sercu rojen. — Mati nedolžna, za nas Boga prosi! 15 . Mati presveta, za nas Boga prosi! Te besede „Mati p r e s v et a“ so le dostavek k poprejšnjim „Mati brez madeža," in „Mati nedolžna,^ in s temi skorej enaciga pomena, in izrečejo zlasti to resnico, de je Marija, kakor pred včlovedenjem Sinu Uožjiga, in v porodu, tako tudi po porodu vselej nar čistejši in nar svetejši, vedno nedotaknjena in neomadežvana Devica ostala. In ta častivni prilog sveta cerkev nekterim krivovercam nasproti postavi; leti Marijni zoperniki, oslepljeni od mesa, si clo misliti niso mogli, de bi kdaj kteri zakon deviški biti zamogel. 91 To resnico, de je Marija tudi po porodu vedno nedotaknjena Devica ostala, terdi nekako že sv. pismo. Zakaj na Marijo se po pravici zamorejo oberniti besede iz 147. psalma, ki se v Marijnih večernicah moli in se tako le začne: ,,Hvali Jeruzalem (Marija) Gospoda, hvali Sion (Marija) svojiga Doga. Zakaj On je zapahe tvojih vrat močne storil; (t. j. On je Tvoje devištvo vterdil in po¬ svetil,) in Tvoje otroke (t. j. vse človeške otroke) v Tebi blagoslovil," ker si postala Mati Odrešenika celiga sveta. — Na Ma¬ rijo se oberniti zamorejo tudi zgorej re¬ čene besede visoke pesmi: „Zapert vert je moja sestra in nevesta, zapert vert." (Visok. pes. 4, 12.) Na Marijo obračajo zadnjič sveti cerkveni učeniki besede pre¬ roka Ecehjela, ki pravi: „Te vrata bodo zaperte: ne bodo odperane, in nihče ne pojde skoz nje, ker je Gospod Izraelovi Dog skoz nje noter šel, in bodo zaperte." (Eceh. 44, 2.) Gotovo skoz nobene vrata na svetu ni Gospod Izraelovi Dog tako noter šel, kakor skoz Marijo. — Zato pravi sv. Dernard : „Z a p er te vrata pomenijo vedno devištvo Marije." Kar pa nam tukej v tih izrekih sv. 92 pismo ie bolj temno in skrito naznanja, to uči katoliška cerkev naravnost in razločno, deje Marija vedno Devica ostala. Ona Marijo brez pristavka kaciga druziga imena ^Devico 44 imenuje; v apostoljski veri molijo krisljanje že ock nekdaj : „ Itoj en iz Marije l)evice. c< In od Marije cerkev pravi: v Vo porodu si Devica neo- madežvana ostala; 44 ' in spet: ^Rodila si Tistiga, kteri Te je vstvaril, in veko- m e j Devica ostaneš / 14 In v očitni spovedi pri sv. maši se moli: ^Spovem se Bogu vsigamogočnimu, sveti Marii vselej Devici i. t. d. In drugi Nicejski zbor to resnico izreče s temi besedami: „Ako kdo ne spozna, de je sveta in „vselej Devica 44 Marija v resnici in zares Božja Porodnica, naj bo od cerkve odločen / 4 Pa saj kako bi ne bila Marija tudi po porodu Devica ostala? (Je je v Putifarjevi hiši Božji blagoslov prebival in cel Egipt blagoslovljen bil zavoljo ne- dolžniga Jožefa; če je d a I j e j s skrinjo zaveze prišel Božji blagoslov v hišo Obe- dedoma; če je z enim samim prihodam Jezusovim Cahejevi hiši zveličanje došlo; — če se je kaj taciga zgodilo na suhim lesu grešnikov, kaj se je moglo še le zgoditi 93 na zelenim lesu Marije? Kakšen blagoslov, kakšna svetost, kakšna ljubezen do sv. devištva je prišla s Sinam Božjim v hišo Njene duše? Kako je bilo Njeno presveto devištvo posvečeno in vterjeno, ker je s Sinam Božjim, ženinam čistih duš, toliko let skupej živela, in bila od Njega na križi svetimu Janezu kot Devica devici izročena? In kako bi ne bila Marija v svetim devištvu zmirej bolj vterjcna? ali je mar v dobrim kdaj pešala? ali ni zmi¬ rej bolj v vsim dobrim rastla in se vter- dovala ? Zakaj ^pravični hodijo, po bese¬ dah svetiga pisma od čednosti do čedno¬ sti/*' — in spet: „Pot pravičnih je kakor svetla luč, grč naprej, in raste do polniga dne.“ (Prip. 4, 18.) Vender pa se je moglo vse to nad Marijo zgoditi, kakor je sama spoznala, rekoč: „HvaIi moja duša Gospoda, in moj Duh naj se razveseljuje v Bogu, mo¬ jim Zveličarji, ker velike reči je nad menoj storil On, ki je mogočen in sveto Njegovo imc.“ Zakaj ker je bila Marija Mati Sina Božjiga, je postala Kraljica nebes in zemlje, Kraljica vsih angelov in vsih svetnikov. Zato se je tudi spodobilo, de je Marija ne le v vsih družili lepih 94 čednostih, ampak tudi v deviški čisto¬ sti vse angele in vse svetnike presegla.— Marija je bila torej vselej nar čistejši Devica. Kakor je zvezda vselej lepa in prijetna, ktera se nam včasi kakor danica, včasi kakor večernica kaže, tako je tudi Marija, naj jo premišljujemo pred poro- dam, v porodu, ali po porodu, vselej nar čistejši Devica. — V življenji svetnikov se bere, de je bil neki učenik bogoslovstva zlo moten pri premišljevanji vedniga de- vištva Marije; ni mogel razumeti, kako de je mogla Marija Mati in Devica skupej biti. Zdaj je slišal od sv. Tilna praviti, kako sveto ta služabnik Božji živi, in precej je sklenil, k njemu iti, mu svoje dvome razodeti, ter ga za podučenje in molitev prositi. Gre tedej tje; pa že na pol pota ga pobožni Tiln sreča, in preden je spregovoriti mogel, je že leta svojo palico v tla zasadil, rekoč : „Moj brat, ne dvomi! Marija je devica pred p or o dam !“ In na to besedo je zrastla v enim trenutku prečudno lepa lilija iz zemlje. Tiln pa je drugič palico v zemljo zasadil, rekoč: „Moj brat, ne dvomi! Marija je Devica v porodu!^ In zopet je vstala prelepa lilija iz zemlje. 95 V tretje je Tiln ravno to storil, rekoč: ■t,Moj brat, ne dvomi! Marija je Devica o porodu!* In spet se je vzdignila kakor sneg bela lilija iz zemlje. Zdaj so vsi dvomi učenikovi zginili; zahvalil se je Tilnu in se podal proč med serčnim češen- jem Marije vselej Device. — Imejmo tudi mi vselej nar svetejši misli in zapopadke od Marije vselej nar čistejši Device, ktere nikdar ni ne nar manjši strupeni dihljej greha omadežval. Mislimo pri vsaki skušnjavi ali pri vsakim dvomu, ki bi se nam kdaj hotel zoper Njeno neomadežvano svetost in čistost vzdigniti, de si mi revni, pregrešni ljudje nikdar nismo v stanu Marije tako svete in čiste misliti, kakor je bila vselej v resnici čista in sveta. — Vprašajmo zdaj pa tudi sami sebe: o moja duša! je bilo le tudi tvoje serce vselej tako čisto ? Je bilo le zaperto vsim grešnim mesenim rečem? ali mar odperto vsim merčesam slabih misel in hudiga poželenja? Ali se vstraši že vsake strupene sapice, ki proti prelepo Cvetlico tvoje čistosti osmoditi, ako ne popolnama požgati? Ali kakšna je kaj tvoja skerb za tvoje telo? Kaj pogledu¬ jejo rade tvoje oči? Kaj poslušajo rade 96 tvoje ušesa? Kaj govori rad tvoj jezik? Kaj z rokami delaš ? Kam te noge nosijo ? — O Marija! ki si bila od vsiga ma¬ deža greha vselej vsa čista, in ki si v kreposti in milosti vse svetnike in angele deleč presegla, vender pa si bila pri vsim tem od svojih sovražnikov tolikrat zaničevana: oh! prosim Te, o vselej Devica! zadobi mi milost, de nič ne mislim, ne govorim in ne storim, kar bi bilo Tvoji časti le količ— kej nasprotij marveč iz vse moči Tvojo hvalo razširjam! — O Marija, Mati presveta, za nas Boga prosi! 16 . Mati ljnbeznjiva, za nas Boga prosi! Do zdaj smo Marijo premišljevali kakor Mater Jezusa Kristusa, kteri je Bog in človek skupej. Vidili smo, kako velike gnade je Bog Marii zavoljo tega dodelil, in kako si je sama prizadevala, svoje serce čisto, brez madeža in v sve¬ tosti ohraniti in v tih čednostih čedalje bolj rasti. Vender Marija, prečista Devica, se ne časti le samo kakor Mati Kristusova, 97 imenujemo jo tudi Mater vernih kristjanov, in potem takem tudi našo Mater. Kakor je namreč Eva nas vsili mati po telesu, tako je Marija nas vsili Mati po duhu. De se pa vender to ložej razume, je treba to resnico nekoliko bolj na tanko premisliti. Evo imenujemo svojo pervo in nas vsili mater zato, ker se od nje izhaja ves človeški rod. Ali ravno to, ker smo mi vsi Evini otroci, pa tudi težko in britko občutimo, zakaj nismo le samo v izvirnim grehu na svet prišli, ampak še druge hude kazili moramo zavoljo tega greha terpeti, kakor: bolezen, žalost, britkost in druge nadloge; res zmiraj moramo spoznati in reči, de smo tukej na zemlji zapušeni Evini otroci. Naš dušni stan je postal po tem grehu tako žalosten, de je zamogel Jezus Nikodemu reči: „Oe kdo iz vode in iz sv. Duha ni vnovič prerojen, ne more iti v nebeško kraljestvo.“ (Jan. 3, 5.) Kakor otroci Eve smo tedaj vsi zaslužili pogubljenje. Hočemo torej zveličani biti, moramo postati otroci Božji; to pa zamo- remo, če verujemo v Jezusa Kristusa, Sinu Marije Device, in če smo pri sv. kerstu v otroke Božje prerojeni. Če smo pa otroci Božji, smo tudi 7 98 bratje in sestre Jezusa Kristusa, kakor tudi res sv. Pavel Jezusa imenuje „pervo- rojeniga med veliko brati." (Rimlj. 8, 29.) In Jezus sam je rekel: »Kdorkoli spolnuje voljo mojiga Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in moja sestra." (Mat. 12, 50.) Iz te resnice, de smo na duhovno vižo bratje in sestre Jezusa Kristusa, se da pa tudi na to resnico skleniti, de je Marija naša Mati. C'e smo namreč na duhovno vižo bratje in sestre Jezusa Kri¬ stusa, kako lahko se da tukej skleniti, de zamoremo potem tudi Marijo kot Svojo Mater pozdraviti? Ali je mar Marija Mati le eniga brata, ne pa tudi Mati druzih bratov in sester? Kristus sam nas je svoje brate imenoval (Jan. 20, 17. Mat. 12, 50), kako bi bilo torej mogoče, de bi nas Marija ne hotla kot svoje otroke spoznati ? Zato so pa tudi cerkveni učeniki ene misli, de kakor je Eva naša mati po mesu, ravno tako je Marija naša Mati po duhu; zato jo imenujejo drugo ali novo Evo, kakor sv. Epifani; Mater vernih kristjanov, kakor sv. Avguštin; tudi Mater izvoljenih, kakor sv. Ambrož. In ravno tih misel je bil tudi sv. Anzelm, ko je 99 v rekel: „Ce je Kristus brat vernih krist¬ janov, zakaj bi tedej tudi Njegova Mati ne bila Mati vernih kristjanov?" Se bolj na tanko pa bomo to spoznali, če premislimo besede, ki jih je Jezus na križi izgovoril, rekoč: „Zena, glej! Tvoj sinin zopet: „Sin, glej! tvoja Mati!"' (Jan. 19, 26. 27.) Nele samo sv. Janezu, ampak nam vsim je Jezus takrat Marijo v Mater dal. Zakaj tudi mi vsi, ki v Jezusa verujemo, smo učenci Njegovi. Kakor je torej Jezus malo popred k svo- jimu nebeškimu Očetu molil, rekoč: „Ne prosim le samo za-nje" — aposteljne — ,,ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v me verovali" (Jan. 17, 20.); tako je hotel tudi s križa doli svoji Ma¬ teri prav za prav reči: „Zena glej tega, in vse prihodnje učence kot svoje otroke, in bodi jim Mati — druga, boljši Eva!" Tako je mislil sv. Antonin, ko je rekel: ,,Janez, ko je pod križem stal, je pomenil vse opravičene, zavoljo svojiga imena, ker beseda Janez taciga pomeni, v kterim se gnada znajde. Vsacimu torej bo Marija Mati dana, ako je to, kar ime Janez po¬ meni, namreč tak, v kterim se . gnada znajde." 7 * 100 Ali Marija ni le samo po imenu naša Mati, ampak tudi v djanji in v resnici, ker nas vse kakor svoje otroke priserčno ljubi; od tod torej se imenuje: Mati lj ub e znj iva. — De nas Marija res ljubi kakor dobra, ljubeznjiva Mati, imamo pač toliko spričevanj, de bi ne bilo ne kraja ne konca, ko bi botli vse našteti. Le spomnimo se na ženitnino v Kani Galilejski, kako lju¬ beznjiva Mati je Marija! Ko je vidila, de vina nimajo, je sama od sebe na to opomnila Jezusa, svojiga Božjiga Sina, ker je terdno verovala in zaupala, de On lahko pomaga. Kdo ne vidi iz tega zgleda, kako dobra in ljubeznjiva Mati je Marija? Le samo vidita je potrebo ljudi, še nobeden je ni za to prosil, in že jim je s svojo mogočno prošnjo pomagala. Če pa Marija svojiga Sina že prosi, brez de bi se ji kaj priporočevali, kaj bo še le storila, če se s ponižnostjo in zaupanjem k Njej zatekamo, in v Nje priprošnjo priporočujemo? To so svetniki Božji, ki so Marijo priserčno ljubili, in z zaupanjem pri Njej pomoči iskali, tudi v resnici skusili. Sv. Alojzja je Marija v vsili rečeh tako va- 101 rovala, in mu tako močno na strani stala, de ni Marije drugači kakor le svojo ljubo Mater imenoval. — Sv. Tomaž, Vilanovski, v ' ' Škot' na Španskim, je pri Marii vselej tako mogočno pomoč najdel, de so mu že sploh ,,Marij ni otrok“ rekli. — In če mi svoje lastno življenje premišljujemo, lahko najdemo, kolikrat nam je že Marija po¬ magala, in se nam ljubeznjivo Mater ska- zala! Kolikrat, ko je bilo naše serce v žalost in britkost vtopljeno, je že zaup- Ijiv pogled v Marijo nam spet prinesel tolažbo v naše serce! O pač po pravici pravi sv. Liguori: „Če kdaj težavna mi¬ sel serce v grenkost pobije, samo ime Marije prežene vso britkost.“ Kolikrat je zadobil marsikteri to ali uno milost od Boga po priprošnjah Marije, ker se ji je priporočeval? Zakaj oči te dobre Matere so vselej obernjene na naše potrebe. O kolikrat Marija odverne nevarnosti, za ktere mi še ne vemo? Kolikrat nas ob¬ varuje pred ktero nesrečo in nevarnostjo, ktere popred še vidili nismo! Kolikrat nam, kakor v Kani Galilejski, gnade sprosi, za ktere še sami prosili nismo? Kolikrat je že marsikteri spoznal — de, mi vsi moramo spoznati, de je le Marija roko Božjo na- 102 zaj deržala, de nas ni Bog tako, kakor je že nektere, precej po storjenim grehu zavergel? In koliko druziga smo po pri¬ prošnjah Marije od Boga prejeli, za kar še ne vemo? — Marija je tedej naša Mati, naša nar boljši, in po vsi pravici ljubeznjiva Mati. Ali ni vse naše ljubezni vredna? In kako popolnama lepa je naša Mati! Njeno serce je zapopadek vsih čednost; Ona nam s svojim zgledam sveti; Njena lepota nima nič grenkiga, nič zoperniga. Zato se tudi ime Marije v visoki pesmi olju primerja: „Tvoje ime je kakor izlito o!je.“ (Vis. pes. 1.) Olje je podoba milo¬ sti in krotkosti in po pravici vpraša sv. Antonin: „Kteri iz med vsih svetnikov ima z nami veči usmiljenje, kakor Marija ? a Kdo je torej za Bogam bolj naše ljubezni vredin kakor Marija, M a ti ljubeznjiva?! To že naša hvaležnost tirja. Zakaj s tem nas Marija nar bolj vabi, de bi jo ljubili, ker nas sama tako močno ljubi in nam s svojo ljubeznijo naše serca jemlje; zakaj res! grozno nehvaležniga, terdiga in mer- zliga serca mora pač listi biti, kteri Ma¬ rije ne ljubi. Kako močno so svetniki Božji Marijo 103 ljubili! De od družili svetnikov, n. pr, od sv. Bernarda, sv. Dominika i. t. d. mol¬ čimo, hočemo le samo na sv. Alfonza Li- guorja opomniti, ki je bil škof v mestu sv. Agate na Laškim, in je konec 18. stoletja umeri, kteriga pa od leta 1839 med svetniki Božjimi častimo. Kako go¬ reče in priserčno je ta svetnik Marijo ljubil, nam že obilno spričujejo njegove pesmi, ktere je v Marijno čast zložil. Kako lepa je n. pr. pesem, ki se tako začne: „Veš o Marija! moje veselje !“ i. t. d. Kako veliko ljubezen do Marije sv. Alfonz Liguori v tej pesmi razodeva, ni lahko izreči. Kakor se dober otrok težko loči od svoje matere: tako, pravi sv. Alfonz Liguori, bi tudi on hotel zmirej pri svoji ljubeznjivi Materi Marii stati. In ko v svoji ljubezni do Marije na daljej premišljuje, kaj de bi ji podaril, s čim bi ji zamogel veselje napraviti, se spomni, de druziga nima, ko svoje revno serce: to tedej prosi Marijo pohlevno, de bi mu vzela serce revno. Pa kako lepo je še le slišati, kar na daljej pravi sam od sebe: de mu je Marija že serce vzela, de za¬ njo gori; le samo tega jo prosi, de bi ga ohranila in pred vsim hudim branila. Ali 104 si moremo pač veči ljubezen do Marije misliti? In ne le samo on sam je hotel Marijo ljubiti, temuč goreče je želel v svojim sercu, de bi tudi drugi, — de bi vsi ljudje Marijo ljubili. Rekel je v drugi pesmi: „0 de bi mogel kdaj doživeti, de bi Marijo vse serca ljubile, slišati, de bi vse trume častile, sveto in sladko Marijno ime!“ ("S. Ligu. Slava Marije.) Ljubimo torej tudi mi Marijo; vender ljubimo jo ne samo z besedo, ampak v d j a n j i in v resnici! Marija je Mati čiste ljubezni, ki vsak greh čez vse sovraži; zato si moramo tudi mi, ako hočemo Ma¬ rijo ljubiti, sosebno za čistost in svetost življenja prizadjati, in se vsaciga greha skerbno varovati. Nikar ne pozabimo na bolečine , ki jih je pod križem zavoljo nas prestala, ker je vidila , de mora Jezus , Njeni preljubi Sin, zavoljo naših grehov toliko terpeti. Kolikorkrat torej grešimo prebodemo vnovič Njeno Materno serce! — O Marija, Mati ljubeznjiva! kako bi te ne ljubil , ker je Tvoja Ijubeznji- vost Boga samiga iz nebes, v Tvoje naročje potegnila! Kako bi Te ne ljubil, ker si tako lepa, sladka in usmi¬ ljena Mati in se Tvoje sladko ime brez 105 ljubezni clo imenovati ne more 1 Kako bi te ne ljubil, ker si moja Mati in si zavoljo mene toliko bolečin prestala! Ljubim Te, in hočem Te čedalje bolj ljubiti. Ljubezen do Tebe je pot k Božjimu sercu Tvojiga Sina, k stu¬ dencu vse ljubezni. O Mati čiste lju¬ bezni, sprosi mi dar te prelepe, svete in čiste ljubezni, in potem sim zmed vsili umerjočih nar bolj srečen, zakaj vera in upanje preideta, ljubezen pa večno ostane, in nas bo večno srečne storila. O Marija, Mati ljubez- njiva, za nas Boga prosi! 17 . Mati prečudna, za nas Boga prosi! Pobožen izrek, s kterim Marijo v Lavretanskih litanijah počastimo, kadar jo Mater prečudno imenujemo, je z vsini tem, kar je bilo do zdaj od Nje rečeno in kar mislimo še reči, dovelj poterjen. Prečudno pa imenujemo tukej Ma¬ rijo sošebno zavoljo veliciga in ediniga čudeža, po kterim jo je Bog Oče izvolil v Mater svojiga preljubiga Sina jn ker 106 se je to včlovečenje zgodilo po Nji skoz moč svetiga Duha. Scer je bil že pervi začetek Njeniga življenja čudapoln, zakaj Ona ni bila ka¬ kor drugi ljudje, v izvirnim grehu spočeta, ampak brez izvirniga greha, popolnama čista in lepa brez vsiga madeža je zagle¬ dala luč sveta. Desiravno je bil pa že ta čudež velik, de jo je Dog obvaroval pred izvirnim greham, je bil pa vender ta še nar veči med vsimi čudeži, ki ga je Bog nad Njo storil z včlovečenjem svojiga Sina. Ta, ki je mogočen in sveto Njegovo ime, je nar veči izmed vsili skrivnost nad Njo dopolnil; zakaj pri Bogu ni nič ne¬ mogoče. Premisli zdaj, o kristjan! ta velik čudež, ki ga je Bog nad Marijo storil z včlovečenjem svojiga Sina. Tisti, ki nima ne začetka ne konca, si je izvolil Marijo, ponižno deklo, v svojo Mater. Stvarnik vsili reči, po kterim je vse storjeno, je postal stvar v Marii! Sin vsigatnogočniga Boga, rojen iz Boga Očeta od vekomej , je bil kakor ubogo dete od Nje, uboge Device, rojen! Ta, ki je Gospod vsili stvari, je bil Nji, ki se je Njegovo deklo imenovala, podložin in pokorin. Ona, 107 uboga hči Davidova, ki še cIo v svojim očetovskim mestu ni bila sprejeta, je ro¬ dila Zveličarja sveta, kteriga so narodi pričakovali! Človeški otrok postane Mati Božja, in ima Sina, h kterimu Bog govori: v Ti si moj Sin, dans sim Te rodil. —■ Tebi hočem narode v delež dati in zemlje pokrajne v Tvoje posestvo** (Ps. 2.); Njeno premoženje ni daljej seglo, kakor štiri stene Njene ubožne izbice, in vender je bila povzdignjena in izvoljena v Mater Gospodovo, v Nevesto svetiga Duha! Ona je bila tedej prava Mati Jezusa Kristusa, in vender je ostala čista in neomadežvana Devica celi čas svojiga življenja. Ni torej Nji enake najti, ni nobene, ki bi Njeno vrednost dosegla; zakaj Ona ima veselje Matere združeno s častjo Device. Marija je Mati in Devica; iz Njeniga premiliga obličja se sveti ljubeznjivost Matere in se lesketa limbarska čistost Device. Za¬ res! prečudna Mati; in kakor malo člo¬ veška pamet zamore zapopasti skrivnost včlovečenja Sina Božjiga, tako malo za- moremo zapopasti skrivnost: Marija je Mati in Devica skupej! Le pobožno serce to skrivnost veruje, le čista ljubezen njeno sladkost okusi. Marija je tista 108 prečudna žena, od ktere je Bog kači rekel: „Ona bo tebi glavo sterla. 44 (I. Mojz. 3, 15.) Marija je tista prečudna žena , od ktere sv. Janez govori v skriv¬ nim razodenji, rekoč: „In veliko znamnje se je na nebu prikazalo: Zena s solncam obdana, in luna je bila pod Njenimi nogami, in na Njeni glavi venec dvanaj¬ sterih zvezd/"' (Skriv. razod. 12, 1.) Vse to stori zares Marijo prečudno. Pa tudi če Njene čednosti premišljujemo, kako se moramo nad Marijo čuditi ? Kdo bi se ne čudil nad eno po n iznos tj o? Takrat, ko je Marija privolila in se vdala volji Božji, rekoč: „l)ekla sim Gospodova, meni se zgodi po Tvoji besedi!“ — takrat je postala Kraljica nebes in zemlje in scer zato, ker se nobena stvar ni pred Bogam bolj ponižala, kakor Marija. V Njej se najde nar veči čast in nar veči ponižnost združena. Angel jo pozdravi: ^Gnadepolna/" in ji oznani, de bo Mati Sina Božjiga, in Ona reče: „l)ekla sim Gospodova!“ Elizabeta ji pravi : „Blago- darjena si med ženami!^ — Marija odgo¬ vori : „Gospod se je ozerl na nizkost svoje dekle/ 4 Ali ni Marija ravno tako 109 prečudna zavoljo svoje ponižnosti, kakor je prečudna zavoljo svoje časti? Kdo bi se ne čudil nad Njeno vero? Kakor bitro ji je angel oznanil skrivnost včlovečenja Sina Božjiga, ni dvomila in dolgo premišljevala. Dosti ji je bilo vediti, de pri Bogu ni nič nemogoče. Tako ni veroval Caharija, kar mu je bilo od angela oznanjeno; zato je mogel tudi nekoliko časa mutast biti. Po vsi pravici je torej rekla Marii Njena teta Elizabeta: „Blagor Ti, ki si verovala, ker se bo spolnilo, kar Ti je povedano od Gospoda!^ Kdo bi se ne čudil nad Njenim veli*- kim zaupanjem, ki ga je v vsih nadlogah do Boga imela? Scer je Marija imela celo svoje življenje marsikaj poterpeti, ker Bog vsim tistim, ktere ljubi, križe in težave pošilja; ali vender sosebno od 7 mečev vemo, ki so na hudo, grozovitno vižo Njeno serce prebodli, in pri vsim tem nikjer ne beremo, de bi bila kdaj v svojim zaupanji na Boga omagovala. In kdo bi se tudi ne čudil nad Njeno ljubeznijo? Noter do zadnjiga zdih- Ijeja, tudi pri nar hujših bolečinah svoje duše , ni zapustila Jezusa. Pod križem je Ona stala. Gledala je bledi obraz svo- 110 jiga Sina, in včnder je — stala; slišala je Njegove mile tožbe, vidila ga je zapu- šeniga in je — stala. Vidila je Nje¬ govo kri v potokih iz Njegovih ran teči in vender je — stala. Slišala je zani¬ čevanje Njegovih sovražnikov,, vidila je, kako je glavo nagnil in umeri, in vender je — stala. „Stala pa je pri križi Je¬ zusovim Njegova Mati**' — piše sv. Janez. Kdo pa je dal deviški Materi toliko serč- nosti in moči? Ljubezen do Jezusa, ljubezen do nas ubozih grešnikov. Ali ni to zares prečudna Mati? Sme se tudi misliti, kar veči del vsi cerkveni učeniki terdijo, de tudi Njena ločitev s tega življenja ni bila tako britka in grenka, kakor je po navadi smert vsili družili ljudi: zakaj Marija je v svojim presvetim telesu Sina Božjiga spočela. Ali je verjetno, de bi bili to sveto telo červi jedli?! Ali je mogel Bog pripustiti, de bi bilo to sveto telo kdaj v grobu trohnelo?! Alije moglo tisto sveto telo, ktero je moč Narvikšiga obsenčila, v kte- rim je Beseda Božja meso postala, enaki delež z vsimi druzimi telesi imeti?! Pobožno ustno izročilo nam tedej pove: ko je čas prišel, kadar se je imela 111 Mati našiga Zveličarja s tega sveta ločiti in se za vselej z Bogam skleniti, kar se pa vender, kakor sveti Bernard pravi, ni zgodilo po kaki bolezni, ampak po prevelicih dušnih tolažbah in goreči ljubezni do Boga; takrat je Bog hotel, de so se še enkrat vsi aposteljni v Jeruzalemu sošli. Pokopali so presveto telo v vertu Getsemani, pa ga čez tri dni niso več najdli, ampak le samo tančice, v ktere je bilo zavito, ki so neizrečeno lepo dišale, in iz tega so sklenili, de je bilo zavoljo posebne prednosti tudi telo Marije od Boga v nebesa vzeto. Tako nam pripo¬ veduje staro, pobožno ustno izročilo. Pa tudi mati katoliška cerkev temu ni nasproti, ker že od starodalnih časov z veliko častjo obhaja praznik vnebovzetja Marije Device. Tako se je skoz celo Njeno življenj6 po čerki spolnilo, kar je sama v svoji pesmi izrekla: „Velike reči je nad menoj storil ta, ki je mogočen, in sveto Njegovo ime.“ (Luk. 1, 49.) — Prečudna Mati našiga Zveličarja naj bo nam torej serčno pozdravljena in zavoljo Njene visokosti in časti., visoko hvaljena in češena! Število čudežev, 112 ktere je Bog nad Njo storil, je neskončno in še zdaj ne jenjajo. Kjer koli jo kdo z zaupanjem na pomoč kliče, se kaže prečudno pomočnico. Koliko znamenj se najde po Božjih potih, ki pričujejo od Njene prečudne pomoči? Na več krajih se zato hvalni izrek: „Mati prečudna!" trikrat ponovi. Je pa tudi to ravno tisti izrek, ki je Božji Materi nar prijetniši. — Jakob Bern iz društva Jezusoviga, po¬ sebno goreč služabnik prečiste Device, je želel zvediti, kteri iz med vsili hvalnih izrekov pač Nji nar bolj dopade? Ko je tedej nekiga dne med petjem Lavretanskih litanij v samotnim kotu klečal in molil, se mu je ravno v tistim trenutku v nebeški blišobi Marija prikazala, ko so zadonele besede: „Mati prečudna!" Zdaj je veselo gori skočil in kakor zamaknjen pevcam zaupil: Zapojte še enkrat te be¬ sede in še enkrat, zakaj „M ati p r e č u d n a" to je Device častni perimek; dosti je, od Nje reči: „Mati prečudna!" Hva¬ limo in častimo torej tudi mi Marijo s tem Nji nar prijetnišim izrekam: ^Mati pre¬ čudna!" Sosebno v litanijah te besede prav s premislikam in serčno izrekujmo! — 113 O Marija,, Ti si zapopadek nar večih čudežev Božjih, po pravici na- polnuješ angele in ljudi z začudenjem. Vse je v Tebi slavno in začudenja vredno, o Mati prečudna! Tisi Devica in Mati ob enim: Ti si Kraljica vsili stvari in nar ponižniši med vsimi stvarmi, Ti si nar bolj boječa Devica in nar močnejši Mati. O prosi za-me, de Tvojo ponižnost posnemam, samiga sebe zaničujem, in dodeli mi serčnost in moč, vsako ponižanje voljno prenesti in po križevi poti hoditi, po kteri si tudi Ti hodila. O Mati prečudna, za nas Boga prosi! 18. Mati našiga Stvarnika, za nas Boga prosi! Besede: ,,Mati našiga Stvar- nika! a so v nar tanjši zvezi s poprej¬ šnjimi: Sveta Mati Božja! Je namreč Marija Mati Božja, potem je tudi Mati Tistiga, kteri je svet vstvaril, ali z druzimi besedami: Mati našiga Stvarnika. De se pa vender to prav razume, zakaj de se Marija imenuje Mati našiga 8 114 Stvarnika, je potreba ob kratkim nauk od presvete Trojice ponoviti. Sveta vera nas uči, de je le en Bog v treh peršonah. Bog Oče je Bog, Bog Sin je Bog, Bog sv. Duh je Bog. Te tri Božje peršone imajo ravno tiste lastnosti, in so ene na- tore in eniga bitja; zato so tudi vse tri Božje peršone le en sam Bog. Vender se pa tri Božje peršone med seboj razlo¬ čijo, tako de Bog Oče ni Bog Sin, in ne Bog sv. Duh; in Bog Sin ni Bog Oče, ne Bog sv. Duh; in Bog sv. Duh ni Bog Oče, ne Bog Sin. Svete tri Božje per¬ šone se ločijo med seboj le po svoji no¬ tranji zadevi ene do druge, ker pravimo, de Bog Oče je sam od sebe od vekomej , Bog Sin je rojen od Boga Očeta od ve¬ komej, in Bog sv. Duh se izhaja od Boga Očeta in Boga Sina od vekomej. Marija tedej } desiravno je Mati Božja, vender ni Mati Boga Očeta , ali svetiga Duha, ali Boga kot Božjiga bitja, ampak Mati Sina Božjiga, tedej druge Božje peršone, ker je le druga Božja peršona Bog Sin za nas človek postal in umeri. Vender pa se nam ni treba čudno zdeti, kako je to, de v litanijah Marijo 115 imenujemo Mater našiga Stvarnika, desiravno pravimo, de nas je Bog Oče vstvaril, Bog Sin odrešil in Bog sv. Buh posvetil. Bog Oče namreč ni prav sam, brez Sina in sv. Duha, sveta vstvaril, ampak s Sinam in sv. Duham vred; zato se tudi Bog Sin lahko imenuje Stvarnik sveta, in Marija, ker je Mati Njegova, se po pravici lahko kliče: „Mati našiga S t v ar n i k a !“ To resnico, de je Bog Sin res naš Stvarnik, in po tem takim Marija „Mati našiga Stvarnika/' tudi sveto pismo poterdi. Sv. Janez Evangelist začne svoj evangeli s temi besedami: „V začetku je bila Beseda (t. j. od vekomej je bila druga Božja peršona, zakaj ta se imenuje v sv. pismu Beseda} in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v za¬ četku pri Bogu. Vse je po Njej storjeno, in brez Nje ni nič storjeniga, kar je stor- jeniga." (Jan. 1,1 — 3.) Sv. apostelj Pavel piše v svojim listu do Kološčanov: ,,V Njem (Jezusu) je vse vstvarjeno, kar je v nebesih in na zemlji, vidno in nevidno, naj bodo sedeži ali gospostva, ali oblasti ali moči, vse je po Njem in z Njim vstvarjeno.“ (Kolos. 1, 16.) In Kristus 8 * 116 sam pravi: „Jest in Oče sva eno." (Jan. 14, 7.) „Karkoii Oče dela, to dela tudi Sin." (Jan. 5, 19.) Vse te besede nam dovolj spričujejo, de je Bog Sin res Stvarnik vsih reči. Zakaj desiravno je, kakor je bilo že pred rečeno, Bog Oče sosebno naš Stvarnik, se vender le tudi Bog Sin zamore tako imenovati, zato ker je Bog Oče po Sinu in s Sinam in s svetim Duham svet vstvaril; zato je tedej tudi Jezus, kot Bog in človek sku- pej, Stvarnik sveta, in Marija po pra¬ vici: „Mati n asi ga Stvarnika/' Ali je pa to za Marijo velika čast, de je „Mati n a siga Stvarnika?" Tega pač ni treba na dolgo spričevati. Vterjena resnica je, de je to za otroke velika čast, ako imajo poštene starše, kteri so pri druzih ljudeh v časti in visoko čislani; in ravno tako je tudi za starše velika čast, ako imajo dobre, poštene otroke. To j& že modri Salomon spoznal, rekoč: „ Vnuki so starih krona, in očetje so čast svojih otrok." (Pripov. 17, 6.) In spet na drugim kraji pravi Salomon: ,,Moder sin razveseli očeta; nespameten sin pa je žalost svoje matere." (Pripov. 10, 1.) Ko je Agripina, mati 117 grozovitiga cesarja Nerona, ki je krist¬ jane neusmiljeno preganjal in moril, slišala, de misli, njen lastni sin dati umoriti jo , je rekla, de ne zasluži in ni vredna, de bi daljej živela, ker je mati tako hudobniga sina. Tako zlo se je Agripina sramovala, mati biti taciga sina — Ne¬ rona. — Nasproti pa, ko je Ana, mati mladiga Tobija, vidila, de njeniga sina Tobija tako dolgo ni bilo s popotvanja domu, je jela na ves glas jokati, rekoč: „Oh, ob, jest uboga sirota! moj sin! za¬ kaj sva te vender pustila na ptuje popoto¬ vati? tebe, ki si luč naših oči, palica naše starosti, tolažba našiga življenja, upanje naše prihodnosti/*' (Tob. 10, 4.) Toliko je Ana obrajtala svojiga sina, de bi bila rajši prišla ob deset talentov dnarja, kakor pa ob njega; zakaj v veliko čast in srečo si je štela, de je bila mati tako dobriga sina. Zdaj pa premislimo: čigava Mati je Marija? kdo je Njen Sin? Marija je Mati našiga Stvarnika; Njeni Sin je naš Stvarnik. Kdo pa je Stvarnik? ali z druzimi besedami: kaj pa se pravi: „stvariti?^ Skvariti se pravi: jz nič kaj narediti. Ljudje so dandanašnji v 118 svojih vednostih res deleč prišli. Čuditi se moramo po pravici, kako lepe reči znajo nekteri narediti. Kako veličasten je bil Salomonov tempelj; kako lepe, ime¬ nitne so še dandanašnji nektere cerkve po svetu, na pr. cerkev sv. Petra v Rimu, kako se vsaki z začudenjem zavzame, ki jo pervikrat zagleda! Zares! človeški um zna prečudne reči narediti. Tode vemo pa tudi, de je veliko orodja, veliko dela potreba, preden se da kaj taciga narediti. Brez vsiga orodja, iz nič s samo besedo, kaj je človek v stanu storiti? — še ene same travice ne na polji, še ene same kaplice vode ne. Jezus pa, Sin Marije, je z besedami: ,,Naj bo!“ — nebo in zemljo vstvaril, in vse! karkoli vidimo v nebesih in na zemlji: vse so dela Njego¬ vih rok. Veliko moč in oblast imajo kralji in cesarji, ker jim morajo celi narodi podložni in pokorni biti; ali vender vre- menam in morju le ne morejo zapovedati; od Jezusa so pa rekli: „Kdo je ta, kte- rimu so vetrovi in morje pokorni ?“ Kaj je tedej vsa posvetna učenost in razumnost, kaj je moč vsih kraljev in cesarjev proti Jezusu, Stvarniku nebes in zemlje? 119 Zakaj On je vse vstvaril, in On ima oblast čez vse stvari. Kaj pa tedej iz vsiga tega izhaja, ker je Sin Marije tako imeniten Stvarnik vsili reči, kterimu morajo torej vse stvari čast in hvalo prepevati? Iz lega se sklene, kako velika čast, kako velika imenitnost in slava je to za Marijo, ker je Mati Tistiga, ki je vse reči vstvaril. Zares! angeli Božji so se mogli čuditi, ko so večniga Sina Božjiga, kteriga so že od začetka sveta na sedeži Božjim v nebesih molili, — ko so Tega zdaj vidili ležati v naročji Marije; o, kako so se temu čudili, kako srečno so imenovali Mater taciga Sina, v kakšni časti so jo imeli! Zakaj tista čast, tista hvala, ki jo Jezus, stvar¬ nik vsili reči ima , se nekako tudi na Ma¬ rijo, Njegovo Mater, povračuje; zato je to za Marijo nar veči čast in slava, ki jo le ktera stvar za Bogam imeti more, de je Ona Mati našiga Stvarnika. Ko je enkrat Salomon na svojim kraljevim sedeži sedel, je prišla njegova mati pred njegovo obličje. Kakor hitro pa je Salo¬ mon svojo mater vgledal, je stopil s svo- jiga kraljeviga sedeža, ji naproti šel, in jo posadil na svojo desnico. V toliki časti 120 je imel kralj Salomon svojo mater! Zdaj pa pomislimo; v koliki časti je še le Je¬ zus imel svojo Mater Marijo, in h kako visoki časti je v nebesih povzdignjena čez vse angele in svetnike, ker Marija ni Mati le kakiga pozemeljskiga kralja; temuč Kralja nebes in zemlje, Mati našiga Stvarni k a. Od tod pride, de cerkev Marijo tako visoko časti. Kako lepo jo povzdiguje v svojih pesmih: „Kteriga zemlja, morje in zvezde časte, molijo in oznanujejo, Marija nosi. Kterimu luna, solnce in vse služi, deviško oserčje nosi. Preblaga Mati, ki si Tega v naročji nosila, ki v treh perstih ves svet derži.^ In zopet: „0 častitljiva Devica, povzdignjena nad zvezde, ki Tega si dojila, ki Te je vstvaril!“ Kako lepo, kako visoko časti cerkev s tem Marijo kot Mater našiga Stvarnika! — Imejmo pa tudi mi vselej visoko spoštovanje do Marije v svojim sercu. Nikar ne pozabimo, de jo clo angeli z vsim spoštovanjem pozdravljajo, de jo je Bog sam, Stvarnik vsili reči, tako visoko po¬ častil, v svojo Mater izvolil, in ji bil kot otrok pokorin. Varujmo se v molitvah in pesmih, Marijo z merzlim in razmišljenim 121 sercam le tako tje v en dan pozdravljati. Nikar ne pozabimo, de je Mati Narvišiga, Mati našiga Stvarnika, s ktero go¬ vorimo, pred ktere sedežem stojimo, in ktera bo le tedaj svoje milostljive oči v nas obernila, če se bomo z vso goreč¬ nostjo in vdanostjo svojih sere k Nji obračali. — Pri vsim tem pa vender imej¬ mo veliko zaupanje na Marijo, Mater naši ga Stvarnika; prosimo jo, de nas svojimu Sinu, naši mu Stvarniku, priporočuje, de bi nas, svojih revnih stvari od svojiga obličja ne zavergel. Zakaj, oh! tudi mi moramo pogostama s svetim Avguštinam k Bogu, svojimu Stvar¬ niku, zdihovati, rekoč: „Za-se si nas vstvaril, o Gospod! in naše serce nima pokoja, dokler v Tebi ne počiva." Zakaj kje je boljši za stvar, kakor pri svojim Stvarniku? Kakor pišeta rade teko za koklo in so nar rajši pri njej; kakor otrok hiti za svojim očetam ali za svojo materjo in je nar rajši pri njima: tako moramo tudi mi, ki smo stvari Božje, za Bogam, svojim Stvarnikam, hrepeneti, in želeti pri Njem biti. Kako moremo pa to ložej doseči, kakor ravno po Marii, ki je Mati naši ga Stvarnika? O le poglejmo 122 večkrat na podobo Marije z Jezusam v naročji! Hočemo vedili, kdo je to dete, ki ga Marija v naročji ima? To naj nam kratka, pa resnična prigodba dokaže, Bilo je 6. Oktobra v letu 1848, ko so na Dunaji brezvestni puntarji nar hujše v vrata in krog vrat cesarske orožnice streljali. Zgorej nad vratmi pa je stala že od več let lepa podoba Matere Božje z malim Detetam Jezusam v naročji. A^en- der kako je bilo čudno! Ko je namreč streljanje jenjalo, in ko je hrup potihnil, so najdli, de nobena krogla ni Marijne in Jezusove podobe zadela, desiravno je bil zid krog in krog ves razstreljen in razru¬ šen. Kdo je te podobi tako varoval? Gotovo Tisti, čigar podobo Marijna po¬ doba v svojim naročji ima; Tisti, ki je Marijo v Njenim življenji tako varoval, de je noben greh ni omadežval, Tisti je tudi svojo in Marijno podobo tako varoval, de je nobena krogla ni zadela. O kako mogočen je torej Ta, ki ga Marija v na¬ ročji ima ! lvolikorkrat tedej te besede izrečemo: „Mati na siga Stvarnika!" prosimo Marijo, de bi nas svojimu Sinu priporo¬ čila, zakaj On je naš Stvarnik, On 123 je vsigamogočen, ki nam lahko vselej pomaga. Kadar nas tedej skušnjave na¬ padajo, kadar naše moči pešajo in si sami sebi v dušnih in telesnih potrebah ne mo¬ remo pomagati, kličimo z besedami: „Mati našiga Stvarnika!“ prosi za nas Jezusa! In gotovo bo Jezus, ki je na prošnjo svoje Matere vodo v vino spremenil, na Njene prošnje tudi nam v potrebah pomagal. — O Marija! vem in spoznam, de so vse pametne stvari zato vstvarjene, de svojimu Stvarniku služijo, vem pa tudi, de sim nevredna, nehvaležna stvar, ki sim do zdaj svojimu Stvar¬ niku — oh! tako slabo služil 5 zatorej k Tebi pribežim in Te prosim, zadobi mi gnado, de se v prihodnje pobolj¬ šam, de stvari ne ljubim jednako, ali še bolj, kakor Stvarnika, in de enkrat tje pridem, za kamor sim vstvarjen , namreč v nebesa. Mati našiga Stvarnika, za nas Boga prosi! 19 . Mati našiga Odrešenika, za nas Eoga prosi! De zamoremo te za Marijo tako ča¬ stitljive in za nas tako vesele in tolaživne 124 besede ,,Mati našiga Odrešenika" prav razumeti in ceniti, je potreba, de se spomnimo nekoliko na to, v kakšno rev- šino nas je bila Eva, naša perva mati, pahnila. Ta, Eva namreč, vsa oslepljena od napuha , ker je želela Bogu enaka biti, in zapeljana od priliznjene in zvite kače, je z nepokorno roko utergala prepovedani sad in ga tudi možu jesti dala. Tako sta storila greh napuha in nepokoršine, in sta sebi in vsimu človeškimu rodu brez števila težav in nadlog, in časno smert na glavo nakopala. Nobena stvar, noben angel, noben človek nas ni mogel iz te revšine rešiti. O zares nesrečen dan, dan perviga greha, od kteriga bi po pra¬ vici zamogli reči z besedami pravičniga Joba: „Tisti dan naj bo v temo spreme¬ njen: Bog naj nikar ne vpraša po njem, in luč naj ga nikar ne razsvetli. — Teme in smertne sence naj mu luč odvzamejo \ u — Tode bodimo potolaženi: kakor hitro je Gospod Bog kačo preklel in besede izre¬ kel: „Ona (žena t. j. Marija) bo tvojo glavo sterla/' — že se je zasvetil pervi žark upanja skoz vesolno temo greha; Bog je_ namreč takrat oznanil, de pride enkrat druga, boljši Eva, Marija, ktere 125 Sin ima ravno v to na svet priti, nas zgubljenih grešnikov iskat in zveličat. Glej iz tega, ljubi kristjan! kdaj je že milost Božja na nas mislila, in nam v Marii drugo, boljši Evo preskerbela, ktera nas je s svojim Sinatn rešila nesreče, v ktero nas je bila perva Eva pahnila. Vender še pred, že od vekomej je bila Marija izvoljena za Mater našiga Odrešenika; zakaj na Marijo obrača cerkev besede iz bukev pripovest, rekoč: „0d nekdaj sim postavljena, in od nekdaj, preden je bila zemlja, storjena. Se ni bilo brezdnov, in sim bila že spočeta; vodeni studenci še niso izvirali. Gore še niso bile s svojo silno težo vstavljene: preden so griči bili, sim bila rojena/' 1 ' (dPripov. pogl. 8 in 9.) Marija pa ni bila le samo od milosti Božje od vekomej izvoljena za Mater našiga Odrešenika, ampak je tudi sama s svojim lastnim prizadevanjem ve¬ liko k temu pripomogla, de je postala Mali našiga Odrešenika, in se je tako našiga odrešenja vdeležila. Sosebno pa je Marija k temu pripomogla: 1. S svojo molitevjo. — Bilo je ob času Marije hrepenenje in zdiho- 126 vanje po Zveličarji sveta silno veliko po¬ stalo. Iz jezer in jezer sere je puhtela molitev pred sedež Narvišiga: „Ve nebesa ga rosite, Pravičniga, oblaki pošljite ga, kakor radoviten dež, odpri se zemlja iti daj nam Zveličarja sveta!“ —Ali te želje niso bile spolnjene, to zdihovanje ni bilo uslišano, dokler se jim ni Marija pridru¬ žila; zakaj na Njo je še čakala milost Božja. Kakor hitro pa je Marija v svoji pobožni molitvi svoje želje, svoje zdiho¬ vanje iz svojiga nedolžniga, svetiga serca proti nebesam pošiljati začela, je prišla Njena prošnja pred sedež Narvišiga, in ga je nagnila, de se ni daljej mudil, Ti- štiga na svet poslati, kteriga so narodi pričakovali. 2. Pa ne samo z molitevjo je Marija pripomogla k naši mu odrešenju, ampak tudi v djanji. — Kakor je Eva, naša perva mati, z napuhatn in nepokoršino greh sto¬ rila, in na to vižo sebe in nas v nesrečo pahnila, tako je Marija, naša druga in boljši Mati,- kakor druga, boljši Eva, s svojo ponižnostjo in s svojo pokoršino zaslužila, de so se Božje oči na-njo ozerle, in jo izvolile za Mater našiga Odrešenika. Ko je angel Gabrijel od Boga poslan 127 Marii veselo oznanilo prinesel, de bo Sina spočela, kteri bo Sin Narvišiga imenovan, Marija takrat na perve besede angela še ni bila spočela, Sin Božji se še ni bil včlovečil: Marija pri tistih besedah še ni bila privolila, postati Mati Božja. v O mogočna Devica, zaupije tukej sv. Ber¬ nard, v Tvoji roki leži naše zveličanje! Le če Ti privoliš, bo ves svet zveličan.— Na Tvoj odgovor čaka angel; zakaj čas je že, de k Bogu nazaj gre, ki ga je poslal. Na Tvoj odgovor čaka jokajoči Adam s svojimi iz raja spodenimi otroci; čakata na-nj Abraham in David ; de, prebivavci cele zemlje čakajo na kolenih pred Teboj , o Devica K' •— Tako veliko je bilo po bese¬ dah sv. Bernarda na tem ležeče, de je Marija sama privolila, in se vdala v voljo Božjo. Zato pa tudi Marija, Bogu vselej pokorna, iz ljubezni do nas ni dolgo pre¬ mišljevala, kaj bi storila, ampak vsa vdana v Božjo voljo izreče besede: „GIej, dekla sim Gospodova, meni se zgodi po Tvoji besedi!“ In na te besede, na to Marijno privoljenje so se nebesa odperle, oblaki pretergali, „in Beseda Božja je meso po¬ stala/' O kako je bila Marija vsa dru¬ gačna, kakor Eva; — Eva je bila nespa- 128 metna, ker je zapeljivi kači verjela^ Marija pa je bila pametna, ker zapeljivimi! svetu ni verjela, ampak je le angela Bož- jiga poslušala; Eva je bila prevzetna, ker je hotla clo Bogu enaka postati, Marija pa je bila ponižna, ker se je deklo Go¬ spodovo imenovala; Eva je bila Bogu nepokorna, Marija pa je bila pokorna, vsa vdana v voljo Božjo je rekla angelu Go- spodovimu: .,,Naj se mi zgodi po tvoji besedi!“ Zato nas je pa tudi Eva v ne¬ srečo pahnila, Marija pa je postala Mati našiga Zveličarja. In koliko je Marija potem v Jezu¬ sovi mladosti pripomogla k našimu odre¬ šenju! liomej je bil Jezus rojen, že je mogla z Njim v Egipt bežati, de ga je grozovitim Herodovim rokam odtegnila. Ali nismo mi vsi zato Marii hvalo dolžni, ker nam je Zveličarja rešila? — In daljej, s koliko skerbjo in žalostjo je Marija dvanajst let stariga Jezusa iskala, ko ga je bila zgubila! Ali ni Marija takrat to skerb, to žalost tudi zavolj nas prestala, ker je našiga Zveličarja iskala? In zraven tega, kolikrat se je Marija s svojim Bož¬ jim Sinam pogovarjala od skrivnosti našiga odrešenja? Kolikrat je ona svojo molitev 129 in svoj post z Jezusovim združila, in Bogu kakor prijeten dar za naše odrešenje donašala? In kadar je prišla tista ura, ko je bil Jezus, Njeni Sin gfešnikam izdan, in k srnerli obsojen; ko je prišla ta za Ma¬ rijo nar grenkejši ura, ali ni takrat Ona vse to v svojim sercu terpela? Ali ni takrat tudi Njeno serce ojster meč bolečin presunil, kader je sulica stotnikova stran Njeniga Sina prebodla? Ali ni tudi Ma¬ rija s svojim Sinam molila: „Oče! če je mogoče, naj gre ta kelh terpljenja od mene, in od mojiga Sina, vcnder ne moja, am¬ pak Tvoja volja naj se zgodi!" — Vse to se lahko iz življenja ali pa iz skerbi Ma¬ rije, ktero je kakor Mati našiga Odreše¬ nika vedno za nas imela, kaj lahko po¬ sname, in zato ne moremo dvomiti, de je Ona zares tudi v djanji k našimu odre¬ šenju pripomogla. 3. Pa tudi še zdaj , ko je že v ne¬ besih in vživa nebeško veselje, Marija nas zapušenih Evinih otrok ne pozab;. O koliko nadložnim in stiskanim je že Ona pomagala! Zato nas cerkev opominja, de naj v nadlogah in potrebah na Marijo kli¬ čemo, ker je Ona Mati našiga Odre- 9 130 senika. Kolikrat se znajdemo v takim stanu, v kterini koga potrebujemo, de bi nas otel, nas rešil? Zdaj se znajdemo v oblasti greha in v nevarnosti večniga po¬ gubljenja; zdaj nas mnoge skušnjave na¬ padajo, v kterih bi mogli brez Božje pomoči omagati; zdaj je naše serce z ža¬ lostjo napolnjeno; zdaj nam je dobro ime odvzeto; zdaj nas zaporedama nadloge in nesreče zadevajo: bolezni, revšina, pre- ganjenje i. t. d. ali nas ali pa naše pri- jatle in znance vse to zadeva; zdaj vidi¬ mo tudi celo cerkev v stiski: ali ni torej tolažljivo za nas, de nam cerkev za te nadloge in stiske nad Marijo kaže Mater našiga Odrešenika? Marija tedaj ni le samo zato Mati našiga Odrešenika, ker je Jezus, Njeni Sin, za nas terpel in umeri, in ker je Ona v svojim življenji toliko pripomogla k našimu odrešenju, ampak tudi zato, ker Ona še zdaj v svo¬ jim veselji in v svoji časti naših dušnih in telesnih potreb ne pozabi, temuč prosi in zdihuje pred sedežem milosti Božje, de bi nas Bog časne in večne nesreče rešil. O kdo je v stanu dopovedati, ko¬ liko ljudem je bila že Marija na to vižo Mati našiga Odrešenika, ker je 131 namreč svojiga Sina prosila, de jih je iz njih nadlog rešil? — Zdaj nekoliko bolj vemo , kaj nam je Marija. Zdaj nekoliko bolj spoznamo, kako veliko hvalo smo Marii dolžni, ker nam je toliko pripomogla k našimu odre¬ šenju. Veliko hvalo so prebivavci mesta Betulije bogaboječi in serčni ženi Judit skazovali, ker je bila hudobnimu Holo- fernu glavo odsekala in s tem celo mesto pogube rešila; ali več kakor Judit, je nam Marija, ki je Mati našiga Odreše¬ nika, in je tako večimu sovražniku, pe¬ klenski kači, glavo sterla, in ves človeški rod pogubljenja otela. — Veliko hvalo so skazovali Judje pobožni kraljici Ester, ker je sebe in judovsko ljudstvo smerti rešila: ali več kakor Ester, je nam Ma¬ rija, ki nas je s svojim Sinam, našim Odrešenikam, pred večno smertjo obvaro¬ vala. — Naj bodo dalj e j hvaljene matere Egiptovskiga Jožefa, Mojzesova, Jozue- tova, Davidova, Salomonova kakor matere imenitnih mož, ki so rešili ljudstvo iz mno¬ gih nadlog, ali nobena vender ne zasluži te časti, kakor Marija, zakaj Marija je za¬ res, kakor jo je angel Gabrijel imenoval, »blagoslovljena med ženami/* — 132 O Marija! reši nas iz toliko ne¬ varnost duše in telesa, ktere nas krog in krog obdajajo! Sosebno prosi za nas uboge grešnike pri Bogu, de bi draga kri Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina in našiga Odrešenika, ktero je s toliko ljubeznijo za nas prelil, ne bila za nas zastonj prelita! Oh! saj Ti nar bolj veš, koliko ceno ima leta presveta kri in koliko vrednost imajo zato naše duše, ker so s tako veliko ceno odkupljene. Oh! nikar ne pusti torej, de bi bile naše duše po¬ gubljene! O Marija, Mati našiga Odrešenika, za nas Boga prosi! 20 . Devica modra, za nas Boga prosi! De bomo te besede: ^Devica mo¬ dra* — prav razumeli, je potreba, de nar y, pervo to premislimo, kaj je, ali v čim obstoji modrost? Keršanska modrost je zapopadek vsih lepih čednost. Zakaj v sv. pismu pomeni prava modrost strah Božji in spolnovanje Božjih zapoved. l*o keršansko moder je tedej tisti, kteri prav živo 133 spozna, zakaj de je tukej na svetu; nam¬ reč zato, de si nebesa zasluži, zraven tega si pa tudi pripravne pripomočke zvoli, de zamore ta svoj zadnji cilj in konec doseči, t. j. de zamore v nebesa priti; — ali pa ob kratkim: po keršansko moder je tisti, kteriga tukej na zemlji nobena reč tako močno ne skerbi, kakor to, de bi si večno življenje v nebesih za¬ služil. Nasproti pa sv. pismo take, kterih skerbi in želje le po posvetnim gredo, neumne in nespametne imenuje. Se bolj nam bodo pa (o zgledi iz sv. pisma razjasnili. Tako vemo, de Jezus govori od pe¬ tih modrih devic, ktere pelini nemodrim ali nespametnim nasproti postavlja. V čim pa je obstala modrost petih mo¬ drih devic? — V tem, de so svoje svetila, t. j. svoje serca z oljem dobrih del napol¬ nile in čule tako dolgo, de je njih ženin prišel in jih vzel na nebeško ženitnino. Vse te so bile tedej modre, zato ker so si zvolile nar boljši cilj in konec, t. j. nebeško veselje, in so si zvolile tudi pri¬ pravne pripomočke, svoj konec doseči. Nasproti pa sv. pismo vse-tiste ne- modre, nespametne, neumneže in 134 norce imenuje, ki greh delajo, in za Boga ne porajtajo; ali pa, ki scer žele zveličani biti, tode brez vsiga truda in prizadevanja. Zato imenuje Kristus une druge device, ki so šle s praznimi sve- tilnicami ženinu naproti, nem o dre ali nespametne, ker so želele sicer zve¬ ličane biti, pa brez dobrih del in lepih čednost. — Ravno tako neumno in ne¬ spametno je ravnal tudi mož v evan- gelii, od kteriga nam Jezus pripoveduje, de je veliko bogastva skupej spravil, in potem sam sebi rekel: „Zdaj, duša! jej, pij, bodi dobre volje/*' To de Bog mu je rekel: „Neumnež! glej, še to noč bodo tvojo dušo od tebe tirjali, kar si pa sku¬ pej spravil, čigavo bo?“ Iz tega se vidi, de je le tisti moder, kteri si z vso skerbjo prizadeva, Bogu služiti, Njemu dopasti, in se enkrat večno zveličati; — nasproti pa vsi tisti, ki žele brez vsiga truda in dobrih del v nebesa priti, ali pa ki žele vse veselje le na tem svetu najti in vživati, — vsi taki niso modri, marveč so po besedah sv. pisma neumni, nespametni in norci. — Ker smo tedej vidili, v čim de prava modrost obstoji, pomislimo zdaj, kako 135 lep zgled prave modrosti nam je Ma¬ rija zapustila! „M arija sije nar b o lj š i del izvolila, kteri ji ne bo odvzet.“ Te besede mati kat. cerkev na Marijo oberne; in kako velike modrosti nas Marija s tem uči, ker si je ,, ; nar boljši del izvo¬ lila!“ Izvolila sije pa Marija „nar boljši deF s tem, de je že v pervi mladosti, že v tretjim letu svoje starosti pri svojim darovanji v tempeljnu terden sklep nare¬ dila , de hoče celi čas svojiga življenja Bogu služiti, Njega samiga čez vse lju¬ bili, iz cele svoje pameti, iz cele svoje duše in iz cele svoje moči. Marija pa ni le samo pri tem dobrim sklepu ostala, temuč si je prizadevala, ta sklep tudi v djanji spolnovati, in v ta namen si je tudi pripravne pripo¬ močke izvolila, svoj cilj in konec doseči. De je namreč Marija ložej Bogu služila, in svoje serce čisto pred greham obranila, so jo Njeni starši že v tretjim letu Njene starosti v Jeruzalemski tempelj prinesli in tam Bogu darovali. Z veseljem je Marija spolnila voljo svojih staršev, in tam v sveti tihoti in zavetji tempeljna Božjiga z nar veči zvestobo Bogu služila. Zakaj dobro je vedila, de le bolj v samotnih 136 ■« krajih, v skerbno zagrajenih gredicah lepo dišeče cvetlice rastejo; na potili in cestah pa, in na krajih, kjer veliko ljudi hodi, so cvetlice vse potaptane: zato si je tudi samoten kraj izvolila, in tam za čistost in nedolžnost in druge lepe čednosti skerbela, tako dolgo, de je bila s sv. Jožefam za¬ ročena. Kako velike modrosti nas tedej Marija v svojih mladih letih uči! Ali kaj hočemo še le reči, kako velike modrosti nas Marija še le uči v tisti srečni uri, ko ji je angel Gabriel prinesel veselo ozna¬ nilo, de bo Mati Božja postala? Kako je Marija vse besede angelove premišljevala , in tako rekoč pretehtovala? Angel jo po¬ zdravi: „Češena Marija, gnadepolna, Gospod je s Teboj, žegnana si med že¬ nami/*' Ali ni bilo to lepo pozdravljenje? Kaj pa je Marija pri tem storila? „Ko je te besede slišala, pravi sv. evangeli, se je vstrašila, in je premišljevala, kakšno pozdravljenje je to/' Zakaj se je Marija vstrašila? Sv. Ambrož pravi, kar tudi sv. Hieronim poterdi, de se je Marija zato vstrašila, ker je vidila pred seboj angela v neznani možki podobi. Sv. Bri¬ gita še drugi vzrok pristavi, pravi nam¬ reč, de se je Marija tudi zato prestrašila, 137 ker se je bala, de bi ne bil morebiti an¬ gel, ki jo je tako lepo pozdravil, kakšen hudoben angel, kteri jo hoče le skušati. Zakaj Marija je dobro vedila, de se za- more, kar nain tudi sv. pismo poterdi, včasi tudi hudoben angel v dobriga angela, v angela luči, sprevreči; vedila je tedej , de se morajo duhovi popred poznati, ali pridejo od Boga ali ne, preden se jim verjame. Kako previdno, kako skerbno je torej Marija tukej ravnala, in kako velike modrosti nas s tem uči! Ona ni na pervo angelovo besedo privolila, ni precej rekla; „Naj se zgodi po Tvoji besedi!“ — temuč je popred vprašala: „kako se bo to zgodilo V‘ — Angel ji je mogel vse na tanko povedati, potem še le je izrekla besede: „l)ekla sim Gospodova, meni se zgodi po Tvoji besedi!“ O kako lepa pre¬ vidnost, kako lepa modrost se iz tega zaderžanja razvidi! Ta velika modrost Marije Device se kaže pa tudi v celim Njenim angeljskim življenji. De je nar boljši del — svoj cilj in konec, ki si ga je bila izvolila, toliko ložej dosegla, kako lepe pripomočke si je hila zraven gori imenovanih izvolila! Kako zvesto je Božjo besedo poslušala in jo v 138 sercu ohranila! Zakaj vselej, kolikorkrat sv. evangeli od Marije pripoveduje, de je Božjo besedo poslušala, vselej pristavi tudi besede: ,,Marija pa je vse te besede ohranila v svojim sercu.“ In ali ne obstoji v tem velika modrost? Jezus sam pravi: „Srečni so, ki Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo/' —Kako na tanko je Božje zapovedi in Mojzesove postave spolnovala, ker se je še tistim postavam podvergla, ktere Nje niso vezale, na priliko, deje prinesla dar očiševanja! In ali ne obstoji ravno v spolnovanji zapoved Božjih nar veči modrost? Sv. pismo pravi: „Spol- nujte zapovedi in ravnajte se po njih, zakaj v tem obstoji vaša modrost/ ("5. Mojz. 4, 6.) — In zadnjič ali ni Ma¬ rija hodila na tanko po stopinjah svojiga Božjiga Sina, Jezusa Kristusa, po poti križev in težav? Ali ni Ona uboštva, ponižnosti in terpljenja ljubila? Ali ni vsiga tega, kar je minljivo, zaničevala in z nogami taptala? Zato se nam tolikrat v podobi kaže, de ima luno pod svojimi nogami, zakaj luna je podoba minljivosti, in goljufniga bliša sveta. Le po tem, kar je zgorej, kar je večno, po Bogu je ne- prenehama Njeno serce hrepenelo. Zmerej 139 je imela kakor postojna, pravi sv. Peter Damijan, svoje oči obernjene na solnce Božje pravičnosti; vsako misel, vsako besedo, vsako stopinjo je Bogu darovala in še clo noč je ni zaderževala, Boga ljubiti. Med tem, ko je njeno sveto telo v sladkim spanji potrebne moči dobivalo, se je njeni duh k Bogu povzdigoval, tako de je zamogla z nevesto v visoki pesmi reči: „Spim, pa moje serce čuje.“ Tako je tedej Marija, kakor nar previdniši, nar modrejši Devica, svelilnico svojiga življenja z oljem nar lepših dobrih del neprenehama napolno- vala, in po vsi pravici se imenuje Devica modra. — O poslušaj torej, kristjan! to modro Učenico , ne pa govorjenja posvetnih mo¬ drijanov. Ona nima veliko besedi, pa Njene dela so prava pridiga, šola pobož¬ nosti zate. Ali se ti ne zdi, kakor de bi jo prav slišal, kako ti kliče: ,,Gospoda se boj , t. j. varuj se Boga z greham raz¬ žaliti; zakaj strah Božji je začetek mo¬ drosti!^ Nikar ne navezuj svojiga serca na ta svet, čuj, misli na svoj cilj in konec, in zbiraj dobre dela, de kadar Ženin, Jezus Kristus pride, tebe čuječiga in tvojo 140 svetilnico napolnjeno najde, in te vzame v svoje nebeško prebivališe. — V Tonkin-u je živela v 18. stoletji stara žena, ktera je čeravno še malikovavstvu zlo vdana, prav goreče želje po večnih dobrotah, po nebeškim veselji imela in zavolj tega obilno milošnje ubogim delila, de bi si zaželeno zveličanje zagotovila. Usmiljeni najdejo zmirej milost pri Bogu, in Marija, Mati milosti Božje, je ti dobrotljivi ženi luč sv.'vere prižgala in jo k večnimu zveličanju pripeljala. — Eno noč se ji prikaže imenitna in prečudno lepa gospa spremljena od dveh zalih, ljubeznjivih otrok, in ji reče: „Hodi za menoj, in boš zadobila večno zveličanje.^ Ko se je žena zbudila, je imela prikazen še prav živo pred svojimi očmi, pa kdo so bile te osebe in kam de bi šla za njimi, ji je bilo še skrito, torej je brez prenehanja to premišljevala. > Kmalo po tem se je prigodilo, de je prišel Gašper Fereira v tisti kraj. Po svoji navadi je naredil na nar lepšim mestu cele vasi altar, ter je na-nj postavil med dvema gorečima svečama sveto podobo, de je s tem ajde {ali nevernike) na svojo pridigo bolj pazljive storil. V sredi med 141 množico ljudstva, ki je od vsih plati sku- pej vrelo, se je znajdla tudi una stara žena, in komej je podobo zagledala, že je z veselim glasam zavpila: „Glej tukej te tri, ki so bili k meni prišli; sim jih že vidilaF Misijonar ji je mogel zdaj pomen * podobe razložiti, ktera je Mater Božjo z malini Detetam Jezusam in zraven svetiga Janeza Kerstnika kazala — ravno tiste, ki jih je popred v sanjah vidila. Njene serčne želje so bile zdaj, se v sv. veri dati podučiti, kar je tudi dosegla; zakaj misijonar jo je podučil v sveti veri, in potem tudi kerstil, in tako je s pomočjo Marije dosegla, kar je, želela, — večno zveličanje. — Blagor torej temu, ki Marijo posluša, in se Nji voditi da; zakaj Ona ga bo srečno pripeljala v sveti raj. — O Marija'. Ti nar modrejši Uče- »ica! Ti si scer malo govorila, pa ^ Tvoje celo življenje je glasna pridiga nebeške modrosti! Pomagaj mi, de po Tvojih stopinjah hodim, in modrost sveta, ki je norost, zaničujem. Ti si Mati praviga spoznanja; Ti kažeš pravo pot proti nebesam. O sprosi mi gnado, de vrednost večnih resnic in nevrednost vsiga posvetniga prav spoznam. Nikar 142 ne pusti, de bi se mi še le na smertni postelji oči odperle, kadar je že večdel prepozno, ampak stoj mi na strani, de od zdaj za naprej skerbno v strahu Božjim živim in na to, kar je edino potrebno ne pozabim: Bogu iz celiga serca služiti, in svojo dušo zveličati. O Marija, Devica modra, za nas Boga prosi! 21 . Devica častitljiva za nas Boga prosi! l)e je Marija Devica zares vse časti vredna, kakoršno koli ktera stvar zaslužiti zamore, od tega se lahko pre¬ pričamo, če le samo to premišljujemo, kar smo do zdaj od nje slišali, s kako častit¬ ljivimi imeni jo namreč v litanijah kličemo in častimo. Saj skorej vsako ime v La- vretanskih litanijah pričuje ali od Njene velike časti, k kteri jo je Bog povzdignil, ali pa od Njenih prelepih čednost, s kte- rimi nam Ona kakor svetla danica sveti in pot kaže do nebeškiga solnca Jezusa Kri¬ stusa. Že samo iz tega lahko spoznamo, de je Marija za Bogam nar veči 143 časti vredna, torej po vsi pravici Devica častitljiva. Se bolj se bomo pa vender od tega prepričali, de je Marija zares za Do¬ gam nar veči časti vredna, če pre¬ mislimo še nekoliko bolj na tanko, v čim de prav Njena neizrečeno velika čast obstoji? Marija je za Bogam nar veči časti vredna, ali Devica častitljiva, ker jo je Bog sam med vsimi stvarmi k nar veči časti povzdignil, in jo z nar večimi gnadami obdaroval; zakaj Marija je 1. izvoljena hči Boga Očeta. Na Marijo obrača cerkev besede s. pisma: „Jest sim iz ust Narvišiga prišla, in sim pred vso stvarjo rojena." (Sir. 24, 5.) Dog Oče, Stvarnik nebes in zemlje, jo je od vekomej odločil za Mater svojiga Sina in jo je za tega voljo že pri Njenim vstvar- jenji z nar obilnišimi darovi in prednostmi ozaljšal. Kakor Eva naša perva mati, tako je tudi Marija, druga boljši Eva, naša druga Mati, s posvečujočo gnado Božjo in z vsimi prednostmi ozaljšana, iz rok svojiga Stvarnika prišla. In tako se je moglo tudi zgoditi; zakaj Ona je imela zlege perve Eve, kakor je že sv. 144 Irenej učil, zopet popraviti. Marija je nar svetejši, nar ljubši otrok nebeškiga Očeta, na kteriga je Njegovo oko z dopadajen- jem gledalo. Ona je tisti nebeški vodotoč, iz kteriga in skoz kteriga smo po besedah sv. Bernarda poln studenec, Jezusa Kri¬ stusa , iz serca Boga Očeta prejeli. 2. Marija je dalj e j Mati Sina Božjiga. Ktera veči čast se more pač misliti, kakor ta, de je Stvarnik vsili stvari svojo stvar za Mater izvolil? Pre¬ čudna žena, ktera je Tega spočela in nosila, kteriga nebo in zemlja nista v stanu obseči; — ktera nam je Tega na svet pri¬ nesla, kteri je Njo in vse reči vstvaril;— ktera zamore Tega svojiga Sina imenovati, kteriga Ona sama in mi vsi za svojiga Boga spoznamo in na svojih kolenih mo¬ limo! Marija Tega na svojim naročji nosi, kteri Njo samo ;in nas vse nosi; — Ona Tega'doji in živi, kteri Njo samo in nas vse preživi; — Ona Tega za roko vodi, kteri zvezde po njih potih in vse svoje stvari vodi in ohrani! Njej je Sin Božji pokorin, jo posluša, ji streže! On, stu¬ denec vse modrosti, posluša Njene besede; On, pred kteriga obličjem se nebeški du¬ hovi tresejo, svoj obraz skrivajo in tre- 145 petaje na Njegovo povelje čakajo — ta neskončni Bog je pokorin na pomigljej Device, ktero je zgolj iz milosti za svojo Mater zvolil! O zares velika čast, — čast, — kteri ni enake najti ne v nebesih, ne na zemlji! To je čast, ktera Marijo ne le čez vse nebeške duhove povzdiguje, ktera jo stori Kraljico nebes in zemlje, Gospo angelov in ljudi. Ta čast, de je Marija Mati Simi Božjiga je tako velika, de je noben človeški, pa tudi angeljski um zapopasti, in noben jezik dopovedati ni v stanu. — Zraven tega, de je Marija Mati Božja, je pa tudi nar čistejši Devica, Če je tedej Ona že zavolj tega tako velike časti vredna, ker je Mati Božja, Mati našiga Stvarnika, o kako velika čast se še le iz tega izhaja za Njeno maternstvo Božje, ker jo zaljša tudi limbar (lilija} nar čistejšiga devištva! 3. Marija je zadnjič Nevesta sv. Duha. Zakaj Marija je tista izvo¬ ljena stvar, v kteri je sv. Duh več čude¬ žev svojih gnad storil, kakor v vsih dru¬ žili stvareh skupej. O kako lepa je bila gnada Njeniga čistiga spočetja, ktera je bila korenina in podloga vsih druzih gnad, s kterimi je sv. Duh to nar lepši in 10 146 nar bolj izvoljeno posodo svojo sčasania ozaljšal! Zakaj kdo je v stanu izreči, koliko gnad je sv. Duh Marii za to pervo gnado Njeniga čistiga spočetja še poznejše dodelil? In kako lahko ji je vse te gnade dodelil, ker ni nikdar nobene dolžnosti zamudila, ker je bila tako ponižna, in pazna na vsaki glas gnade Božje! Kakšno bogastvo vsili gnad je mogla torej Marija že takrat imeti, ko je bila od angela po¬ zdravljena in gnade poln a imenovana. Če je bila pa Marija že takrat gn a de¬ potna imenovana, ko je bila od angela pozdravljena, o kakšno gnado je še le takrat zadobila, ko „j e sv. Duh prišel v Njo, in ko jo je moč N a r v i š i g a obsenčila,“ ko je postala Mati Simi Božjiga! Kako visoko je sv. Duh Marijo počastil, ker je v Njej nar veči čudež storil: včlovečenje Sina Božjiga! — Zares! če kdo zmed izvoljenih Božjih čast zasluži, je gotovo 3Iarija, ktero je presveta Tro¬ jica z vencam nar veči časti obdala. Vse te posebne in visoke gnade in prednosti, ktere nam Marijo kakor pervo in nar imenitniši stvar in kakor Devico — za Bogam nar veči časti vredno — kažejo , pa vender v Božjih očeh ne veljajo toliko, 147 kolikor svetost, v kteri je Ona kakor ponižna in zvesta dekla Gospodova na zemlji živela. To nas Jezus sain uči. Ko je enkrat zmed množice, kteri je Jezus govoril, neka žena povzdignila glas, in nm rekla: ,,Blagor telesu, ktero je Tebe nosilo, in persam, ktere si sesali" — je On odgovoril: „ Veliko bolj blagor listini, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohra¬ nijo!“ (Luk. 11, 27 . 28.) Jezus je hotel reči: Ne samo zavolj tega je Marija sreč¬ na in za Bogam nar veči časti vredna, ker je to posebno veliko gnado od Boga prejela, de je moja Mali, ampak veliko več zato, ker Ona mojo besedo v svojim sercu hrani in po njej živi. V tem torej posebno obstoji cela velikost Njene časti in slave, de je med vsimi stvarmi Bogu nar bolj popolnama služila. Zato vpraša nek učen mož zdanjiga časa: Ktero ime je častitljivši za Marijo: „ime in čast Matere Božje, ali pa ime in čast dekle Gospodove*) In ravno to je drugi po¬ glavitni vzrok, zakaj de je Marija Devica za Bogam vse časti vredna, torej po vsi pravici Devica častitljiva, zato nam- *) Glej: Veith’s Mater dolorosa str. 135. 10 * 148 reč ker se je v svojim življenji vselej obnašala kakor nar bolj zvesta dekla Go¬ spodova. S kako veliko zvestobo je že v pervili letih svoje mladosti v tempeljnu Božjim Bogu služila! Kdo je v stanu izreči, s koliko ljubeznijo in skerbjo je Jezusu stregla: kako na tanko je na to vižo ma¬ terne dolžnosti spolnovala! Zraven tega pa tudi ni mogoče dopovedati, s koliko vdanostjo in pokoršino je Ona kakor zve¬ sta dekla Njemu služila, ker je vedila, de Ta, ki ga je svojiga Sina imenovala, je vsigamogočni Bog, Stvarnik vsili reči. Kako velika čast se tedej iz tega za Ma¬ rijo izhaja, ker Ona ni le dolžnosti Matere do svojiga Sina, ampak tudi dolžnosti ponižne in zveste dekle tako na tanko spolnovala! — Marija je pa tudi naša Mati. Jezus nam jo je na križi viseč za Mater dal, takrat ko je sv. Janezu rekel: „Sin! glej tvoja Mati \ a In kakor Mati se je Marija tudi vedno obnašala proti nam; zakaj kdo je v stanu sošteti vse dobrote in gnade, ktere so človeški otroci po Njenih prošnjah od Boga prejeli? Ge nam pa Bog zapoveduje, de moramo očeta in mater spoštovati, t. j. v časti imeti, ali ne veljajo te besede v visim pomenu 149 tudi od Marije? Ko je stari Tobija svo- jimu sinu — mladiinu Tobiju — lepe nauke dajal, je rekel tudi to le: ^Imej v časti svojo mater vse dni svojiga življenja; zakaj spomni se, koliko liudiga je ona za-te prestala!« (Tob. 4, 4.]) V kako visoki časti še le moramo mi Marijo imeti, ki je toliko zavolj nas prestala, takrat ko je pod sv. križem naša Mati postala! Iz vsiga tega, kar je bilo do zdaj rečeniga od časti Marije, lahko spoznamo, de se po pravici kliče: Devica častit¬ ljiva. Od tod pa tudi pride, de verni kristjani Marijo tako visoko spoštujejo. Od tod toliko praznikov, kteri so v Njeno čast postavljeni; od tod toliko zbi- rališ in bratovšinj, kterih namen je ta, češenje Marije povzdigniti; od tod toliko cerkev in altarjev v Marijno čast posvečenih; od tod pride, de se v litanijah vsih svetnikov perva za presveto Trojico pokliče, tedej pred vsimi angeli in svetniki; pri vsaki sv. maši se ne le enkrat, ampak večkrat spomin stori presv. Device in Božje Porodnice; z očenašem se skorej vselej tudi češenasimarija moli, in vsakdanje duhovne molitve se s pesmijo Marii v čast sklepajo. — 150 Častimo torej tudi mi Marijo; zakaj srečen ta, kdor 3Iarijo po dulm in volji matere katoliške cerkve prav časti: „tak bo najdel življenje in bo zadobil zveli¬ čanje od Gospoda.' 1 ' Vender se pa tudi, kar češe nje Marije zadene, večkrat kristjani motijo. Ne rečemo, de bi se taki najdli, kteri mislijo, de nam je Marija sama od sebe v stanu pomagati; zakaj vsaki kristjan, če je le kolikaj v veri podučen, dobro ve, de nam Marija iz svoje lastne moči ne more pomagati, ampak de je le Njena prošnja pri Bogu mogočna. Tudi ni po¬ treba opominjati, de Marije ne častimo tako kakor Boga, Nje ne molimo; tudi to vsaki ve, de ta čast, ki jo Marii skazujemo, pripomore k češenju samiga Boga, ker namreč takrat, ko Marijo ča¬ stimo, tudi Boga samiga častimo, ker ga zahvaljujemo, de je Marii tako čast dal, in ker takrat tudi Marijo prosimo, de bi nam ubozim grešnikam pomagala, večniga Boga prav in vredno častiti. Pred tem torej ni treba svariti. Le to je treba opomniti, de se več kristjanov v tem moti, ker mislijo, de že Marijo časte, če le nektere molit¬ vice k Njeni časti opravljajo ali ktero 151 pesem zapojejo. V tem še ne obstoji pravo češenj e Marije. Pravo češenj e Marije mora hiti pred vsiin drugim zn o tr a njo, t. j. vživo in terdno moramo biti v svojim sercu prepričani od vsiga tega, karkoli nas lepiga in častitljivima sveta katoliška cerkev od Marije uči. Zraven tega moramo v svojim sercu posebno spoštovanje do tako častit¬ ljive, in posebno ljubezen do tako do¬ brotljive in ljubeznjive Matere imeti. Česar je pa serce polno, od tega tudi usta govore. Pravi služabnik Marije, torej ne bo ie pri znotranjim češenji Ma¬ rije ostal, temuč si bo prizadeval, Marijo tudi po zunanjim in očitno častiti. To pa bo nar ložej in nar boljši storil, če se zvesto in goreče vsiga tega vdeležuje, kar sveta cerkev v Njeno čast pri očitni službi božji stori, k čimur vabi in opo¬ minja, na priliko: molitev češcnasimarije , ktero cerkev skor vselej z očenašem sklepa, molitev angeljskiga češenja, na ktero nas cerkev vsaki dan trikrat z zvonam opo¬ minja, molitev sv. roženkranca, Lavre- tanskih litanij in druge lepe od cerkve pripo¬ ročene molitve k xMateri BožjPj obhajanje Marijnih praznikov, vdeležvanje bratovšinj 152 in posebnih pobožnost v čast Marije De¬ vice, na pr. šmarnice ali pobožnost veliciga travna, Božja pot v cerkev Matere Božje i. t. d. — Zraven tih od cerkve priporočenih pobožnost v čast Matere Božje so pa tudi še marsiktere domače in prostovoljne pobožnosti v čast Marije, de le niso duhu cerkve nasproti. Ljubezen je iznajdljiva, torej marsikaj stori, česar se drugi še ne spomni. Tako zamore na • priliko pravi in zvesti služabnik Marije ktero dobro delo posebno iz tega namena storiti, de s tem Marijo počasti, ali pa se zamore iz ravno tega namena od kteriga pripušeniga veselja zderžati, milošno dati, si kaj pri jedi pri- tergati, delj časa se v molitvi pomuditi, i. t. d. „T u d i nar manjši pobožnost, pravi pobožni mladeneč Janez Berli- mans, je dobra, če se le sta¬ novitno opravlja/"' Vender pa v samih molitvah, svetih pesmih, mnogoterih pobožnostih pravo češenje Marije še ne obstoji. Kar¬ koli se v čast Marije dobriga opravlja, se mora zgoditi iz tega namena, de bi jo bolj v Njenih prelepih čednostih posnemali, in de bi bolj zvesto Njenimu Božjimu Sinu 153 služili. En mladeneč ni vedil, kakšen stan de bi si zvolil; kar se mu v sanjah presveta Devica v sredi dveh njemu ne¬ znanih mož prikaže, ter ga vpraša: „AIi hočeš mojimu Sinu služiti, de se vtru- diš?“ — Komej je poterdil, in že se je zbudil. Zastonj si je prizadeval, te sanje iz glave spraviti, kterih ni hotel nič porajtati; vender pa bi bil poznejše more¬ biti na-nje pozabil, ko bi ga ne bila že drugi dan na cesti dva moža srečala, ktera je z začudenjem ogledoval, ker sta bila ravno tista dva, ki ji je malo popred v sanjah vidil. Ko sla ptujca mladenča ne¬ kako vsiga ginjeniga in zamišljeniga vi- dila, gresta k njemu, in potem ko sta se nekoliko časa z njim prijazno pogovarjala, ga nagovori starji zmed nju s temi bese¬ dami: ^Ali imaš pač voljo in serčnost, Gospodu Kristusu služiti, de se vtrudiš?^ In to ponovljenje že popred le drugej zaslišaniga vprašanja je mladenču volitev stanu lahko storilo. Una dva ptuja moža sta bila Peter Lefever in Frančišek Strada, oba sloveča po množil) delih keršanske ljubezni in učenosti; mladeneč pa, kteriga ime ni bilo veliko manj sloveče, je bil Janez Nunec, ki je poznejše kot Abisinski 154 misijonar zavolj svoje serčnosti in goreč¬ nosti imeniten postal. Kar je Nunec takrat slišat, in kar se je od njega tir j ato, ravno to Marija De¬ vica tudi nas vpraša in od nas tirja. Za¬ kaj nam vsim veljajo besede sv. Janeza: ,,Ljubimo Boga ne z besedami samo, temuč v djanji in v resnici \ u (I. Jan. 3, 18.) To hoče Marija od nas, de Njeniga Bož- jiga Sina ljubimo in molimo, de vsi, vsaki po svojim stanu težo in vročino dneva prenašamo in po Njenim zgledu Njemu zvesti ostanemo, de se vtrudimo, t. j. tako dolgo, de naše moči, na koncu našiga življenja v Njegovi službi omagajo. Zakaj kako smo v stanu drugači Marii dopasti in jo prav častiti, kakor le če terpečimu in križanima Zveličarju s po- terpežljivostjo in s stanovitno vdanostjo služimo, ker je tudi Ona, Mati Gospodova tukej ua svetu veliko hudiga prestala in je po terdili potih v nebesa hodila. •— O častitljiva Devica! zavzamem se čez vedno novo slavo in veličastvo, ki ga nad Teboj zagledam, samo težko mi je, de te ne morem tako častiti, kakor zaslužiš, in kakor moje serce poželi. Če Te je Bog Oče kot svojo 155 ljubo Hčer, Bog Sin kot svojo ljubo Mater in Bog sv. Duh kot svojo pre— čisto Nevesto tako visoko počastil, kakšno čast hočem jest — ubožec Tebi skazati? Zatorej, prosim Te, zadobi mi gnado, de Te ne le z besedo, . ampak sosebno v djanji častim: de I Tvoje čednosti posnemam, sosebno de po Tvojim zgledu Tvojimu Božjimu Sinu služim, tako dolgo, de moje moči v Njegovi službi omagajo, in se v Njegovi ljubezni iz tega sveta ločim, in srečno tje pridem, kjer bom Tebe, o moja Mati, in Tvojiga Sina večno 1 ljubil in častil! O Devica častit¬ ljiva, za nas Boga prosi! 5 22 . > Devica hvale vredna, za nas Boga prosi. I 1 Za prelepim naslovam: „l)evica častiti j iva ki smo ga ravno premiš- ljevali, se versti drugi, lep naslov: »De¬ vica hvale vredna/' in scer prav po lepim redu; zakaj kakor hitro smo prepri¬ čani od neizrečeno visoke časti Marije, l ne bomo le samo v svojim sercu imeli vsiga , spoštovanja do Marije, ampak si bomo 156 tudi prizadevali, de to spoštovanje do tako častitljive Device tudi zunej razodenemo , t. j. de livalo Marije oznanujemo. Iz tega se vidi, de je res prav lepo in pripravno, de za lepim naslovam: „Be- vica častitljiva^ — pozdravimo Ma¬ rijo v Njenih litanijah na daljej s temi besedami: „l)evica hvale vredna/«' Ko je serčna in čista Judit mesto Betulijo časne pogube rešila, in z gla¬ vo sovražniga vojvoda Holoferna kakor zmagovavka domu šla, jo je ljudski po¬ glavar Ozija tako le nagovoril: „Blago- darjena (žegnana) si ti, o hči, od Go¬ spoda Boga nar vikšiga pred vsimi ženami zemlje.“ Tudi vse ljudstvo je junakinjo hvalilo in vpilo : „Ti si venec Jeruzalema, ti lepota celiga ljudstva . . . Blagodarjena (žegnana) si ti pred Bogam na vekomej." — S koliko veči pravico se sme ta hvala na Marijo oberniti, ktera je po serčnosti in čistosti vse druge svojiga spola prekosila, ktera ni, kakor nekdaj Judit, le eniga mesta, ampak ves človeški rod greha in njegoviga prekletstva rešila, ktera ni pred časno, ampak večno pogubo branila, ktera ni vidnih, ampak nevidne sovražnike premagala! Prav je torej, de vsi ljudje 157 Marijo hvalijo in poveličujejo, in ji z mi¬ lijoni jezikov vsako uro kličejo: „Blago- darjena (žegnana) si med ženami.“ To splošno in prav posebno češenje je Marija sama prerokovala, ko je od sv. Duha raz- svetlena vidila vse prihodnje čase, in je izgovorila imenitne besede: „Glej, od zdaj za naprej me bodo srečno imenovali vsi narodi/' O kako na tanko, kako lepo se je to prerokovanje do zdaj spolnovalo! Ni nobeniga stoletja, kolikor časa keršan- ska cerkev stoji, ktero bi bilo molčalo od hvale presvete Device; kamor koli je pri¬ šla kdaj vera v Jezusa Kristusa, povsod tam je tudi hvala Marije zadonela; celo od nekterih daljnih narodov, kakor od zamorcov, se bere, de pri vsim tem, de- siravno so keršansko vero večidel popol- nama pozabili, se vender še zmirej ne- vgasljiva ljubezen do Marije, Matere Božje, pri njih najde. To spričujejo dandanašnji misijonarji, ki nam pripove- dujejo, kako željno se podobi Matere Božje približujejo in jo ogledujejo. Pa kaj ne bodo vsi narodi Marije hvalili, ker se začetek Njene hvale v sv. pismu najde! Od tod, iz svetiga pisma namreč, izvira toliko lepih in svetih izre- 158 kov in pesem, ktere se zdaj v Njeno hvalo ali očitno v cerkvah, ali pa v sa¬ motni izbici doma izrekujejo in prepevajo. Poslušajmo torej, kako sveto pismo Ma¬ rijo hvali ? Ze v svetim pismu stare zaveze namreč se najde več besedi, ktere mati katoliška cerkev na Marijo obrača, ter jo z njimi hvali. Kako lepa in veličastna je v visoki pesmi hvala neveste, ktera je Marija, prečista Nevesta svetiga Duha! M jslimo le na nektere besede visoke pesmi. „Vsa lepa si moja prijatlica, in madeža ni v Tebi;“ — in zopet: „Kdo je ta, ktera izhaja in kakor jutranja zarja vstaja, lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce, strašna kakor za boj v red postavljena množica vojšakov.“ In enačili besedi se najde ve¬ liko v visoki pesmi, s kterimi se Marijna hvala o Njenih praznikih prepeva. Kavno tako lepo hvali Marijo tudi sv. pismo nove zaveze. Poslušajmo angela Gabriela, kteri je od Koga poslan, tako Marijo pozdravil: ..(Jesena si Marija, gnade polna, Gospod je s Teboj, žegnana si med ženami.“ O kako veliko hvalo za Marijo imajo te besede v sebi! V tih besedali je vsa neizrekljiva čast in 159 svetost Marije, tudi Njena nar veči hvala zapopadena. Ali ne prešine tedej vsaciga praviga kristjana sveto veselje, če po¬ misli, de je angel z nebes na Kozje po¬ velje nar pervi izrekel to pozdravilo, ki ga vsaki dan v hvalo Božje Matere več¬ krat molimo? — Poslušajmo Elizabeto, ktera je razsvetljena od svetiga Duha po¬ novila besede angelove: „Zegnana si med ženami," in je še zraven pristavila: „in žegnan je sad Tvojiga telesa! In od kod to meni, de pride Mati mojiga Gospoda k meni? ... In blagor Ti, ker si vero¬ vala, ker se bo dopolnilo, kar Ti je po¬ vedano od Gospoda." Kako velika hvala za Marijo je spet v tih besedah tete Eli¬ zabete izrečena, ker se za srečno šteje, de jo Mati njeniga Gospoda obiše! In po pravici; zakaj kdo zmed nas bi se pač srečniga ne čutil, če bi ga Marija, c e ne zdaj v življenji, pa vsaj ob njegovi smertni uri obiskala? — Poslušajmo tudi uno pobožno ženo v evangeLji. Ko je Jezus govoril, je povzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je rekla: „BIa- gor telesu, ktero je Tebe nosilo, in per- sam, ktere si sesal! On pa je rekel: »Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo be- 160 sedo poslušajo, in jo ohranijo!'*' (Luk. 11,. 27. 28.) Jezus sam tedej te velike hvale ni zavergel, ktero je una pobožna žena Njegovi jMateri dala, le samo to je pri¬ stavil, de Marija ni le samo zavolj maternstva Božjiga tako velike hvale vredna, ampak tudi, in še bolj zavoljo tega, ker je besedo Božjo tako zvesto poslušala in spolnovala. Pa tudi mati katoliška cerkev sama, ktera je od svetiga Duha vladana in raz¬ svetljena, noč in dan ne jenja, z angeli v nebesih Marijo hvaliti. „Srečna si Ti — tako povzdiguje cerkev svoj glas, in vse hvale popolnama vredna, zakaj iz Tebe je prišlo solnce pravice, Kristus naš Bog/*' Spet drugikrat vsa navdušena prepeva: „0 sveto in neomadežvano devištvo, s ktero hvalo Te hočem povzdigovati, ne vem, ker si Ti Tega nosila, kteriga ne¬ besa niso v stanu zapopastiK'—in zopet: „Blagodarjena si Ti, o hči, od Gospoda, zakaj po Tebi smo sad življenja prejeli.“ Pa tudi v družili molitvah se Marija od cerkve vsak dan večkrat pokliče, in pri sv. maši in pri oznanovanji Božje besede Njena hvala doni, in se v lepih, pobožnih pesmih prepeva. 161 In če poprašamo, kaj nam cerkveni učeniki pravijo od hvale Marije, bomo zaslišali, de vsi z enim glasam hvalijo Marijo. Nekterim clo besedi primankuje, s kterimi bi zaniogli hvalo Marije še bolj povzdigovati. Poslušajmo torej, s kako lepimi imeni so cerkveni učeniki Marijo hvalili L Sv. Justin jo je imenoval „kinč ali lepoto sveta*’*, sv. Irenej „odrešenico človeškiga rodu*'; sv. Metodi „tempelj Nar- višiga*;sv. Efrem ^Kraljico nebes in čast vsili svetnikov"; sv. Ciril „dragotino sveta, neprimerljivo"; sv. Krizostom „sedež mi¬ losti"; sv. Atanazi „našo Gospo"; sv. Av- „ guštin ^pomočnico našiga odrešenja"; sv. r Ambrož „ključ nebeški"; sv. Janez Da- . mascen „nar veči čudež"; sv. German j naše pribežališe"; sv. Ildefonz „večno . Devico"; sv. Bernard „Gospo sveta"; sv. Rupert „veIiko kraljico"; sv. Alfonz „vse . naše zaupanje." ... To so le nektere 9 posamesne besede iz ust toliko sv. očetov i in učenikov, kterih nar sladkejši veselje [ je bilo, se za čast in hvalo Marije v ob- j širnih govorih potegovati. Mislimo le še » na sv. Dominika, vpeljavca sv. Rožen- i kranca, ki je v vsili svojih govorili besede izrekoval: „Stori me vredniga Tebe hva¬ li 162 Jiti, o presveta Devica, dodeli mi moč zoper Tvoje sovražnike!^ In poslušajmo zadnjič še besede sv. Bernarda, ki jih je v hvalo Marije izgovoril. Ko je namreč že na vso moč Marijo hvalil, je pristavil še te besede: 9 Veličastne reči so že od Tebe rečene, o sv. Božja Porodnica! Pa vender Tvoje hvale se še ne zmanjka: še se v Tvoji hvali vsaki jezik giblje. Zakaj ni jih besedi, ni jih govorov pri vsili narodih, kteri se pod nebam znajdejo, s kterimi bi se zamogla obilnost Tvoje hvale popolnama izreči. O mogočna, o sveta, o čez vse ljubeznjiva Marija! Ti se še imenovati ne moreš, de bi ne vnela, na-te še misliti ni mogoče, de bi sere, ki Te ljubijo ne poživila / 4 S svetimi učeniki so se združili po¬ božni pevci, ki so v ljubeznjivih in slad¬ kih pesmih hvalo presvete Božje Matere in Device Marije prepevali. Brez števila je že zdaj prelepih pesem, ki po hribih in dolinah, po vodi in po suhim, doma in v cerkvah iz ust množili in mnozih v čast in hvalo preljubeznjive Device Marije done. S pevci so sklenili pobožni podobarji s svojo nebeško umetnostjo sveto zavezo. Sv. Lukež evangelist je bil pervi, ki je 163 z barvami podobo Marije z Božjim Dete¬ lam zdela]; kdo pa je v stanu zdaj se¬ šteti vse podobe Marije, ki so ali z bar¬ vami narejene, ali iz terdiga kamna in tesa zdelane? In kako lepe so nektere Marijne podobe, ki se sem ter tje po svetu vidijo! Ti bi se le čudil, o kristjan, ko bi zagledal podobe Marije, ki so jih Ra- tael, Murilo, Korežjo, Ticjan i. t. d. zmalali; ti bi mislil, de nebeško Kraljico samo gledaš. O kako lepo se iz tih podob hvala Marije razlega: Njena ponižnost, nedolžnost, pobožnost i. t. d.! Kaj še le hočemo reči od toliko cer¬ kva, ki s svojimi stebri, oboki, kuplami in zvoniki proti nebesam kipe, noter do malih kapelic, ki v temnim gojzdu, pri stezah in potih, na hribeih in gorah, pri vodah in v dolinah stoje, in s svojimi prelepimi, veličastnimi altarji v čast ne¬ beške Kraljice glasno spričevanje dajejo , de so vsi pobožni katoliški kristjani na zemlji v vsih stoletjih Marijo ljubili, hva¬ lili, poveličevali in na pomoč klicali! — Hvalimo torej tudi mi Marijo, saj po svoji slabi moči, de pripomoremo s tem k spolnovanju Njeniga Iastniga prerokovanja: ■oGlej od zdaj za naprej me bodo srečno 11 * 164 imenovali vsi narodi/'' Če je tudi ne mo¬ remo fako hvaliti, kakor Ona zasluži, ali kakor so jo Njeni nar bolj zvesti otroc 1 hvalili, jo pa vender hvalimo, kolikor po svoji slabosti zamoremo. Saj se tudi v orglah male pisale prijetno glase, in v venec se vpletajo tudi majhne, priproste cvetlice: torej smemo upati, de bo tudi Ma¬ rija naše šibke glase, s kterimi jo hvalimo, milostljivo poslušala, in de bo še tako reven venec, ki ga ji z dobrim sercam v Njeno hvalo podamo, prijazno sprejela. Kako pa hočemo Marijo hvaliti? — Pred vsim drugim zamoremo Marijo hva¬ liti v svojim sercu. Cerkev in z njo vred vsi cerkveni učeniki nas tako le opo¬ minjajo: ,,V sercu in v duhu pojmo hvalo Kristusu o tem presvetim prazniku visoke Božje Porodnice Marije/'' Kristusu tedej nar pervo, in po tem tudi Marii naj hvalo pojemo. Pa bi vtegnil kdo vprašati: kaj zamoremo tudi v sercu koga hvaliti? Tudi; zakaj Bog sam hoče, de Njega v sercu hvalimo; zato pravi kraljevi prerok: „Hvali, moja duša, Gospoda!“ Priložnost k temu pa se obilno najde. Kadar gremo memo kake podobe Marije, recimo z an- gelam Gabrielam v svojim sercu: ,,Oešena 165 si Marija!" — ali pa z Elizabeto: „Ze- gnana si med ženami!“ Kadar vidimo solnee, spomnimo se v svojim sercu in recimo s svetim Janezam: „Ti si žena s solncam obdana." Kadar luno pogledamo, spomnimo se v svojim sercu, in recimo s pevcam v visoki pesmi: v „Ti, o Marija! si lepa, kakor luna.“ Ce se poletu na vertu znajdemo, in vidimo belo rudeče vertnice (rože) in bele limbarje (lilije), spomnimo se v svojim sercu na Marijo, skrivnostno rožo, in recimo ji zopet s pevcam v visoki pesmi: „Kakor limbar med ternjem, tako si Ti, (o Marija!) moja prijatlica, med hčerami." (Vis. pes. 2. 3.) Dalj e j zamoremo Marijo hvaliti z jezikam, če namreč lepe, hvale polne besede v čast Marije izrckujemo, ali pa pojemo. Od Judit, ki je svoje mesto Uetulijo rešila, je bilo rečeno: „Gospod je dans tvoje ime mogočno storil, tako de ne bo minula hvala tvoja iz človeških ust;" — koliko bolj morajo te besede še le od Marije veljati, ker je Njena čast čez vso primero veči, torej še veliko veči hvalo zasluži! Po pravici torej pravi sv. Ligvori: „0 de bi mogel kdaj doži¬ veti ... de bi se pela po zemlje pokrajnah 166 razlegajoč se vsili sere harmonija: živi! oj živi, Devica Marija K' Vender pa ne le samo s sercam in z besedo moramo Marijo hvaliti, ampak tudi v djanji. To pa se bo zgodilo, če Njene lepe čednosti: ponižnost, čistost, poterpežljivost, pokoršino i. t. d. posne¬ mamo, in si prizadevamo, Jezusu, Njenima Božjimu Sinu, služiti. Kakor namreč tak še ne časti in ne hvali zadosti Jezusa, kteri le pravi: Gospod! Gospod! — tak še ne pojde v nebeško kraljestvo: ravno tako tudi tisti še ne časti in ne hvali prav Marije, kteri le samo ktere molitvice vsak dan v Njeno hvalo odmoli. Kakor je torej po¬ trebno, de moramo svoj križ zadeti in za Kristusam hoditi, ako hočemo biti Njegovi učenic: tako je tudi potreba, de Marijne lepe čednosti posnemamo, ako hočemo biti Nj eni vredni otroci, in jo vredno hvaliti. Ali niso dobri otroci hvala svojih staršev, in slabi otroci njih sramota? Tako so tudi le dobri kristjani Marii v lepo hvalo, slabi pa bolj v sramoto. — O Marija! Tisi slava Jeruzalema, Ti čast človeških otrok; Ti si blago- darjena med vsimi ženami; Ti si vredna vse hvale, in vsak jezik je preslab, de 167 bi zamogel Tvojo hvalo po vrednosti povzdigovati: o stori me vredniga, Tebe hvaliti! Sprosi mi gnado, de bodo moje usta. vselej Tvojo hvalo oznanovale, in de bo po meni še bolj znano, de si moč naše slabosti, zaklad naše revšine, zdravilo naših ran, po- m oč v naših potrebah, upanje našiga zveličanja, lestvica (jlojtra) nebes. —- O M a r i j a! ]) e v i c a hvale vredna, za nas Boga prosi! 23. Devica mogočna, za nas Boga prosi! „Kdo bo našel močno ženo ? a (Prip. 31, 10.) — tako vpraša moder Salomon, kakor de bi le samo možje močni in serčni bili, žene pa vse šibke in boječe. Vender pa, če tudi poredkama, se pri vsim tem najdejo tudi močne in serčne žene, ki so P° serčnosti celo pravim junakam enake postale. Kako serčna je bila Jaliel, ki je sovražnimu vojvodu Sisarat-u s kladvam velik žebelj v glavo zabila, de je umeri! Ali pa mislimo na Judit, ki je ošabnimu Holofernu z njegovim mečem glavo odse¬ kala. Se serčnejši je bila una Makabejska 168 mati, ki je svojih sedem sinov gledala v strašnih mukah in je zadnjič tudi sama grozovitno smert za sveto vero prestala. Našli so se torej ne le samo močni in serčni možje, ampak bile so tudi močne in serčne žene. Vender nikdar ni bilo nobeniga močnejšiga moža, kakor Kristus; nikdar močnejši žene, kakor Marija; in ravno to spoznamo takrat, ko jo v litani¬ jah kličemo: Devica mogočna. In kako po pravici Marijo tako imenujemo! Kolikor močnejšiga kdo premaga, toliko veči moč s tem razodene. Kako močan se nam za tega voljo David zdi, ker je kot majhen pastir mogočniga velikana Go¬ ljata premagal in mu glavo odsekal! Po pravici so mu, ko je s Savlam, in celo vojsko domu šel, naproti pesmi donele: ,,Savel jih je jezero (taužent) pobil; David pa deset jezer.“ — Ali obernimo se zdaj na Marijo, in poglejmo, koga pa je Ona premagala, kakšno moč pa je Ona razodela? Podajmo se v ta namen v raj, in poglejmo nar pervo moč peklenske kače, ki je s svojo zvijačnostjo ne le samo Adama in Evo, ampak vse ljudi in celo zemljo v nesrečo pahnila, in se s svojim repam okoli zemlje ovila v znamnje, de 169 je tako rekoč celo zemljo v svojo oblast dobila. Pa tudi zunej raja je ta stara kača svojo moč razodevala: od tod je prišlo pozabljenje na Boga in malikovanje, ki je bilo pravo satanovo češenje. V kak¬ šno rcvšino in nadlogo je ta peklenska kača na Božje pripušenje pravičniga Joba pripravila? Poglejmo daljej moč te peklenske kače in njeno strašno pre- derznost, de si je elo upala, samiga Go¬ spoda Jezusa Kristusa trikrat skušati! Poglejmo, v kako strašne mreže je ravno ta kača Judeža Iškariota pripravila, ker ga nobeno svarjenje, ki ga je od Gospoda prejel, ni moglo odverniti od tako strašne hudobije, de bi ne bil svojiga Gospoda izdal. Pa ne le samo Judeža, tudi druge aposteljne je želel satan, ta peklenska kača, v svoje mreže dobiti; Jezus sam je rekel Petru: ^Simoni Simon! satan vas je bolel imeti, de bi vas presejal, kakor pšenico. Jest pa sim prosil za te, de ne jenja tvoja vera.^ (Luk. 22.) Ali ni bil z ares hudobni duh, „stara kača," ka¬ kor jo sv. pismo imenuje, hud sovražnik človeškiga rodu od raja noter do časa Jezusa in aposteljnov? In vender to „staro kačo^ — kdo 170 jo je premagal? Marija, prečista Devica, jo je premagala. Že v raji je Bog kači zažugal, rekoč: ,,Sovraštvo bom napravil med teboj in ženo, in ona ti bo glavo sterla,“ (I. Mojz. bukv. 3, 15.) t. j. ona bo tvoje zvijače, tvoje hudobne misli raz- djala, kar je Marija s tem storila, de je postala Mati našiga Zveličarja, kteri je s svojo smertjo hudiga duha in smert pre¬ magal. Glejmo tukej moč Marije: brez meča, brez kteriga druziga orožja je ob času Jezusa in aposteljnov peklensko kačo premagala, in ji glavo sterla. Pa kakor kača, desiravno se ji glava stere, vender še zmirej s svojini repam okoli opleta, in zraven iše v peto pičiti; ravno tako si je ta „stara kača,^ če tudi premagana v Jezusovi smerti , tudi v poznejših časih prizadevala, in se še zmirej prizadeva, silo veliko ljudi pogubiti. Ali tudi v poznejših časih je bila Marija in je še zmirej močna premagovavka te strašne „stare kače.“ Kako mogočna se je na pr. Marija skazala ob času sv. Domi¬ nika, ali pa ob času turških vojsk, ko so kristjani s pomočjo Marije te hude, od peklenske kače navdihnjene sovražnike sv. vere tako srečno premagali! Komu dru- z inm so se mogli za Bogam kristjani tistih časov za srečno zmago zahvaliti, kakor Marii ? In komu druži mu se imamo tudi mi dandanašnji zahvaliti, kakor Marii Devici, de niso hudobni ljudje svojih čer- n 'l>, peklenskih naklepov povsod dosegli, kakor so želeli, navdihnjeni od „stare kače?*' Zakaj ne le samo sv. oče papež p ij IX. so, kakor so sami rekli, noč in pač Jezus, zgled otročje ljubezni, svoji Materi ktero prošnjo odrekel, ki je zavoljo Njega tolike bolečine prestala, posebno, ker Ona za nič taciga ne prosi, česar bi Njegova svetost in pravičnost do¬ deliti ne mogla, in Njegova milost dode¬ liti ne liotla. Zato jo tudi imenuje sveti Bernard: „vsigamogočnost, ki za nas prosi/ in sv. Anzelm pravi, „de jo je Bog tako visoko povzdignil, de ji je moč dal, s ktero z Njim in v Njem vse premore." Za kteriga torej Marija prosi, si sme s vest biti, de bo uslišan. „Popred hi nebo in zemlja prešla, pravi slavni Blozi, kakor de bi presveta Devica koga zapustila, ki s polnim zaupanjem na-njo kliče." — O kako nas mora pač to veseliti in tolažili, de je naša Mati Marija tako m ogočna premagovavka hudobniga duha, 176 ki nas skorej vedno nadležva, in de je Ona tako mogočna priprošnica pri Bogu, ki nam vselej pomagati zamore! — Ce te tedej, o kristjan! peklenska kača s svojim stru¬ penim navdihovanjem pogostama nadlegva, kliči na Marijo: Ona je ,,stari kači“ glavo sterla, gotovo ti bo pomagala, jo premagati, čejo le z zaupljivim sercani pokličeš. — Oe te ktera nadloga teži na duši ali na telesu, o le z zaupanjem jo Marii potoži; Njena prošnja je mogočna zadosti, de te Bog reši od zlega; ali pa, če je morebiti to dobro za zveličanje tvoje duše, ti bo saj moč zadobila, de vse v čast Bošjo voljno preterpiš. Marii potoži, o kristjan! svojo pomankljivost v čednostih in službi Božji, svojo maloserčnost v ter- pljenji, svojo nestanovitnost v dobrini, in kmalo bo rastla tvoja vera, tvoje zaupanje se bo vterdilo , in tvoja ljubezen do Boga se bo čedalje bolj vnemala. K njej moli za svoje ljube starše, brate in sestre, otroke, prijatle in znance, in bodi prepri¬ čan, de si jih dobrim rokam izročil. Če ti večno zveličanje te ali une duše zlo na sercu leži, in jo vidiš hoditi po široki poti pogubljenja, kliči k Marii! Ona jo bo rešila, če je le še mogoče, če le namreč 177 ni svojiga serca kakor Judež vsacimu žarku gnade Božje zaperla. Ona vse premore,— ne ? kakor de bi bila sama vsigamogočna— Or mende še nobenimu ni v glavo prišlo, de bi bil kaj taciga terdil), ampak ker P r i svojim vsigamogočnim Sinu s svojo prošnjo vse doseže. Kdorkoli si torej ali iz svetiga strahu pred vsigamogočnim Bogam, ali iz strahu, de bi zavoljo svoje nevrednosti uslišan ne bil, ne upa naravnost Boga prositi: o, naj se z otročjim zaupanjem k Marii poda, saj je Ona srednjiea med njim in svojim Božjim Sinam, Ona mu bo gotovo pomagala, vse sovražnike njegoviga zve¬ ličanja premagati, in ga bo srečno vodila skoz vse nevarnosti tega življenja. — Le eno je treba pomniti: de se namreč člo¬ vek varuje premajhniga zaupanja pri če¬ šenj i Marije; zakaj treba je prav otročje zaupanje na tako dobro Mater imeti. — ^ neki samostanski (jklošterski) šoli je vprašala enkrat učenica svoje učenke tako le: „Ktera izmed vas hoče svetnica biti?'* Ko so to vse hotle biti, je vprašala na daljej: „Ktera pa hoče perva svetnica biti?“ Ko so tudi zdaj vse vstale, in to hotle biti, in se torej za nar pervo ni 12 178 moglo vediti, je hotla vso to reč z vad- ljanjem razodeti. In tako se je zgodilo , de je vadija (doz) Bartolomejo Kapitolijo zadela. Zdaj jo je učenica vprašala: ,,Kako pa je vender to, de si ravno ti to vadijo potegnila? Si morebiti kaj k temu pripomogla? Si morebiti kdaj iz tega na¬ mena kaj molila ? 44 Deklica je odgovorila: „Ko ste nam rekli, de bomo vadljale, sim berž med tem ene krati češenasimarijo k Materi Božji molila, de bi mi Marija pomagala, to vadijo potegniti, in tako sim jo dobila . 44 „Prav tako, je rekla na to učenica, zdaj pa tudi živi tako, de boš res svetnica postala . 44 Deklica je to spol¬ nila, in je pred malo leti kot svetnica umerla. — Nikar se torej tudi mi ne mu¬ dimo, v vsili potrebah se z otročjim za¬ upanjem k Marii oberniti; saj se bo go¬ tovo tudi nam kakor mogočna pomoč¬ nica skazala. — O Marija! zahvalim Boga, de si od Njega tako veliko moč zadobila, de mi v vsili potrebah, nadlogah in nevar¬ nostih pomagati zamoreš. O nikar me torej ne zapusti, o Devica mogočna, kadar se moja duša v nevarnosti znajde, kadar nesreča čez me pridere. Pred 179 Teboj se trese pekel, pokorni so Ti elementi, angeli clo služijo Tebi, in Tvoj Sin Ti nobene prošnje ne odreče, če me Ti varuješ, koga se bom bal? če Ti za me prosiš, kako bi ne bil uslišan? O Devica mogočna! še enkrat Te prosim, nikar me ne zapusti, temuč pomagaj mi, de rešim svojo dušo in večno življenje dosežem. O Devica mogočna, za nas Boga prosi! 24 . Devica usmiljena, za nas Boga prosi! Presveta Mati našiga Gospoda, od ktere moči smo ravno govorili, se imenuje tudi Devica u s m i 1 j e n a. Ni težko razumeti , kaj de pomenijo besede lete. S tem nočemo nič druziga reči, kakor de ima Marija nekako posebno do¬ brotljivo, mehko, občutljivo in jubezni polno serce do vsih ljudi, zlasti do svojih služabnikov. Ona namreč prosi pri Kristusu, svojim Božjim Sinu, de bi nam zaslužene kazni prizanesel ali zmanjšal; de bi nam, kakor nekdaj mestu Ninive, gnado dal, se s 12 * 180 pokoro k Njemu oberniti, de bi bite za¬ služene kazni od nas odvernjene. Kakor je lepa maverca na nebu znamnje milosti Božje, ker nam pričuje, de ne bo Bog nikdar več sveta s potopam končal; tako je tudi Marija ne le samo z na m nj e milosti Božje, temuč tudi Mati milosti Božje, na ktero kakor pravo maverco Kristus gleda, in gotovo milost skaže vsim, kleri se z otročjim zaupanjem k Njej zatekd. Ona, kteri je po besedah sv. Ber¬ narda polnost vsiga dobriga v tako obilni meri izročena, de zamoremo po njeni pro¬ šnji od Boga vsako pomoč, vsako dobroto, cIo zveličanje pričakovati, odpira rada in pripravljena svoje dobrotljive roke, de dobrote deli vsim, kteri jo za-nje prosijo. To tudi sv. Ligvori prav lepo poterdi rekoč: „Perle drage, ljube, blage, Tvoje svete so roke; polne gnade, ktere rade, in obilno nam dele.“ Ze v svojim živ¬ ljenji, še bolj pa po svoji ločitvi iz tega sveta se nam je kot dobrotljivo in usmiljeno Devico in mater skazala. Sv. Bonaventura pravi: „Ze dokler je v ti pozemeljski revšini živela, je bila ne¬ izrečeno usmiljena do vsili nadložnili, koliko več še le, ko srečna v nebesih 181 kraljuje. Kolikor bolj mnogotere človeške nadloge pozna, toliko bolj razodeva svojo neizrečeno milost z dobrotami brez števila/' Saj je Ona naša Mati. „Ali more mati na svojiga otroka pozabiti, de bi sega ne usmilila?/ Ali nas more zavreči Ona, ki je po ljubezni do bližnjiga vse ljudi že v tem življenji deleč presegla? Na Njo se torej lahko oberne, kar je v 21. psalmu, čeravno v drugim pomenu, pisano: „Moje serce je kakor razstopljen vosek;" — in kar se v bukvah Pripovest bere: „Postava milosti je na Njenim jeziku." (Prip. 31 , 26 .) Zato jo tudi cerkev imenuje Mater mi¬ losti in čiste ljubezni, — Devico usmiljeno; in v tisti prelepi molitvi: „Češena bodi Kraljica" i. t. d. pristavi na koncu tudi te besede: „0 milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Mari j a V‘ Lep zgled od dobrotljivosti in usmi¬ ljenja Marije najdemo v sv. evangelii sa¬ mim. Ali moremo namreč od ženitnine v Kani Galilejski slišati, de bi ne bili v serce ginjeni od Njene materne skerbi, s ktero je Jezusu rekla: „Vina nimajo!“ Kdo je v stanu dal jej vse spriče- vanja Njeniga usmiljenja sošteti , ktere je 182 od tistiga časa človeškim otrokam dajala? Koliko svetih mučencov je bilo po Njenih prošnjah od Njeniga Božjiga Sina pokrep¬ čanih , de so strašne muke in bolečine za Jezusa in Njegovo sveto vero radi in serčno prestali! Koliko spoznovavcov je bilo, kteri so po Njeni mogočni prošnji pri Bogu zadobili stanovitnost in moč v terpljenji in vojskovanji do konca! Koliko je bilo svetih mladenčev in devic, ki so pod Njenim skerbnim varstvam oblačilo nedolžnosti do konca svojiga življenja neomadežvano ohranili! Sv. Terezija sama pravi, de ji je k svetima življenju češenje Marije posebno pripomoglo. Ali bi bil sv. Alojzi brez Nje postal tolika lepota družbe Jezusove, tako lep zgled deviške čistosti? Kaj mu je pomagalo, de je, desiravno v človeškim mesu, vender po angeljsko čisto živel? To sosebno, de se je komej devet let star Marii Devici po¬ sebno priporočil in izročil, in jo celi čas svojiga življenja kakor svojo Mater ljubil in častil. Pod Njenim varstvam je sv. Dominik toliko in tako velicih reči storil za spreobernjenje grešnikov in za vernitev krivovercov k edini pravi cerkvi. Ravno tako je sv. Frančišek Ksaveri razširjenje 183 svete vere v Indii in na Japanskim klicaje na Njeno presveto Ime začel, in celimu svetu je znano s kakšnim vspeham. Kd o ve, koliko mest in vasi je bilo že pred ognjem obvarovanih, ker je Ma¬ rija Božjo roko zaderževala? Koliko hrodnarjev je bilo že na morji rešenih , ker se je Marija kakor prava morska zvezda pred sedežem Božje milosti za-nje svetila? Koliko bolnikov je zdravje dobilo, ker jim je Marija pomoč in polajšanje sprosila? Kdo ve, koliko grešnikov je bilo že rešenih pred večnim pogubljenjem, ker jih je Marija na pravo pot pripeljala? In kdo Božjo roko zaderžuje, de nas po pervim storjenim grehu vselej kazen ne zadene, če ne Marija? Ni se nam torej čuditi, če pobožni učeniki sv. cerkve usmiljenje Marije na vso moč hvalijo, in jo tudi v litanijah s temi besedami pokličemo: ,,Devica usmiljena ! 44 „Marija nas ljubi,“ pravi sv - Peter Damijan, v z nepremagljivo lju¬ beznijo/' z ljubeznijo, ktera po besedah sv. papeža Gregorja VIL „Ijubezen vsake pozemeljske Matere deleč preseže. 44 Ma¬ rija tolaži po svojim Sinu vse, ki pri j\jej pomoči išejo; Ona je vedno pri- 184 pravljena, nam pomagati, de jo prosimo, večkrat nam pride iz preobilnosti svoje ljubezni popred na pomoč, preden jo pro¬ simo, in vleče clo tiste, kteri še na-njo ne mislijo z gnadami k Bogu, ktere jim od Njega sprosi. Ali ni v Kani Galilejski neprošena pomagala? Kaj je še le tistim bila, kteri so se ji priporočevali? Tako beremo v življenji sv. pušavnika Goderika, de se mu je presveta Devica po tem, ko se je Njenimu varstvu popolnama izročil, prikazala, in ga s pokladanjem svojih maternih rok zagotovila, de ga hoče varo¬ vati. Tudi od sv. Angele Folinjiške nam pripoveduje življenje svetnikov enako pri- godbo. Molila je k presveti Devici, in zaslišala je glas, ki ji je rekel: ^Bodi, o hči, blagoslovljena od mene ih od mo- jiga Sjna!“ Če pa mi ravno tako očitnih in veli- cih spričevanj od ljubezni Marije do nas nismo dosegli, kakor nekteri svetniki Božji, na priliko: de bi se nam bila prikazala, ali prav vidama pomagala i. t. d., ker tako velicih gnad nismo bili vredni, nam je vender le velikokrat pomagala, ko še mi zato vedili nismo; zakaj Ona nas ima kakor milostljiva in skerbna Mati v svo- 185 jim sercu zapisane, in nas, kjerkoli more, ljubeznjivo podpira. Kako primcrjeno je torej, de jo v litanijah s častitljivim in prelepim izrekam pozdravimo in pokličemo: ^Devica usmiljena!*’ In s kakšnim zaupanjem na Marijo nas morajo te besede navdihovati! — »Stopimo torej, — de rečemo z bese¬ dami sv. Pavla —, z zaupanjem k sedežu gnade — k Marii —de milost do¬ sežemo, in milost najdemo, ob času po¬ trebne pomoči(Hebr. 4, 16.) t. j. v vsili nadlogah in nevarnostih tega življenja. In zakaj bi zares ne hotli v vsih potrebah k Marii bežati, ker jo clo veseli nam poma¬ gati, nam usmiljenje skazali. Na-njo se zamorejo oberniti prelepe besede modriga Siraha, ki pravi: ^Pridite vsi k meni, kteri me zaželite, in nasitite se od mojiga sadu; zakaj moj duh je slajši kakor med, in moj delež slajši kakor med in satovje." (Sir. 24, 26—27.) Smemo skorej reči, de je Marija clo na neko vižo zavezana, nam milostljiva biti. Ko seje kraljica Ester od konca nekoliko branila, pred mogočniga kralja stopiti, in za svoje ljudstvo prositi, ji je Mardohej ves žalo¬ sten rekel: „Kdo ve, če nisi ti zato 186 kraljica postala, de bi bila za tak čas na¬ menjena.Ravno to se sme tudi od Ma¬ rije reči: Kdo ve, če ni Marija zato Kraljica nebes in zemlje postala, de za nas pri Bogu prosi, kadar se v stiskah in nadlogah znajdemo. Marija si je scer z gnado Božjo zaslužila toliko čast v nebe¬ sih, vender pa sv. Gregor in z njim cela cerkev pravi, de je Ona tudi zavoljo tega tako visoko povzdignjena, de je naša zvesta pomočnica pri nebeškim Očetu. I)e nam bo pa Marija toliko rajši pomagala, posnemajmo tudi Njeno usmi¬ ljenje do vsili ljudi! Nikar nobeniga od sebe ne zaverzimo, kterimu le zamo- remo na eno ali drugo vižo pomagati! Saj tolažimo ga v njegovi nadlogi, kadar je naša moč, mu pomagati, preslaba! Varujmo se, terdiga, neobčutljiviga serca biti, varujmo se vsake hude misli, jeze, sovraštva in nevošljivosti, scer bi bili mi nevredni služabniki Marije, in besede v litanijah: „1) e vi c a usmiljena!" bi nam ne bile k blagoslovu, temuč le k pogubljenju, zato ker bi bili mi sami krivi, de bi nam Marija pri vsim svojim usmi¬ ljenji ne mogla pomagati. Prizadevajmo si torej, dobroto in milost Božje Matere P< zs in P< m u: kf gc 12 na Li dc se vi ve gr ni; vs bi ni g 1 bi so lp pr po sp 187 po svoji moči posnemali, in po tem se z zaupanjem v vsaki potrebi k Njej zatecimo, in prepričali se bomo od Njene milostljive pomoči, kakor se jih je že toliko pred nami prepričalo, in se še prepričujejo. Se vedno namreč se Marija kot usmiljeno Devico in Mater skazuje, kar celimu svetu nekaka čudapolna pri— godba zdajniga časa spričuje. Bilo je 12. velikiga travna 1850, ko so se začele na neki podobi Matere Božje v Rimini na Baškim pri belim dnevu oči Marijne po¬ dobe premikovati, odpirati in zapirati, kar se je po tem tisto leto še večkrat pono¬ vilo. Vsaki dan se jih je zavolj tega veliko spreobernilo. Očitni grešniki in grešnice so delali očitno pokoro; Rimi- niško mesto je postalo kmalo vse drugačno, vse se je bilo poboljšalo; kletve ni bilo več slišati; na čudno vižo so.se bol¬ niki ozdravljali; slepi so neki zopet spre¬ gledali, gluhi so jeli slišati, ranjeni so bili na enkrat ozdravljeni. Od vsili plati so ljudje skupej vreli, in več kot 50000 ljudi se je prepričalo, deje ta prečudna prigodba resnična, ktero je zadnjič cerkev po natančni in skerbni preiskavi kot čudež spoznala. — 188 O preljubeznjiva Mati Marija! ker tako želiš, nam grešnikam pomagati, in nam tako rada milosti prosiš; prosim Te, ozri se na-me, uboziga grešniga siromaka. — Oh! kolikrat sim Tvojiga ljubiga Sina Jezusa, in z Njim vred tudi Tebe, o presveta Devica Marija! s svojimi grehi razžalil! kolikrat sim zaslužil, od Tvojiga Božjiga Sina večno zaveržen biti! Oh! sprosi mi gnado resničniga spreobernjenja, sprosi mi milost od Boga, sprosi mi jo skorej, de se ne pogubim. Ob! tedej, naša Pomočnica! oberni svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnim življenji Jezusa, blagoslovljen sad svo- jiga telesa! O milostljiva, o dobrot¬ ljiva, o sladka Devica Marija! O Devica usmiljena, za nas Boga prosi! 25 . Devica verna, za nas Boga prosi! Kakor so v lepim vertu cvetlice pri¬ jetno po svojih gredicah izverstene, tako nam tudi cerkev v litanijah visoke čednosti presvete Device Marije v lepi versti raz- 189 kazuje. Pristojno je tedej, de nas cerkev po tem, ko usmiljenje Marije Device hvali, tudi na Njeno zvestobo do Doga, do Nje- niga Sina in do ljudi opominja, in hvali Njeno terdno vero, in stanovitnost noter do konca, in jo imenuje zato ^Devico v e r n o/* Ni majhna hvala in čast za Marijo Devico, de jo imenujemo in kličemo v lita¬ nijah s temi besedami: „Devica verna! 1 *' Ima pa ta lepi izrek dvojni pomen v sebi. Devica verna pomeni pervič: de je Marija vselej terdno verovala v svo- jiga Doga, de nikdar ni dvomila nad resni¬ cami sv. vere, ali pa de nikdar ni nič pešala Njena vera, Njeno zaupanje v Doga tudi v nar večih nadlogah ne. Drugič pa pomeni Devica verna toliko kakor: zvesta, kar je v resnici bila do Doga, do Jezusa in do vsih služabnikov svojih. I. Kar tedej nar pervo N j eno vero zadene, pomislimo, kako velika je bila zares leta! Verovala je, ko je od angela Gabrijela veselo oznanilo prejela, neizre¬ kljivo skrivnost včlovečenja Sina Dožjiga; ni dvomila, kakor Caharija, zato jo je srečno imenovala Elizabeta, rekoč: „DIa- gor Ti, ker si verovala; zakaj dopol- 190 nilo se bo, kar Ti je povedano od Go¬ spoda.^ (Luk. 1, 45.) Verovala je, de je Jezus vsigamogočni Bog, Kralj nebes in zemlje, desiravno je bil v tolikim uboštvu, v revnim hlevu rojen. In te Njene vere na Božjo natoro Jezusa, Njeniga Sina, ni moglo omajali ne preganjanje Heroda, ne grenko terpljenje Jezusa Kristusa, ne gro- zovitni križ, ne zaničljiva smert, ne po- kopališe. Terdno je verovala, de je Jezus pravi živi Bog, Sin Božji, in desiravno so se ob času Njegoviga terpljenja vsi apo- steljni, kakor jim je popred povedal, nad Njim pohujšali, in so v veri na Njega pešali, vera Marije vender ni nikdar pešala, še takrat ne, ko ga je gledala v tolikim terpljenji na križi viseti. Zato pravijo nekteri učeniki (na pr. Amalaria), de od tod tudi pride, de ko se veliki te¬ den pri popoldanšnjili cerkvenih molitvah pri koncu sveče na altarji ugasujejo, tri¬ najsta goreča ostane, ta namreč pomeni razun Jezusa tudi Marijo, ktera je vedno terdna v veri in v upanji na vstajenje Jezusovo ostala, desiravno je bila luč sv. vere pri aposteljnih takrat zlo otemnela ali clo ugasnila; pri Marii pa je vselej svetlo gorela, zato se lahko na-njo ober- 191 nejo besede inodriga Salomona, ki pravi: ^Njena svetilnica po noči ne bo ugasnila/ 4 t. j. Njena vera ob času terpljenja Je¬ zusa Kristusa ne bo pešala. Od tod jo imenuje sv. Ciril: »Neugasljivo svetilnico ; 44 in od vsih se kliče: „Mati vernih 44 in Devica verna! 44 — II. Kar pa drugič zvestobo Ma¬ rije Device do Boga, do Njeniga Sina Jezusa in do vsih Njenih služabnikov za¬ dene, premislimo, kako lep zgled nam je tudi v ti imenitni čednosti zapustila. 1. Ko ji je angel Gabrijel veselo oznanilo prinesel, in na odgovor čakal, je izgovorila Marija prelepe besede: »Glej, dekla sim Gospodova, meni se zgodi po Tvoji besedi! 44 Nar lepši čednost dekle je zvestoba v službi; kdo pa je bil kdaj tako zvest v službi Božji, kakor Marija? To malo, kar nam je sv. pismo od Nje¬ niga življenja zapustilo, nam kaže, kako na tanko je vse Božje zapovedi spolno- vala. Ona nar čistejši, se pod verze vsa ponižna postavi očiševanja, desiravno Nje ni vezala; Ona beži s svojim Detetam v Egipt in vse stori, de spolni voljo Božjo, kteri se popolnama podverže; Ona hodi vsako leto v Jeruzalem v tempelj o veliki 192 noči, desiravno ni bila tega dolžna storiti. 5 Kako skerbno se je varovala, de nikdar ni klere hvale ali časti sebi prilastila, 1 temuč vso čast in hvalo je le Bogu dajala. s Zato je takrat, ko je bila od svoje tete l Elizabete tako visoko pohvaljena, to hvalo 1 na Boga obernila, od kteriga je bila tako 1 velike darove prejela; rekla je: „Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se razveseljuje v Bogu, mojim Zveličarji, ker se je ozerl na nizkost svoje dekle ... Zakaj velike reči mi je storil Ta, ki je mogočen in sveto Njegovo Ime!* r (Luk. 1.) Zares! zvesta dekla Gospodova je bila Marija; zakaj vse, kar je Gospod hotel, kar je zapovedal, kar je želel, to je sto¬ rila, to je spolnovala do smerti; ne sebi, ampak Bogu je v vsih rečeli čast in hvalo dajala. 2. Kako zvesta je bila Marija v spolnovanji maternih dolžnost do Jezusa, svojiga Sina! Gotovo ni nikdar nobena mati tako velike skerbi in ljubezni imela za svojiga otroka, kakor Marija za dragi zaklad, za svojiga ljubiga Jezusa. Kornej je bil rojen, že je bežala z Njim v daljni Egipt pred grozovitim Herodam. In koliko skerb je sploh za-nj imela! Koliko solz 193 svete ljubezni in veselja je pretočila, kolikrat ga je v svojim naročji imela! In ko se je bil 12 let star zgubil, oh, s kak¬ šno skerbjo in žalostjo ga je takrat iskala! Se clo ob času Njegoviga grenkiga ter- pljenja, takrat, ko so ga skorej vsi za¬ pustili, ga vendcr Marija ni zapustila. S serčnostjo matere se je drenjala med mno¬ žico in vojaki na poti proti gori Kalvarji, in je stopila pred Jezusa, potem ga je spremljevala na goro Kalvarjo, in desi- ravno je bila Mati Tistiga, kteriga so skorej vsi zaničevali in čertili, je vender kakor zvesta mati pod križem stala, in je z milimi očmi gledala rane svojiga Sina, in ga nebeškimu Očetu darovala. In ko je Njeni Božji Sin pri svoji ločitvi od tega sveta od Nje slovo vzel in jo v tej dolini solz samo zapustil, ni prišla nobena pri¬ tožba iz Njenih ust. Z neizrečenim za- želenjem si je scer vošila pri svojim ljubim Sinu biti; po pravi nebeški domačii je Njeno serce hrepenelo, vender Jezus je hotel, de je v sredi svojih učencov ostala, jih tolažila, krepčala in vodila, tako dolgo, de je po Njo prišel in jo k sebi vzel, in Marija je bila pokorna, Ona je ostala zvesta do smerti. 13 194 3. Marija je pa tudi zvesta proti svojini s I u ža b n i k a m. Od kar je bil Jezus na sv. križi v sv. Janezu vse ljudi kot otroke Marii, svoji Materi, izročil, se je vedno kakor zvesta Mati do ljudi obnašala. Ob! dosti je neusmiljenih mater, klere nimajo ne skerbi ne resnične ljubezni do svojih otrok (scer bi tudi kaj za njih duše skerbele), ktere torej niso zveste matere, ampak so prave mačahe svojim otrokam! Ali vsa drugačna je Marija: vse k sebi kliče, vse vabi, rekoč: ^Pristopite k meni vsi, kteri me želite, in mojiga sadu se nasitite/*' (Sir. 24, 26.) Vse tudi sprejema, vse objema, vse z materno.ljubeznijo greje, nobeniga prošnje ne zaničuje, proti vsim je v dobrotah bogata. Ona ne zapusti nobeniga, kteri Nje ne zapusti; Ona cIo za tistimi hodi, kteri je ne ljubijo in ji služiti nočejo. Peklenski vojvoda hodi po besedah sv. Petra vedno okoli, in iše, koga de bi požerl; k temu sv. Bernard pristavi: „Božja Mati pa vedno okoli hodi, in iše, koga de bi zveličala/ 4 — Če ima pa Ma¬ rija že za uboge grešnike, ki Njeniga Božjiga Sina in Nje ne ljubijo, tako zve¬ sto skerb in ljubezen, kako zvesta bo še 195 le do svojih služabnikov! Tih nikoli ne zapusti, te pokriva s svojim maternim plajšem, te varuje pred sovražniki. Zato pravi sv. Bernard: „Ce za njo hodiš, ne zajdeš; če Njo prosiš, ne obupaš; če na¬ njo misliš, se ne motiš; če te Ona derži, ne padeš; če te Ona varuje, se ne bojiš; če te Ona vodi, se ne utrudiš.“ In ne le samo v našim življenji je nam Marija zvesta Mati, ker nam v stiskah, nad¬ logah in skušnjavah pomaga, ampak tudi ob naši smertni uri. Takrat sosebno Ona svojim zvestim služabnikam na strani stoji, in jih varuje pred skušnjavami hudobniga duha. Zato jo vedno prosimo: ,,,Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri!“ O kako veliko se zamoremo spet tu- kej od Marije učiti! Bodimo, kakor Ona, tako tudi mi terdnivveri in v zau¬ panji na Boga, in prosimo ga, de nam luč sv. vere ohrani, in nas v njej zmirej bolj vterdi, de nam bo ravno ta luč sve¬ tila po tesni in nevarni poti tje v večnost. Z Davidam recimo večkrat: ^Tvoja be¬ seda je svetilo mojim nogam, in luč mojim stezam.**' (Ps. 118, 105.) — Bodimo daljej tudi zvesti in stanovitni v dobrim, 13 * 196 kakor je bila Marija. Zakaj zvestoba in stanovitnost noter do konca, celi čas tega življenja Bogu služiti, je popolnama po¬ trebno. Jezus sam pravi: „Le ta, ki bo do konca stanoviten, bo zveličan." (Mat. 24, 13.) In modri Sirali pravi: „Gorje tistim, kteri so poterpežljivost zgubili, in so zapustili prave poti, ter so se na hu¬ dobne poti podali! . . . ,,Kteri Gospoda ljubijo, Njegovo pot obranijo." (Sir. 2, 16 —18.) In pa saj je to življenje tako kratko, kakor le en dan, ki naglo mine! „bodi saj ta celi dan v Gospodovim strahu." (Prip. 23, 17.) „Pride noč, pravi Kristus, ko ne bo mogel nobeden več delati." (Jan. 9, 4.) Kaj pomaga, en dan, dva ali še več dni po spovedi lepo po keršansko živeti, če je pa kmalo potem ravno tak ali pa še slabši, kakor popred ? Kaj po¬ maga človeku, tudi celo življenje Bogu služiti, če se pa vender na zadnje spod- takne in pade? „Če se pravični od svoje pravičnosti odverne, in hudobijo dela, bo mar živel? Vse njegove pravične dela, ktere je storil, bodo pozabljene, zavolj nezvestobe, ktere je kriv, in zavolj svoje pregrehe, ktero je storil, zavolj tih bo umeri." (Eceh. 18, 24.) 197 Oh! ker nam je pa težko, se srečno vojskovati zoper vse nevarnosti in skuš¬ njave tega življenja in stanovitnim ostati noter do konca, prosimo Marijo, Devico verno, de nas s svojo prošnjo milost¬ ljivo podpira zdaj v življenji, sosebno pa de nam pride na pomoč ob naši smertni uri, ob tisti uri, ko bo za vselej naša sreča ali nesreča določena. „Kaj boš po¬ čela takrat, moja duša! vpraša sv. Bernard, kadar se tvoje telo ne bo več moglo s postelje ganiti, in boš mogla iti iz tega sveta? Kdo te bo vodil po neznani poti, kdo te bo spremljal pred sodnji stol ? £{ Tukej se posebno Marija kot dobro Mater skazuje tim, ki so jo v življenji častili, ljubili in zvesto poslušali. Ljubimo torej Marijo iz celiga serca, poslušajmo Njene nauke in posnemajmo Njene zglede! In če v tem stanovitni ostanemo, potem nam bo Ona v smerti na strani stala, in poma¬ gala, našo zadnjo vojsko srečno končati. Ginljiva povest od zveste pomoči Ma¬ tere Božje pri smerti Njenih služabnikov se bere v letnih kapucinarskih bukvah. Brat Anton je bil zlo bolan, zato je poklical svojiga spovednika ter mu je rekel: „Pri- hodnjo saboto bom umerl.“ Spovednik ga 198 je vprašal, od kod de to ve? „Moja Go¬ spa (Marija) mi je povedala, in jest sim tega kaj vesel." Vender v tisti noči ga je hudobni duh zlo nadleževal. Od strahu in groze je hotel iz postelje skočiti, in zavolj veliciga hrupa so mu bratje na pomoč prišli. Našli so ga vsiga zbega- niga in trepečiga in iz njegovih ust so slišali čudne besede: „Ni res, kakor pra¬ viš, za to sim se spokoril, in sim gospo¬ darju zopet vse povernil. Iies je scer, de sim brez privoljenja v samostanu ja- beiko vzel in en drugikrat nekoliko vina spil, pa sim se zato spokoril." Iz tih besedi so drugi bratje spoznali, de ga hudobni duh skuša in moti. Ali zdaj mu je Marija na pomoč prišla, in v tej vojski svojiga služabnika ni zapustila; prikazala se mu je s sv. Frančiškam in sv. Antonam, mu serčnost prigovarjala in sovražnika v beg zapodila. Ko je umirajočimu bratu nekoliko odleglo, je vse to povedal, ne- prenehama Marijo hvalil in tudi brale opominjal, de naj z njim preljubo Gospo hvalijo. Ves mirin je ostal zdaj do sabote, ko je med angeljskim zvonjenjem sladko v Gospodu zaspal. — 199 O Marija, Mali zveste ljubezni, pridi vender moji slabosti, moji nesta¬ novitnosti na pomoč in prosi zame, de enkrat začnem svoje dobre sklepe spol- novati in jih ne več v nemar pušati, r l'i veš, koliko reči mojo slabo voljo zaderžuje in kako me lahko nar manjši skušnjave premagajo. O kako sim slab, pomagaj mi vender, zvesta De¬ vica in stoj mi na strani, kadar bi imel pasti, de svoj cilj in konec enkrat srečno dosežem. In kadar se približa zadnja ura in zadnja vojska, takrat, o Devica verna! mi stoj na strani in tolaži me, de ne obupam, in de krono zaslužim , ktera je tistim priprav¬ ljena, ki stanovitni ostanejo do konca. O Devica verna, za nas 13 o g a prosi! 26 . Podoba pravice, za nas Boga prosi! Prelepi hvalni izreki, ktere smo do zdaj v lavretanskih litanijah najdli in izla- gali, so obstali več del iz tacih besedi, de so se sami od sebe lahko razumeli. Kdo namreč ne razume teh izrekov r če rečemo: Mati Kristusova, Devica mo- 200 gočna, ali Devica usmiljena i. t. d.? To niso od deleč poiskane, temuč lahko raz¬ umljive besede. Kakor hitro jih izrečemo ali slišimo, vemo tudi kaj pomenijo. Ali zdaj pridemo na take izreke, kteri se nekoliko težji razumejo, zato ker se nam vrednost Marije Device v podobah ali prilikah razkazuje. Vender pa kakor hitro bomo pomen teh podob in prilik razumeli , bo naš slab um ravno po teh telesnih in vidnih podobah in prilikah visokost tolike Device in sosebnost Njenih gnad, darov in čednost, kakor tudi Njeniga usmiljenja do nas tolikanj bolj zapopasti zamogel. Sej je že Jezus sam nar rajši učil v pri¬ likah, de so se resnice sv. vere Njegovim poslušavcam toliko bolj v spomin in v serce vtisnile. Perva prilika ali podoba, v kteri se nam vrednost in čednosti Marije Device razkazujejo, je ogledalo (ali špegel), v kteriin se podoba vsih reči vidi, ktere se pred-nj postavijo. Podoba pravice, ali pa ogledalo (ali špegel) pravice je tedej vse eno. Marija Devica se imenuje podoba pravice, ali ogledalo pravice zato, ker se v Njenim življenji, kot v ogledalu po- 201 doba pravice vidi, kakor se v djanji razodeva. Pravica ima pa v sebi dvojni pomen; pravičin se imenuje več del tisti, kleri vsacimn pusii, kar je njegoviga in mu da, kar mu je dolžan, nobeniga nič n e prekani, nič ne poškoduje ne na duši, na telesu, ne na premoženji, ne na dobrim imenu. Ta čednost, ktera je tako imenitna in za vsaciga kristjana tako po¬ trebna djanska čednost, ktera se pa ven- der, oh! tako močno pogreša, se imenuje pravica v lesnim pomenu; ima pa pravica še en drugi in širji pomen, namreč zapo- padek vsih čednost, vse svetosti. Taciga imenujemo tudi po navadi keršansko pravični ga, kteri namreč s pomočjo Božje gnade vse Božje in cerkvene zapo¬ vedi iz ljubezni do Boga na tanko spol- nuje. V tem pomenu imenuje sv. pismo sv. Jožefa, ženina M. Device in rednika Jezusoviga, ,,pravičniga," zato, ker je vse zapovedi Božje na tanko spolnoval. V tem pomenu tudi Kristus pravi: ,,Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj nasiteni bodo,“ (Mat. 5, 6.) in zopet: „Ako ne bo vaša pravica obilniši, kakor pis- marjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo." (Mat. 5, 20.) V teh besedah 202 sv. pisma pomeni pravica spolnovanjo vsih zapoved, vse zunanje pravične dela in notranje posvečenje. Zakaj čednosti niso le zunanje dobre dela, kakor so: post, molitev, milošnja, uboštvo, čistost, ponižnost i. t. d., ampak tudi notranji stan duše, namreč: vera, upanje, ljubezen, dober in sveti namen, ki ga moramo pri svojih delih imeti in obujenje družili sv. znotranjih djanj. Nar lepši zgled vsih čednost, pravi zgled pravičnjga in svetiga življenja je bila za Jezusam presveta Devica Marija. Ona je v vsih čednostih tako visoko stop¬ njo dosegla, de je bila vsim vernim o vsih časih od Boga postavljena kot ogle¬ dalo, na ktero naj se vsi ozirajo. In ali ne tudi po pravici? Kakor se je bila Mojzesu na gori Nebo prelepa in rodovitna dežela razgernila, krasna dežela, ktero je bil Bog Abrahamu in njegovim f mlajšim v last dati obljubil; rodovitna de¬ žela, ktero je dosti vživo pregovor popisal, de se „od medu in mleka cedi:“ ravno tako se tudi nam postavljenim na goro Sijon sv. katoliške cerkve še veliko lepši in ro- dovitniši dežela pred dušnimi očmi raz¬ grinja, kot nekdaj Mojzesu, namreč Ma- 203 rija Devica, ako se na-njo spomnimo in Njo premišljujemo. V Njej najdemo svetlo solnce pravice t. j. Kristusa, luno in zem¬ ljo pod Njenimi nogami, zakaj Njena pravičnost se ni spreminjevala ali clo pešala, kot luna po svoji svetlobi, in Ona je vse pozemeljsko tako rekoč z nogami teptala; v Njej najdemo zvezde okoli Njene glave kot podobe Njenih čednost; daljej jutranjo zarjo in zgodnjo Danico, ker je nebeško solnce, Kristusa, ne le napovedovala, ampak tudi na ta svet pripeljala; v Njej najdemo zaperte verte, v kterih nar žlaht- niši rože vsili čednost cvetejo; v Njej najdemo morje, v ktero se stekajo stu¬ denci vsili gnad, pa se zopet iztekajo na vse tiste, kteri jih po Njeni prošnji išejo; v Njej najdemo nar svetejši tempelj živiga Doga; v Njenim sercu altar, iz kteriga se nar prijetniši dišava na vse strani razpuša. Pod Njenim milim plajšem se jih je že na jezere in miljone zredilo, pomoč, tolažbo in živež doseglo, pod Njenim ljubim plaj¬ šem jih še zdaj na jezere prebiva. Zares! nar lepši zgled vsili čednost, vse ljubezni in pravičnosti do Doga in do bližnjiga najdemo'v Marii. Drugi svetniki, pravi sv. Tomaž, so nam le v nekterih čedno- 204 stili imeniten in lep zgled zapustili, ker je bil eden čist, drugi ponižin i. t. d., in so nam torej v zgled in posnemanje le v posamesnih čednostih dani, presveta De¬ vica pa je zgled vsili lepih čednost. Ona je podoba pravice. llavno to nas sv. pismo uči. V bu¬ kvah modriga Siraha se bero besede, ktere sv. cerkveni učeniki s sveto cerkevjo na Marijo obračajo, namreč: „V družbi svetnikov prebivam." (Eccl. 24, 16.) V ozir teh besedi pravi sv. Bernard: „Po pravici Marija v družbi svetnikov prebiva, ker v Njej je bila vera očakov, duh pre¬ rokov, zmernost spoznovavcov, čistost devic in svetost angelov." Sv. Bernard hoče s tem reči: V Marii se znajdejo vse čednosti. Zato pravijo sploh sveti cerkveni učeniki: „Ktera gnada koli je bila kacimu svetniku kdaj podeljena, ta Marii Materi Božji ni bila odrečena , te- muč v toliko ohilniši meri dana." V visoki pesmi pa se od neveste, ktera Marijo pomeni, tako le vpraša: „Kdo je ta, ktera vstaja iz pušave, kakor steber dima iz dišave od mire, kadila in sploh vsiga dišečiga prahu?" Na te besede pravi sv. Peter Damijan: „Marija Devica 205 je polna dišave in sploh vsiga dišečiga prahu, ker se v Njej vse čednosti zdru¬ žene najdejo, in ker sv. Duh, desiravno je drugim k posamesnim čednostim pripo¬ mogel, čez Marijo vso obilnost svojih gnad izlil.“ In v bukvah pripov. se bere: »Veliko hčer je, ki zo zaklade skupej spravljale, ti pa si vse presegla/ 1 Zares , če na Marijo, na to ogledalo vse pra¬ vice pogledamo, je ni čednosti, ne lepote, ne časti, de bi se v njem ne lesketala. In kolikor bolj Marijo, to podobo, to ogledalo vsiga lepiga in pravičniga življenja od jutra Njeniga čistiga spočetja noter do večera Njene sladke smerti pre¬ mišljujemo, toliko prijelniši in Ijubeznjivši se nam mora zdeti pogled in misel na Marijo. Nad Njo najdejo mladenči in deklice nar lepši zgled čistosti in sramož- Ijivosti, nad Njo imajo zakonski, sosebno matere nar lepši zgled prave skerbi za otroke, nad Njo dobe bolniki in sploh žalostni in terpeči nar lepši zgled poter- pežljivosti, nad Njo se najde zgled prave ponižnosti, pokoršine, ljubezni do Doga in do bližnjiga, z eno besedo: nad Njo se najdejo vse lepe čednosti. Zato so si tudi svetniki Božji in vsi pobožni kristjani 206 že od nekdaj Marijo v zgled izvolili, po Njenim zgledu živeli in delali, po Njenim zgledu se vojskovali za kraljestvo Božje, in še dandanašnji nas mati kat. cerkev opominja, Marijo si v zgled izvoliti in jo posnemati, ker nam veleva, jo v lavr. litanijah s temi besedam klicati: „Podoba pravice, za nas Boga prosi \“ — Poglejmo večkrat to podobo ali ogledalo pravice! Marija nam prav lepo kaže, kako de bi živeti imeli, in kako de do zdaj morebiti nismo živeli. Ni zastonj Bog tako hotel, de je Marija vse stanove človeškiga življenja preživela; Ona je bila hči, devica, žena, mati in vdova, in vender pri vsim tem zmerej de¬ vica. Ona je vse dolžnosti dobriga otroka do svojih slarsev na tanko spolnovala, nobena devica ni bila tako tiha, tako krotka, tako ponižna, tako pohlevna, tako pobožna, tako polna ljubezni Božje; no¬ bena žena ni bila tako zvesta, tako mirna, tako Ijubeznjiva in čista; nobena mati ni bila tako skerbna, tako poterpežljiva, tako vdana v voljo Božjo; in nobena vdova ni tako popolnama svetu odmerla in se tako vse Bogu darovala, kakor Marija. Glej torej, keršanska duša! v to podobo, v to 207 ogledalo; bodi sin ali hči, žena ali mož , mladeneč ali devica ali v vdovskim stanu, Marija ti živo kaže, kakšno naj bo tvoje življenje. O kako kmalo bi bili mi vsi drugačni, vsi boljši, ko bi boli pogostama v to prelepo podobo ali ogledalo pravice, v Marijo,, pogledovali, in svoje življenje Njenima življenju primerjali! Kako bi pač mogli pri tolikih slabostih , pri takim pomankanji lepih čednost, in pri tako nezmernim številu svojih grehov še prevzetni biti, če mislimo na Marijo, ki je bil a pri svojih nar lepših čednostih tako ponižna? Kako bi mogli v ozir čisto¬ sti, poterpežljivosti, pokoršine in drugih lepih čednost še tako vnemami biti, ko bi bolj pogostama na to podobo ali ogledalo pravice, na Marijo, pogle¬ dovali, in premišljevali, kako lepo so se te in druge lepe čednosti nad Njo lesketale! Sv. Hedvik, Poljska vojvodinja je vedno zlato podobo prečiste Device Ma¬ rije v rokah nosila, de se je pri njenim pogledu k pobožnosti in k posnemanju presvete deviške Božje Matere spodbu- dovala. (Jlo ob svoji smerti je to podobo tako terdo deržala, de ji je niso mogli vzeti, in trije persti, s kterimi je podobo 208 objela, so bili pet in dvajset let po tem še nespremenjeni. — Tudi mi zamoremo kakšno podobico Božje Matere (na priliko: škapulir) v ta namen pri sebi nositi, de se večkrat na-njo spomnimo in se k pobož¬ nosti in posnemanju Njenih čednost spod- badamo. Blagor nam, če Njeno podobo prav velikrat pogledujemo in se k posne¬ manju Božje Matere spodbadamo, potem se nam ne bo godilo, kakor unimu razva- jenimu, nespokornimu mladenču, ki je enkrat kleče pred podobo presvete Device Marije v svojih potrebah k Njej klical: ,,Dokaži, de si moja Mati!“ in precej svarljiv glas zaslišal: ^Pokaži, de si ti moj sin!“ de si namreč prizadevaš, moj zgled posnemati!! — O Marija, kdo se ne bo čudil čez Tvoje sveto, vsili čednostih bogato življenje, ki se v Tebi kakor v ogledalu lesketajo! Ti si Jezusa nar bolj na tanko posnemala, in razsvetljuješ zdaj ves svet kakor čisto ogledalo, od Tvoje podobe; Tvojo pravičnost hočem vedno premišljevati, in od Tebe se hočem učiti, kaj mi je storiti in opustiti, de Tvojimu Božjimu Sinu podoben postanem. Sprosi mi, o dobrotljiva Mati, odpušenje 209 vsili mojih grehov in gnado, de od za naprej zvesto po Tvojih sto¬ pnjah hodim , de tje pridem, kjer solnce pravice, Tvoj Božji Sin, kraljuje na 'akomej. O Marija, podoba pra¬ lce, za nas Boga prosi! 27. Sedež modrosti Božje, za nas Boga prosi! Kralj Salomon, kteri je zavolj svoje modrosti tako slovel, de so ga iz daljnih krajev ljudje poslušat hodili in njegovo ime še zdaj v jutrovih deželah v pesmih in prigovorih hvalijo, si je dal, kakor sv. pismo pripoveduje, velik sedež iz slo¬ novih kosti narediti in z nar čistejšim zla¬ tarn prevleči. Šest stopinj je bilo do njega, obe naslonili ste bile po podobi človeških rok narejene in zraven rok sta stala dva leva. Tudi na šestih stopinjah so stali levi, vsili skupej dvanajst (na vsaki plati šest) in sedež ta je bil tako lep, de sv. pismo pravi: „Taciga dela ni bilo storjeniga v vsili kraljestvih/' (III. Kralj. 10, 18 — 20.) 14 210 Tema sedežu tedej, ki ga je bil kralj Salomon za-se napravil, primerja cerkev Marijo Devico, ki jo imenuje, „Sedež modrosti Božje/*' Salomon je namreč v marsikteri zadevi podoba Kristusa. On je bil sin Davidov, Kristus je bil tudi po človeški natori; Salomonova modrost je presegla modrost vsili ljudi, in Kristus je večna modrost, rojen od Boga Očeta od vekomej; Salomon je bil, kakor njegovo ime in sv. pismo pove, kralj miru, in tudi Kristus je svet z Bogam spravil, kakor sam pravi: „-Mir vam zapustim, svoj mir vam dam/* (Jan. 14, 27.) Kakor je pa Salomon podoba Jezusa Kristusa, tako je tudi sedež Salomonov podoba pre¬ svete Device Marije. Kakor je Salomon, nar modrejši pozemeljski kralj, na svojim sedeži sedel in počival: tako je tudi Je¬ zus Kristus, večna modrost Božja, v na¬ ročji Marije kakor na sedeži počival. Zakaj Njo je večna modrost izvolila, de se je doli spustila in v Njej počivala; na Njo se torej lahko obernejo besede iz bukev pripovest: „Modrost si je hišo zidala." Hiša ali sedež je Marija, v kteri je večna modrost, Sin Božji, prebivala. Zato tudi cerkev Marijo „Sedež mo- 211 d ros ti Bo-žje* imenuje; tako na priliko v nedeljo med osmino praznika razglašenja Dospodoviga sv. mašo s temi besedami začne: „Vidil sim na visokim sedeži moža sedeti, kteriga množice angelov molijo.« Visoki sedež pomeni Božjo Mater, Marijo Devico, v ktere naročji so modri v imenu cerkve Kristusa, kteriga angeli molijo, ne le vidili, ampak tudi molili. Sv. cerkveni učeniki pravijo, de so modri, ali sv. trije kralji Jezusu v naročji Marije Device posajeniga najdli in molili. Sveti Ambrož piše: „Mati se na mehkim na¬ ročji deteta raduje in ga modrim moliti ponuja." In sv. Krizostom pravi: „Najdli so modri dete z Marijo, ktera ga je bila v svoje naročje posadila.« Zato sv. očetje presveto Marijo Devico imenujejo: „sedež ali tron Božji,« ,,častitljivi, in Boga vredni sedež,« „Kerubinski sedež,« kra¬ ljevi sedež,« „edini sedež Božji,« „nar Vl šji sedež Božji,« in zato jo v litanijah imenujemo s prelepim izrekam: „Sedež modrosti Božje!« S čimur se noče nič druziga reči, kakor: Presveta Devica! Ti si sedež, na kterim je pi-avi nebeški Salomon, včlovečena modrost Bažja počivala. Zato je sv. Epifani, kteri je 14 * 212 med vsimi starimi cerkvenimi očeti hvalo Marije morebiti nar bolj povzdigoval, tako rekel: „Božja Mati pripravi clo nebeške moči v začudenje. Vsi angeli, Kerubini in Serafini so se v svetim strahu začudili, ko so vidili, de je človeški otrok, t. j. Marija, nebesa in sedež Božji postala, de je Tisti, kteri nima začetka, svoj se¬ dež vzel v Njenim deviškim telesu/* Pa tudi v posebnostih, ktere sveto pismo od Salomonoviga sedeža pripove¬ duje, najdemo podobo iz življenja in čed¬ nost Marije Device. Slonova kost, iz ktere je bil Salomonov sedež narejen, pomeni prav lepo svetost in čistost Marije, Njeno stanovitnost in moč v vojskovanji zoper zvito peklensko kačo. Kakor se slon , od kteriga tako žlahtna kost pride, s kačo skorej vedno vojskuje, tako je tudi Marija močna in stanovitna premagovavka stare kače. Obe roki, pravi sv. Peter Dami¬ jan, pomenite velik dar svetiga premiš¬ ljevanja in delavno življenje prečiste De¬ vice. Njeni Duh je bil vedno v Boga zamišljen, ko je delala, in dela milosti opravljala. 213 Zlato, s kterim je bil celi sedež prevlečen, nam kaže čistost Njeniga živ¬ ljenja in lepoto Njenih čednost, Njeno serčno ljubezen do Doga in do bližnjiga. Dva leva na obeh straneh sta po¬ doba Njene nepremagljive vere in stano¬ vitnosti v terpljenji. Sest stopenj pomeni šest Njenih nar iinenitniših čednost: 1. molitev v sa¬ moti: „Angel je stopil k Njej, pravi sv. Bernard, ko je k Očetu na skrivnim mo¬ lila." 2. Deviško sramožljivost: ^Vstrašila s e je pri Njegovim govorjenji." 3. Modrost: 5,Premišljevala je, kakošno de je to po- zdravljenje." 4. Skerbljivost: „Kako se ho to zgodilo, ker moža ne spoznam?** h* Globoko ponižnost: „GIej, dekla sim Gospodova/* 6. Zvesto pokoršino: „Meni se zgodi po tvoji besedi/* Dvanajst levov na obeh straneh J e dvanajst sadov sv. Duha, s kterimi je Bila Marija, gnade polna, napolnjena, in 1* so: Ljubezen, veselje, mir, poterpež- Ijivost, miloserčnost, dobrotljivost, priza¬ nesljivost, krotkost, zvestoba , zmernost, zderžnost, čistost/* (Gal. 5, 22. 23.) Tako je bil tedej sedež modrosti Božje ozaljšan! — Ge po besedah Je- 214 zusovih še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor eden zmed lim- barjev (lilij) na polji, kako lepa se še le Marija kaže našim očem, nad ktere le¬ poto in polnostjo darov se clo čudijo angeli Božji! — Pa tudi še v družim pomenu se Marija Devica zamore imenovati Sedež modrosti Božje. Ona je namreč tudi Mati modrosti; zakaj pri Njej, t. j. po Njeni prošnji se zadobi prava modrost, t. j. gnada, znotranje razsvetljenje in dober svet, de je mogoče po pravi poti hoditi proti nebeški domačii. Že od nekdaj so kristjani Marijo kakor voditeljco in učenico prave poti proti nebesam častili. Tako jo imenuje sv. Avguštin „v o di t e 1 j c o ljudi,® sv. Hieronim ^svetilnico ne¬ bes k i g a n a u k a ,“ sv. Rupert ,,u č e n i e o duhovniga življenj a/' in pri krist¬ janih sploh je že od nekdaj navada, de jo imenujejo „Mater d o briga s ve ta . a Na Marijo se obračajo tudi besede mo¬ drosti Božje, ki pravi: „Pri meni je vsa gnada poti in resnice, pri meni je vse upanje življenja in čednosti/' (Sir. 24, 25.) Kadarkoli pokličemo torej Ma¬ rijo z besedami: „Sedež modrosti 215 Božje,“ hočemo s tem toliko reči, kakor: 5?V Tebi, o Marija! ni le samo večna modrost Božja (Bog Sin) počivala, ampak Ti si tudi studenec modrosti: s svojimi prelepimi zgledi nas učiš pravo mo¬ drost, t. j. pravo pot v življenje, in s svojimi mogočnimi prošnjami nam pro- s i s pr a v o modrost, t. j. gnado Božj o, kiera naš razsvetljuje, k dobrima nagi huje ■n nam sosebno v težkih in dvomljivih okolšinah življenja deli dar dobriga sveta.“ In kako bi Marija ne bila studenec ali učcnica modrosti? Ali sc ni od večne modrosti Božje t. j. od Jezusa, vse modrosti naučila? Ue je sv. Janez Ev., ki je Jezusu pri zadnji večerji le na per- sih slonel, tako veliko učenost in modrost dobil, de je med vsimi evangelisti naj visokejši in svetejši resnice popisal, in se v svojim evangelii kakor postojna nar vi¬ sokejši clo pred sedež Narvišiga povzdi¬ gnil: kakšno modrost je še le Marija zadobila, ker je Jezusa tolikrat v svojim naročji imela, tolikrat ga objemala, na svoje serce pritiskala in se tolikrat z Njim od resnic svete vere pogovarjala ? Zato jo je Kristus po svojim vnebohodu toliko časa še na zemlji pustil, de je aposteljne 216 in perve kristjane pokrepčevala, s svojim dobrini svetain jim na strani stala, in bila njih tolažba in učenica. — Podajmo se torej z otročjim zaupa¬ njem k sedežu modrosti Božje, k Marii; v vsaki potrebi,, posebno, kadar nas dvomi napadajo in si sami ne vemo pomagati ne svetovati. So namreč nektere zadeve življenja, v kterih človek dobriga sveta res potrebuje, zlasti kadar si misli kak stan izvoliti. Takrat naj človek po¬ tem , ko je sv. Duha razsvetljenja pro¬ sil, posebno tudi na Marijo kliče, ki je „sedež modrosti Božje" in „Mati dobriga sveta." Prizadenimo si pa tudi, de sami po¬ stanemo sedež modrosti Božje; zakaj Bog hoče tudi v nas prebivati, kakor Kristus pravi: „Če me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnoval, in tudi Oče ga bo ljubil, in midva bova k njemu prišla, in pri njem prebivala." (Jan. 24, 23.) — Naredimo torej Gospodu sedež v svojih sercih! Nikar ne bodimo terstu enaki, ki se od vetra sem ter tje maje, ampak močni ka¬ kor slonova kost ostanimo v spolnovanji dobriga! Lepo kakor zlato naj se sveti v nas ogenj ljubezni do Boga in do bliž— 217 njiga! Bodimo močni in neprestrašeni kakor levi v vojskovanji zoper hudobijo hi nejevero dandanašnjiga časa! Tak sedež je bila Marija, torej si tudi mi prizadenimo tak sedež in prebivališe Je¬ zusu v svojih sercih napraviti. Marijo P a ? sedež modrosti Božje prosimo, h e nam k temu s svojo mogočno prošnjo Pripomore. — Letne Dominikanske bukve pripove¬ dujejo, de je imel sv. Albert že od otroč¬ jih let priserčno pobožnost do Matere Božje ter jo vsaki dan prosil, de bi z Njeno pomočjo prišel v red ali orden sv. Dominika, v kteriga je v svojim 18. letu tudi res stopil. Ali učenje mu pa ni šlo kaj od rok; pri vsi svoji pridnosti ni mo¬ gel svojih součencov dohajati. Zavolj tega je bil tako žalosten, de je sklenil, iz reda stopiti. Ko se je tedej enkrat s takimi mislimi k počitku podal, je imel čudne sanje. Zdelo se mu je, kakor de bi bil lestvico na samostanski zid naslonil, po kteri jo je bolel pobegnili. Itavno ko je mislil to storiti, je vidil Božjo Mater pred seboj stati, ki ga prijazno vpraša, zakaj de hoče samostan zapustiti. Ves osramoten in zmeden odgovori: „Oh, vsi 218 moji součenci v vednostih srečna napre¬ dujejo, jest pa pri svoji pridnosti zaosta¬ jam ter sim jim v zasmehovanje." Na to ga premila Gospa potolaži in mu obljubi, de bo še v učenosti enkrat slovel. „l)e pa vender, je pristavila, ne boš pozabil, de tega ne smeš svoji pridnosti in bi¬ stroumnosti, ampak moji priprošnji pri¬ pisati, vedi, de te bodo nekoliko pred tvojo smertjo na javnim učeliši vse tvoje vednosti zapustile." Vse to se je na tanko spolnilo: postal je sv. Albert imeniten in učen mož, tako de je njegovo ime povsod slovelo; tri leta pa pred svojo smertjo je na enkrat v pričo svojih učencov vse vednosti tako pozabil, kakor de bi jih nikoli ne bil vedil. — Kako lepo nas to uči, de naj tudi mi pri Marii prave mo¬ drosti in učenosti išemo! — O Mai •ija! veličastni sedež večne modrosti Božje, preblaženi sedež Jezusa, Kralja vsih kraljev! z otročjim zaupanjem se Tebi približujem in se čudim nad Tvojo visokostjo. Kako velika sreča je to zame, de si Ti moja Mati in moja Gospa, in de smem upati, po Tvoji prošnji uslišan biti pri. Tvojim Božjim Sinu! O Mati praviga 219 spoznanja, sprosi mi luč, de sam sebe prav spoznam, in tisto pot, ki v živ¬ ljenje pelje j in pomagaj mi, de po tej poti zvesto hodim do smerti. O Marija! sedež modrosti Božje, za nas Boga prosi! 28 . Začetek našiga veselja, za nas Boga prosi! Naše veselje je odrešenje in zve¬ ličanje naše, ktero nam je Jezus Kristus s svojim terpljenjem in svojo smertjo za¬ služil. Ze v stari zavezi je bilo pričako¬ vanje obljubljeniga Odrešnika vsili pravičnih nar veči veselje: s tem upanjem so sami sebe in svoje mlajše tolažili. In ko je zadnjič, če ravno še le čez štiri tavžent let prišel tisti srečni čas, de je bil Zve¬ ličar v resnici na svet poslan, o kako so se vsi pravični Njegoviga prihoda veselili, kakor: Marija, Elizabeta, Caharija, Si¬ meon i. t. d., tako de so bili Judje pri¬ morani spoznati in reči: „VeIik prerok je med nami vstal in Bog je svoje ljudstvo obiskal. “ 220 Ali je pa vender morebiti to veselje jenjalo? ali marveč Jezus še razveseljuje človeške otroke? Ni še jenjalo. Jezus še zdaj razveseljuje' človeške otroke, kleri- koli v Njem svoje prave sreče išejo. Tako je Kristus bil in je še zdaj začetek ali vzrok našiga veselja. Zakaj kdorkoli spozna in občuti, kakor nas cerkev uči, kaj smo mi po Jezusu Kristusu poslali, kteri nas je odrešil in odkupil s svojo drago kervjo; kterikoli premisli, kako ne¬ srečne in usmiljenja vredne so tiste ljud¬ stva, ktere niso še nič od Boga in Kri¬ stusa slišale: tak lahko spozna, de je Jezus Kristus naše pravo in edino veselje, kakor On sam spričuje rekoč: ^Abraham, vaš oče, seje veselil viditi moj dan, vidilga je, in je bil vesel/ 4 ' (Jan. 8.) Če je pa Kristus naše pravo in edino veselje, se zdaj vpraša: kako pa je to, de se tudi od Marije to reče? Zato ker je Mati Jezusova. Jezus je namreč stu¬ denec praviga veselja, začetek resnične radosti. Marija pa nam ga je dala, in je tako veselje, s kterim je bila sama napol¬ njena, nam vsim po Sinu podelila. Marija je tista Devica, „od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus/* Na Marijo se 221 zamorejo oberniti besede sv. pisma ki pravi: „Ona je postala kakor kupcova barka, ktera njegov kruh od daljnih krajev pri¬ neset. j. ktera nam je nebeški kruh, Jezusa Kristusa, iz nebes na ta svet prinesla. Marija je tista Devica, ktera po besedah sv. Gregorja Nisenskiga v hiši Gospodovi kakor prelepa oljka stoji, ktero je sv. Duh z obsenčenjem svoje gnade rodovitno storil in nas tako vzel v število svojih otrok in deležev kraljestva Jezusa Kristusa; Ona je tisti prelepi cveteč vert neumerjočnosti, v kterim je bilo zasajeno drevo življenja, kteriga sad nas pred smertjo obvaruje. Ona je lepota in čast devic, veselje in tolažba mater, nar po- polniši podoba svetnikov. In zavolj vsili tih in tolikih prednost in imenitnost Marije in zavolj velikih gnad, ki smo jih po Marii od Doga prejeli, bi se mi ne veselili? Kakor se je David veselil, ko je bil njegov sin Salomon od Doga v to izvoljen, de je tempelj v Je¬ ruzalemu zidal, rekoč: „SaIomona, mojiga sina, je Dog izvolil, desiravno je še mlad in šibak, vender delo je veliko, 'zakaj ne za človeka bo prebivališe napravljeno, ampak za Doga;“ ravno tako se je tudi 222 nam veseliti, de je Marija v veliko ime- nitnišim pomenu, kakor tempelj v Jeruza¬ lemu, postala prebivališe Sina Božjiga. Če je bilo že od sv. Janeza Kerstnika, kteri je le pot Gospodovo pripravljal, rečeno: „Veliko se jih bo veselilo zavolj njegoviga rojstvakoliko več mora to še le od Marije veljati, ktera ni Gospodu pota pripravljala, ampak je bila Mati Njegova? S kolikim veseljem je bila Elizabeta napolnjena, ko jo je Mati nasiga Gospoda obiskala! Ko je zaslišala pozdrav- Ijenje Marije — je bila Elizabeta napol¬ njena s sv. Duham in je zavpila z- velikim glasam, rekoč: „Zegnana si med ženami, in žegnan je sad Tvojiga telesa! in od kod to meni, de pride Mati mojiga Go¬ spoda k meni V‘ (Luk. 1.) To sveto veselje zavolj tolike časti Marije, in zavolj toli- cih gnad, ki nam jih je milost Božja po Njej podelila, se je v cerkvi Božji še vedno ohranilo, in mnogi prazniki, ki so Njej v čast vpeljani, niso nič druziga, kakor ravno toliko znamenj veselja zavolj Marije. Tako poje cerkev na praznik Njeniga rojstva: „Tvoje rojstvo, presveta Devica, je veselje oznanilo celimu svetu. Iz Tebe je vstalo solnce pravice, Kristus 223 naš Bog, kteri je prekletstvo odvernil, in blagoslov prinesel, kteri je smert prema¬ gal in nam večno življenje podaril.“ Marija se daljej imenuje »začetek našiga veselja/*' ker je, kakor ie bilo že zgorej dokazano, s svojo molitevjo, s svojo pokoršino i. t. d. tako veliko pri¬ pomogla k našimu odrešenju. Zadnjič se zamore Marija imenovati »začetek našiga veselja** tudi zato, ker se proti človeškim otrokam vedno kakor ljubeznjiva Mati obnaša, ter jim veselje napravlja, zlasti svojim zvestim služabnikam. Ona je nedolžnim zvesta varhinja, žalostnim tolažnica, stiskanim pomočnica, spokornim pribežališe, umira¬ jočim besednica. Zato pravi sv. Betnard: „De se še nikdar ni slišalo, de bi bil kteri zmed tistib od Marije zapušen, ki so pod Njeno varstvo bežali, Njo pomoči prosili in se Njeni priprošnji pri Bogu priporočevali/* O, kdo je v stanu dopove¬ dati, kako mnogim je Marija na to vižo postala začetek veselja, ker jim je pomoč in tolažbo zadobila ? — Veselimo se torej, de nam je Bog v Marii tako Mater dal! Saj se tudi »človek veseli, pravi sv. evangeli, kteri 224 najde v zemlji skrit zaklad, in od veselja nad njim gre in proda, vse kar ima, in kupi tisto njivo/'' (Mat. 13.) Ali še veliko več se je nam veseliti, ker smo našli tisto njivo, t. j. blagoslovljeno zemljo, od ktere David pravi: ^Resnica je od zemlje prišla(Ps. 84.) t. j. od ktere je rojen Kristus, večna resnica. Zraven tega pa tudi prosimo Marijo — začetek naši ga veselja, — de bi se mi in vsi ljudje z Njeno pomočjo če¬ dalje bolj prepričali, de je le Jezus sam, in nobena druga reč na svetu naše pravo veselje, in vsa naša časna in večna sreča. Zakaj žalostno je, de ljudje čedalje bolj vse drugo poznajo in jih vse bolj veseli , kakor Jezus, in med tem, ko ljudstva od solnčniga vshoda in zahoda z veseljem resnice sv. vere sprejemajo in k Jezusu hite, se nehvaležni kristjani pogostama sv. vere sramujejo in od Jezusa proč podajajo, ki je studenec vsiga praviga veselja! — Hvaljen bodi Jezus moje ve¬ selje, in češena Marija, Mati Njegova! O, kako nas bota ob smertni uri tolažila, če bomo zdaj v življenji le pri Njima iskali svojiga praviga veselja! 225 Neka mlada, nedolžna deklica — tako pripoveduje sv. Gregor, — ktera je bila rada precej živa in glasna v svojini nedolžnim veselji, je naenkrat tako tiha, modra postala, vse svoje majhne dolžnosti s toliko natančnostjo spolnovala, in se proti vsacimu tako krotko in pohlevno za- deržala, de so se nad tem njeni starši in y si močno čudili. Po velikih prošnjah in dolgim popraševanji so zadnjič od nje zvedili: de se ji je bila prečista Devica Marija z lepo trumo sv. devic prikazala in jo vprašala: če bi rada prišla v to ne¬ beško drušino? in ko je poterdila, de rada, ji je bilo to rečeno: „Prav, zato se pa tudi odpovej otročarijam j bodi po¬ božna in pametna, in čez trideset dni te bom vzela v nebesa.^ — Kar je otrok rekel, se je tudi zgodilo. Ko je trideset dni minulo, je deklica zbolela in bila od Marije obiskana in v nebesa vzeta. — Odpovejmo se tudi mi posvetnim otroča¬ rijam — vsimu grehu, in ljubimo Jezusa, potem bomo tudi mi Marijno pomoč ob smertni uri veselo občutili. — O Marija! začetek n a siga praviga veselja! zahvalimo se Ti, de si nam Jezusa, studenec vsiga ve- 15 226 selja prinesla. O prosi za-ine, de se le v Njem nar rajši moje serce razve¬ seljive. In kadar ura moje smerti pride, in se mi večni Sodnik prikaže, takrat, o preljuba Mati! me nikar ne zapusti; razveseljuj mojo tužno dušo s svojo pomočjo, in zadobi mi večno veselje v nebesih. O Marija, za¬ četek n asi ga veselja, za nas Boga prosi! 29 . Posoda duhovna, za nas Boga prosi! Sledeči hvalni izreki Marije Device se več del težko razumejo, nekoliko za- volj globočine in bogastva njih zapo- padka, nekoliko zavolj visocih skriv¬ nost vere, s kterimi so sklenjeni. Na obodvoje nam je tedej treba paznim biti. Pervi tih skrivnostnih izrekov se glasi: ..Posoda duhovna! — Ze iz stvarjenja sveta nam je znano, de je Dog človeško telo iz persti vstvaril in mu po¬ tem vdihnil neumerljivo dušo. Ze takrat je tedej človeško telo postalo posoda duhovna, t. j. prebivališč duha ali duše, in scer tako, de je bilo telo duhu popol- nama pokorno: kar je duša, (ktera je 227 pred greham tako vselej le dobro kotla,) poželela, to je tudi telo poželelo; kar je duša zavergla, to je tudi telo zaverglo. Takrat je bil torej človek, ker je le dušne ali duhovne reči poželel, ves duhoven, ali z druzimi besedami: „posoda du- liovna / 1 Ali po storjenim grehu je po¬ slalo to vse drugačno: telo ni hotlo več hiti duhu pokorno, če je tudi duh človeški kaj dobriga , Bogu dopadljiviga poželel, se je vender temu telo ustavljalo, le kaj slabiga, kaj hudiga je rajši poželelo. Temu žalostnimu stanu človeka je Kristus s svojo gnado na pomoč prišel. Kterikoli so torej že v stari zavezi vero¬ vali v Boga in v obljubljeniga Odrešenika in zavolj Njega odpušenje grehov in drugih gnad od Boga pričakovali, so z Božjo pomočjo hudo nagnjenje telesa premagovali in to delali, kar je njih duša poželela. Se ložej pa je to zdaj v novi zavezi, ker nam je Kristus gnado Božjo že zaslužil in ker On s svojimi nebeškimi nauki, s svojimi prelepimi zgledi in zlasti s svetimi zakramenti našo voljo k dobrimu nagibuje. Zakaj vsaki, kdorkoli je zdaj s Kristusam v sv. katoliški cerkvi sklenjen, čez tega je Bog obljubil svojiga sv. Duha izliti, 15 » 228 Duha milosti in molitve, po kterim posta¬ nemo otroci Božji, in od kteriga smo po¬ krepčani, de zamoremo poželenje mesa krotiti in to delati, kar nam naša neu- merjoča duša veleva; zato je pisal sveti apostelj Pavel Korinčanam, rekoč: „Ali ne veste, de so vaši udje tempelj sv. Duha, kteri je v vas? 44 (I. Kor. 6, 19.) Ker je tedej naše telo prebivališe neumerjoče duše, in ker smo po besedah sv. pisma dolžni biti tempelj sv. Duha, zato sv. pismo večkrat človeka „posodo“ imenuje. Tako so dobri in izvoljeni „po- sode usmiljenja/ 4 hudobni in zaver- ženi pa ^posode jeze 44 imenovani; tako je bil sv. Pavel imenovan „iz volj ena posoda, 414 ker je bil poklican, ime Jezu¬ sovo nositi pred nevernike, kralje in Izraelske otroke. Od tod torej pride, de se sosebno Marija, ktera je bila pravi tempelj sv. Duha, imenuje tudi s tem častitljivim iz¬ rekam: „posoda duhovna. 44 Njeno prečisto telo je bilo popolnoma pokorno Njeni presveti duši, bila je v svojim živ¬ ljenji bolj angelu, kakor človeku podobna, le to, kar je Njena nar svetejši duša poželela, je tudi Njeno prečisto telo po- 229 želelo, ki je bilo na to vižo popolnama duhovno. Med tem, ko moramo vsi več ali manj s svetim Pavlam spoznati: »Ve¬ selje imam nad Božjo postavo po notra¬ njim človeku, čutim pa drugo postavo v svojih udih, ktera se bojuje zoper mojiga duha« (Rimlj. 7, 22. 23.) Med tem, ko se nam je vedno vojskovati zoper hudo na¬ gnjenje in poželenje mesa, vidimo de je bilo to pri Marii vse drugačno: Njeno telo je bilo Njeni duši popolnama pod- verženo in pokorno. V koliki oblasti je imela svoj jezik! V sv. pismu se od Nje le malokrat bere, de je spregovorila, več¬ krat pa se od Nje bere, de je Božjo besedo poslušala. Kako zmerna je bila v jedi in pijači: le toliko je živeža jemala, kolikor je bilo kohranjenju Njeniga življenja popolnama potrebno. Ravno tako je tudi spala le toliko, kolikor je bilo popolnama potrebno. Kaj še le hočemo od čistosti in nedolžnosti Njeniga telesa sploh reči, za ktero je imela toliko skerb, de je po besedah sv. učenikov s svojim nedolžnim obrazam in s svojim častitljivim zaderža- njem vsakiga, ki jo je le vidil, z lju¬ beznijo za sveto čistost vnela. 230 Glejmo tukej , kako so vsi udje Ma¬ rije Device, kako je Njeno celo telo le to poželelo, kar je Njena presv. duša hotla. Njeno telo je bilo vse duhovno, zato se Ona imenuje po pravici „posoda du- hovna.“ In kako srečna je pač Marija za tega voljo imenovati, de je svoje telo svojima duhu tako popolnama podvergla! Njeno telo se je že tukej na zemlji čez zemljo k Bogu povzdigovalo in veselje okušalo, ktero je Bog tistim pripravil, ki duhovno žive. Vender še v družim, bolj skrivnost¬ nim pomenu je bila Marija Devica poso¬ da duhovna, ali z druzimi besedami: tempelj ali posoda sv. Duha. Ona ni bila le samo od sv. Duha z gnadami v tako obilni meri napolnjena, de je zamo- gla po angeljsko čisto in duhovno živeti, ampak je tudi to neizrečeno gnado zado- bila, de jo je sv. Duh izvolil za svojo presvesto nevesto in jo po¬ vzdignil k časti Matere Jezusa Kristusa po Njegovi človeški natori. To je tista skrivnost, ktero ta¬ krat spoznamo, kadar v apostoljski veri molimo: „kteri je bil spočet od sv. Duha,“ in ktero je angelj Gabriel Marii 231 razodel, rekoč: „Sv. Duh bo prišel v Te, in moč N a r v i š i g a Te bo o b- s en čila." (Luk. 1, 35.) Ta resnica naše sv. vere, de je Jezus po človeški natori imel le samo Mater, Marijo Devico, in ne očeta, in de je bil od sv. Duha spočet, je scer za nas popolnama nezapopadljiva, vender pa je ena nar potrebniših in nar imenitniših resnic naše sv. vere. Tukej ne smemo nič premišljevati ali popraševati, kako je to; dosti nam naj bodo besede angelove: »Pri Pogu ni nič nemogoče/' (Luk. 1, 37.) Kadarkoli torej molimo besede : „P o- s od a duhovna!" se spomnimo na to dvojno prednost Marije De¬ vice, de je bila posoda sv. Duha po spočetji Jezusa Kristusa, in po svojim svetim življenji. Obu¬ dimo zraven vero v Jezusa Kristusa, kteri je Dog in človek skupej, spočet od sv. Duha in rojen iz Marije, in storimo terden sklep, po duhu in volji Jezusa Kristusa živeti in umreti. Kaj pa je druziga duh in volja Jezusa Kristusa, kakor to: de sami sebe zatajujemo, svoj križ na-se vzamemo, in za Njim hodimo. Sv. Pavel pravi: »Kteri so Kristusovi, so 232 svoje meso z grehi in željami vred križali. Ge v duhu živimo, hodimo tudi v duhu A (Gal. 5, 24. 25.) T. j. hočemo vediti, ali nas Duh Božji poživlja, ali ne, le glejmo na svoje zaderžanje, ali je po Božjih zapovedih , ali ne. O koliko krist¬ janov pokaže s svojim življenjem, de v njih Duh Božji ne prebiva, zakaj ko bi ga imeli, bi ne stregli tako zlo svojimu mesu in hudimu poželenju. Ali nima naša duša tega namena, tudi telo k Bogu po¬ vzdigniti in ga duhovniga storiti? Tode žalostno je, de je pri več kristjanih tako deleč prišlo, de, namesto de bi meso duhu podvergli, temu ravno nasproti de¬ lajo, de svojiga duha mesu podveržejo ter mu strežejo ! Ali kaj govori tukej sv. Pavel? On pravi : v Kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor torej v svojim mesu seje, bo od mesa pogubljenje žel; kdor pa v duhu seje, bo od duha žel večno življenje.“ (Gal. 6, 8.) Zatega voljo pro¬ simo Marijo, kadar jo pokličemo z bese¬ dami: posoda duhovna! de bi nam s svojo priprošnjo pomagala, naše meso s hudim poželenjem križati, ker le potem bomo Njeni in Njeniga Sina vredni slu- 233 žabniki, če si bomo prizadevali, Marijo , posodo duhovno, zvesto posnemati.— Razujzdan mladeneč pri vsim svojim gerdim življenji ni opušal, Marijo prečisto Devico vsak dan z nekterimi molitvami počastiti. Ko se je enkrat po gojzdu sprehajal in bil zlo lačen, se mu prikaže prelepa Gospa , in mu ponuja drage jedi, pa v prav nečednih posodah, tako de se mu je nad njimi gnjusilo. Gospa reče: ila, de je že v svojim devetim letu pred podobo nebeške kraljice obljubo večniga devištva storil. Živel je potem tako ne¬ dolžno, de po spričevanji mož, ki so nje¬ govo znotranje dobro poznali, ni nikdar nar manjšiga pregreška zoper sv. čistost storil, še cIo nikdar nobene mesene skušnjave 285 ni občutil. To posebno gnado mu je bila Božja Mati od svojiga Sina sprosila. Pa tudi druge Marijne čednosti je skerbno posnemal, kakor ljubezen do uboštva, po- koršino, posebno ponižnost. Tako je po¬ stal pravo prebivališe svetiga Duha, eden nar svetejših otrok Božje Matere Marije. — Ravnaj se tudi ti, o človek, kolikor moreš, po zgledu, kteri ti je tukej odkazan: ljubi Marijo kot svojo nar boljši Mater, in zvesto jo posnemaj ! — Bodi češena, o z lata hišaNar- višiga, preljubeznjiva Mati Marija! O odpri mi duri svojiga serca in daj de pregledujem Tvoje veličastvo, ki je znotrej skrito. Gotovo želiš, de tudi jest postanem hiša za Tvojiga Božjiga Sina in ga vredno sprejemam. O kako rad bi ga hotel sprejeti, ko bi ga bil le vreden ! Pomagaj mi torej , predo- brotljiva Mati, de z zidanjem začnem, de iz čiste ljubezni do Boga vse svoje dela dopernašam, svoje nagibe čistim, hudo poželenje krotim, svete misli in želje budim in v terpljenji in nadlogah stanoviten ostanem do smerti. ,0 Ma¬ rija, hiša zlata, za nas Boga prosi! 286 36 . Skrinja miru in sprave, za nas Boga prosi! V skrivnim razodenji je enkrat vidil | sv. Janez, kar piše: „In tempelj Božji se je v nebesih odperl; in v tempeljnu se je vidila skrinja zaveze." (Skriv.raz.il, 19.) Tempelj je sveta cerkev Božja, skrinja zaveze pa podoba presvete Device, tako govore sveti očetje. To resnico bomo spoznali, če pogledamo 1. na stavbo, 2. na zapopadek in 3. na namen skrinje zaveze. 1. Skrinjo zaveze so imeli Izraelci v veliki časti, kakor nar viši svetiše; Bog, Gospod vojsknih trum, jo je sam za svoje prebivališe med ljudstvam zbral in jo zato prav lepo narediti zapovedal. Mozes je mogel za to skrinjo vzeti bel, lep in nestrohljiv les, Setim po imenu. — Sin Božji si je zvolil mater, ktero je s svojo vsigamogočno roko vstvaril, ktera je bila na duši in telesu popolnama čista in brez madeža, ktere ni nikoli sapa greha oskrunila v pušavi tega sveta. Njeno presveto telo je bilo scer umreti zamoglo, pa ne strohneti; v neizrečeni lepoti se 287 sveti v nebesih, gori na strani svojiga veličastniga Sina. Skrinja zaveze je bila od znotrej in zunej prevlečena z nar drajšim zlatarn , okoli in okoli je bil zlat venec in štirje zlati klepi so bili na štirih voglih. — Cista ko zlato je bila Marija od znotrej in zu¬ nej, obdana z vencam nar lepših čednost, med kterimi so se štiri poglavitne čednosti: modrost, zmernost, pravičnost in serčnost sosebno svetile. Na-njo se zamorejo ober- nite besede: „Ti si nar lepši med človeš¬ kimi otroci, ljubeznjivi so tvoji žnabli: ker je Bog Tebe blagoslovil na vekomej. K (Ps. 44, 3.) In ko je končala svoj tek, je prejela venec pravice, kteri je vsim, ki Boga ljubijo, pripravljen. Nad skrinjo zaveze je bil postavljen sedež milosti, in na vsaki strani sedeža sta stala dva Kerubina iz nar čistejšiga zlata umetno zdelana. Iz tega sedeža so prišli milostivi izreki Božji, sosebno odpu- šenje grehov i. t. d.° — Sedež milosti imenujejo cerkveni učeniki Marijo; Ona je v svojim naročji in na svojih rokah nosila veličastvo Božje, Jezusa, kteri po Njej deli svoje darila. Dva angela pomenita Njeno stanovitno molitev in premišljevanje, 288 ker z duham je bila zmirej pri Bogu, in v Njenim sercu je gorela kakor zlato čista ljubezen do Boga in do ljudi. Judje so skrinjo zaveze, ki je bila iz lesa in zlata zdelana, visoko častili; s straham in trepetam so se ji približevali, ko so od sedeža milosti izreke Božje pre¬ jemali. — Kako bomo pa mi Marijo, živi sedež Božji, častili? Približujmo se ji z otročjim zaupanjem in gotovo nam bo gnado sprosila pri svojim Sinu, kadar nam bo pomoči treba. 2. V skrinji zaveze so bile hranjene tri reči, ktere so bile Judam nar bolj svete in častitljive, namreč: Tabli za¬ kona, ali dve kamnitne tabli, na ktere je Bog s svojim perstam svoje zapovedi spisal, v spomin zaveze, ktero je z Izra- elam sklenil, odtod ime „skrinja zave¬ ze®; potem cveteča palica Aronova, ktera je v znamnje njegoviga višjiga du- hovstva v svetiši cvetela; poslednjič mana v zlati posodi, tisti nebeški kruli, ki ga je Bog lačnim Izraelcam v pušavi deževali dal. Skrinja zaveze s temi svetimi rečmi je bila po razlaganji sv. učenikov podoba Marije Device. Marija je zapovedi Božje zmirej v svojim sercu nosila in nobeden 289 jih ni bolj na tanko spolnoval kakor Ona; in še več, nosila je postavodavca samiga, Jezusa Kristusa, pod svojim sercam. Ma¬ rija ni hranila same palice Aronove, pred- obrazniga velikiga duhovna, ampak pra- viga ediniga velikiga duhovna, Jezusa, kteri se je daroval na križi za nas, in se vsaki dan pri sv. maši daruje. V Marii, ko v nar čistejšim svetiši, je prebivala nebeška mana, prečudni kruh življenja, kteri je naša jed in naše krepčalo na popotvanji k nebesam. Judje so mano jedli in umerli; kdor pa je od tega nebeš- kiga kruha, bo večno živel. 3. Namen skrinje zaveze je bil raz¬ ličen. Bila je Judam v vedin spomin na zmirej pričujočo in zvesto pomoč Božjo, dokler niso zaveze prelomili. Bila je pri- bežališe v nadlogah, studenec sveta v njih dvomih, mogočna bramba zoper so¬ vražnike. Ko so Judje skoz pušavo šli v obljubljeno deželo, so vse zaupanje v skrinjo zaveze stavili in nikoli niso bili zapušeni; njih sovražniki so bili zmagani, vode Jordanove so se zdelile, zidovje mesta Jerihe je razpadlo, ko se je skrinja za¬ veze bližala. Toliko pomoč so zadobili Judje od skrinje zaveze, ki je bila le 19 290 podoba presvete Device; koliko gnad za- moremo tedej mi po Marii prejeti, ki je živo stanovanje nar Svetejšiga? — Tudi mi smo popotniki skoz pušavo tega živ¬ ljenja v obljubljeno, nebeško deželo. Ve¬ liko sovražnikov moramo na tem popotvanji premagati, veliko nadlog prestati, marsi- ktera dvomba mora zginiti; tudi mi moramo skoz Jordanove valove, t. j. skoz nevarne skušnjave hoditi, in mesto Jeriho vzeti in razdjati, namreč svoje meso in pregrešno poželjivost premagovati, svoje slabe na¬ vade pokončati in vničiti! Grozoviten in nevaren boj imamo prestati, težavna je pot, po kteri hodimo. Le dva zmed 600.000 mož sta prišla skoz pušavo v obljubljeno deželo! Tudi nam je lepa dežela obljub¬ ljena, v nebesa imamo priti; ali brez težav, brez serčniga boja ni zmage, ozka in ternjeva je pot., po kteri hodimo, zato nam je pomoči treba. Pa ne obupajmo! Marija je z nami, Ona nam kaže pot, Ona se bojuje za nas, nas varuje in vodi, Ona nam sveti, de ne zajdemo; na Njo torej zaupajmo in zmaga je gotova. Judje se niso bali, ko so skrinjo zaveze imeli, ker z njo je bil Bog; če so za njo hodili, so zmagovali: kdor zavezo, ktero je z 291 Bogam pri sv. kerstu storil, spolnuje in za Marijo hodi, bo gotovo prišel v obljub¬ ljeno deželo, ■— v nebesa! — Srečen torej tisti človek, srečna tista hiša, ki živi v varstvu te nebeške skri¬ nje zaveze, Marije Device! Sv. pismo pravi: „Skrinja Gospodova je bila tri mesce v hiši Obededomovi, in Gospodje blagoslovil Obededoma in celo njegovo hišo." (II. buk. kr. 6, ll.J Ge je pa tedej skrinja Gospodova stare zaveze, ki je bila le podoba Božje Matere, „skrinje miru in sprave" nove zaveze, v krat¬ kim času toliko blagoslova prinesla hiši Obededomovi, koliko časne in večne sreče bodo še le vsi tisti prejemali od Marije, ki ji zvesto služijo, in se vedno v Njenim varstvu znajdejo? — Vender ne zamore vsim ta nebeška skrinja miru in sprave, Marija, blagoslova prinesti. Mislimo na Filistejce, ki so enkrat po Božjim pripu- šenji skrinjo zaveze v svojo oblast dobili in zraven svojiga malika Dagona v tempelj postavili. Po noči se je malik zgrudil in oni sami so bili z mnozimi zlegi kaznovani. Glejmo tukej! Marija ne tcrpi, de bi zraven Jezusa, Njeniga Božjiga Sina, kteriga malika v sercu imeli, častili in 19 * 292 molili. Če Marijo serčno ljubimo in ča¬ stimo, se mora malik prevzetnosti, lakom¬ nosti , nečistosti, nevošljivosti i. t. d. Jezusu iz serca umakniti. — Ko bi hotli te malike v sercu prideržati, bi nant gotovo Marija ne pomagala, in kazen bi ne za¬ ostala. Satanova in Marijna služba se nič kaj ne strinjate. — Proč torej z vsim, kar v nas Božjim očem ne dopade ; potem kličimo k Marii, Ona je dobrotljiva in mogočna Gospodova skrinja. V deželi Perii na Amerikanskim je bil častilakomen puntar, Gundisalvo po imenu, ki je premagan iz strahu pred gosposko dolgo časa okoli begal in se po gojzdih potikal. Zadnjič pride v majhno cerkvico , kjer je bil Mariin altar. Tam se verže na svoje kolena in zdihuje iz globočine serca k Marii, nebeški skrinji zaveze, de bi mu milostljivo pomagala iz nadloge, ki si jo je sam na glavo nakopal. Zdaj je bilo naenkrat svetlo v njegovim sercu, in sklenil je, vse drugači živeti. Zapustil je cerkvico ter se je v samoto podal, svoje dozdanje življenje objokovat. Nekoliko časa potem je jel divjim narodam z velikim vspeham sv. evangeli oznanovati. Zadnjič pa se je podal v bolnišnico, kjer 293 je ubogim bolnikam stregel in svoje živ- Ijcnje srečno sklenil. Marija ga je vodila, varovala, rešila in srečno pripeljala v nebesa. — lles, srečin, kteri se v varstvu te nebeške skrinje zaveze znajde! — Bodi češena, o Marija! nebeška skrinja zaveze, v ktero je sv. Duh prišel, v kteri je zapovednik in veliki duhoven, kruli življenja, Jezus Kristus, prebival! O kako se svetiš v nebeški časti in koliko gnad svet po Tebi do¬ biva ! Glej ! popotnik sim na tem rev¬ nim svetu, moj cilj in konec so nebesa, kako pa bom tje prišel, če mi Ti ne pomagaš? Saj Ti je znano, koliko dušnih sovražnikov imam; stoj mi na strani, de jih srečno premagam, so- sebno de tistiga malika končam, ki ga je moje serce ljubilo in molilo. Nikakor ne pusti, de bi se pogubil v pušavi tega življenja, temuč pomagaj mi, de srečno pridem v obljubljeno deželo, v nebesa! — O Marija, skrinja mini in sprave, za nas Boga prosi. 294 37 . Vrata nebeške, za nas Boga prosi! Večkrat imenuje cerkev Marijo vrata nebeške; kakor v pesmi „morska zve¬ zda," rekoč: »Zdrava morska zvezda, Božja Mati mila, srečne nebeške vrata!" daljej v cerkveni molitvi, ki se tako začne: „Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške i. t. d/'; in po¬ tem v Lavretanskih litanijah s temi bese¬ dami: „Vrata nebeške, za nas Boga p r o s i \“ Na kakšno vižo pa je Marija, pre- čista Devica , za nas vrata nebeške? Ali ni prav za prav Jezus sam vrata ne¬ beške, ker nas je odrešil in nam nebeške vrata odperl? De bomo torej ložej raz¬ umeli, zakaj se tudi Marija imenuje vrata nebeške, premislimo popred nektere verske resnice. Sveta vera nas uči, de je en srednik med Bogam in med ljudmi, namreč Jezus Kristus, ki je Bog in človek skupej ; de je On edina pot, ktera v življenje pelje, vrata nebes v pravim in tesnim pomenu, ( zato je rekel: »Nihče ne pride k Očetu »I 295 drugači, kakor po meni;“ (Jan. 14, 6.) in zopet: ,,,Jest sim vrata. Ako kdo skoz n >e noter gre, bo zveličan, in bo noter in y en hodil, in bo pašo našel/*' (Jan. 10,9.) Le po živi veri v Jezusa Kristusa zamo- remo tedej zveličani biti, zakaj ni ga v drugim zveličanja, nam kliče cerkev z besedami sv. Petra, in ni ga druziga imena daniga pod nebam ljudem, v kterim bi zamogli zveličani biti, kakor ime Jezus. Zavolj izvirniga greha smo postali vsi otroci jeze Božje, in ko bi nas Kristus ne bil odrešil, bi bila smert za nas vrata k večnimu pogubljenju. Jezus nam je s svojim terpljenjem, svojo smertjo in svojim vstajenjem vrata nebeške zopet odperl, On je za nas postal vrata nebeške. Zakaj pa tedej tudi Marijo imenu¬ jemo „vrata nebeške Iz več vzro¬ kov; pomislimo le bolj imenitne: Marija se pred vsim drugim kliče: „vrata ne¬ beške** zavolj svoje velike časti, ker je Mati Jezusova, ki nam je po gori rečenim vrata nebes odperl. Kakor je tedej Kristus vrata, skoz ktere nam je zdaj zopet mogoče v nebesa priti; tako je Marija vrata, skoz ktere je Jezus, naš Odrešenik, prišel na svet; po pravici se 296 torej imenuje tudi Marija vrata nebeške. Ali se ne morejo prav lepo na Marijo oberniti besede psalmista: „Bog je odperl vrata nebeške in je pošiljal Izraelu mano za jed, in jim dajal nebeški kruh/' (Ps.77, 23.) Ali ni Marija tukej vrata nebeške, skoz ktere je Kristus, ki se sam pravi nebeški kruh imenuje, na ta svet prišel? Zato pravi od Nje sveti Rupert: „Nar veči med nebeškimi vratini, ktere je Gospod odperl, de bi nam nebeško mano poslal, je Marija postala, po kteri je beseda Božja iz nebes k nam prišla." Daljej je Marija vrata nebeške, ker po Njeni milostljivi prošnji veliko ljudi k pravimu spoznanju svete vere, in po živi veri v nebesa pride. „Kdor veruje in je keršen, pravi Kristus, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogub¬ ljen." De pa človek veruje, mora tudi Božjo besedo poslušati; vender ne veruje tudi vsak, ki jo sliši oznanovati, v svojim sercu; človek namreč zamore tudi serce besedi Božji zapreti. Ze eden pervih oznanovavcov sv. vere, sv. Štefan, je Judam očital: „Vi neobrezani na sercu in ušesih, vedno se sv. Duhu zoperstavljate." (Ap. dj. 5, 51.) In ali ni še dan današnji 297 tudi med kristjani ravno taka mlačnost do resnic sv. vere, pri kterih beseda Božja brez vsiga sadu ostane? Od kod pa pride, de se še zdaj mnogi hudobneži in never¬ niki omeče in k Bogu vernejo? Marija je, ki z drugimi svetniki vedno pred Ooga za spreobernjenje grešnikov prošnje poklada, in tako postane Ona vrata ne¬ beške za toliko število grešnikov, kterih bi sama beseda Božja ne bila k pokori omečila. Lepo nagovori torej sv. Efrem Marijo: „Ti si upanje tih, ki bi scer obupali, po Tebi smo s Kristusom, Tvojim Sinam, spravljeni; Ti si grešnikov in za- pušenih edina sredniea in pomočnica." 1 Pa tudi tem, ki se že na poti resnice in zveličanja znajdejo, je Marija vrata nebeške. Sv. cerkveni učeniki, in tudi zdanji sv. oče papež Pij IX. pravijo, de nam Bog vse gnade po prošnji Marije deli, cerkveni učeniki terdijo, de so svet¬ niki nar bolj po prošnji Marije sveti postali in v nebesa prišli. In res, v življenjopisih svetnikov vidimo, kakšno zaupanje in gorečo ljubezen so vsi do Marije imeli, in kakšno pomoč, in koliko gnad so po prošnji Marije zadobivali. Sv. cerkveni učeniki sploh pravijo, dc 298 r nam je pomoči Marije k našimu zveličanju potreba. Sv. German pravi: „Ce nas Ti zapustiš, kaj bo z nami, o presveta Božja Porodnica, duh in življenje kristjanov? — zakaj kakor je dihanje v nas znamnje, de je naše telo živo, ravno tako je Tvoje presveto ime, o zvoljena Devica! ktero se v ustih Tvojih služabnikov znajde, ne le samo znamnje življenja, veselja in pomoči, ampak nam tudi vse to zadobi/' In sv. Bernard pravi: „Z vso močjo svojiga serca, z vso priserčno ljubeznijo in z vsimi znamnji častimo Marijo, ker to je volja Tistiga, kteri je hotel, de vse po Marii zadobimo;“ in zopet: „Po Tebi naj imamo pot do Tvojiga Sina, o češena Devica, ki si nam milost zadobila in živ¬ ljenje rodila, Mati Zveličarjeva, de nas po Tebi sprejme, ki nam je bil po Tebi dan! £{ Ali ni tedej Marija v resnici vrata ne¬ beške, ker vsi imamo po Nji pot do Jezusa, Njeniga Božjiga Sina, in po Njem do nebes? Zadnjič je Marija vrata nebeške tudi s svojim prelepim zgledam, s kterim mlade in stare za seboj vleče po stermi visočini, in kaže vsim pot, po kteri naj ) hodijo , de se jim bodo mogle enkrat vr ata nebeške odpreti. — Marija je torej res vrata nebeške. Ona je nekaka nebeška lestvica (lojtra) postala , po kteri je Bog k nam na zemljo prišel, de bi po njej ljudje zamogli v ne¬ besa priti. Njeno čisto, nedolžno, bolj angeljsko kot človeško življenje je Boga na zemljo potegnilo, in ravno to Njeno sveto življenje, Njene prelepe čednosti: ponižnost, čistost, poterpežljivost, goreč¬ nost v molitvi i. t. d., so stopnje, po kterih zamoremo mi k Bogu priti, če jih posne¬ mamo. Začnimo po tej nebeški lestvici serčno hoditi, in na njenim koncu bomo zagledali Boga v Njegovim veličastvu. Naj nas nikar ne ostraši sterma višava, Marija je pred nami šla, toliko svetnikov je šlo že za Njo, in —Marija nas sprem¬ lja, Ona nam pomaga s svojo priprošnjo, nas tolaži, nas varuje pred padcam. Sv. Frančišek je vidil enkrat, kot stari očak Jakop, čudno prikazen. Vidil je dve lestvici proti nebesatn postavljene; ena je bila rudeča, ena bela, na uni je stal Kristus, na tej Marija. Z veseljem je gledal, kako so njegovi bratje serčno po rudeči lestvici gori šli; ali z žalostjo 300 je mogel viditi, kako je veči del iz med njih z lestvice padel. Ko se je zdaj to zagledavši ves žalosten k Jezusu obernil ter mu svojo dušno bolečino milo tožil, mu je Gospod rekel: „Reci svojim bratam, de naj začnejo po lestvici moje Matere hoditi." Svetnik začne tedej svojim bratam klicati: „0 moji bratje, hodite po beli lestvici Marije Device!" To so storili, in so tako srečno gori prišli. Desiravno je tedej rudeča lestvica, ki ni druga kot križ in terpljenje, edina prava pot v nebesa, je vender le tako sterma in težavna, de bi jih veliko ne moglo po njej hoditi in verha doseči brez pomoči Matere Božje. Z Njeno pomočjo pa se cilj in konec srečno doseže in se gre skoz nebeške vrata v nebesa. — Gorje torej pa tudi vsim, ki to nebeško lestvico, te nebeške vrata, Marijo zanemarjajo! Sveti Bona¬ ventura pravi: ^Kterikoli Tebe, o Marija, v tem življenji ne kličejo na pomoč, ne bodo prišli v Božje kraljestvo/* — O Marija, svetle vrata nebeške! Kako hrepeni' moje serce po prelepih sedežih, ktere nam je Tvoj Božji Sin, kakor je rekel, v nebesih pripravil! Ali kako bom prišel tje, zakaj dolga 301 *n sterma je pot, in jest sim tako slab, tako nestanoviten, tako boječ in moje hudo nagnjenje me vedno le doli vleče? Vender Ti, predobrotljiva Mati, mi serčnost daješ; in Tvoje goreče želje so, de pridem enkrat v večno prebi¬ vale; smem torej zaupati na Tvojo pomoč. Glej, terdno sim sklenil, stermo pot proti nebesam hoditi, o podaj mi roko, de se ne spodtaknem in ne pa¬ dem; pomagaj mi, de srečno svoj tek dokončam. O Marija, vrata ne¬ beške, za nas Boga prosi! 38 . Zgodnja danica, za nas Boga prosi! Veliko lepih reči smo že premišlje¬ vali , kterim se Marija Devica v Lavre- tanskih litanijah primerja; pa ena nar lepših podob Marije je Zgodnja danica. (Je so tudi te ali une pozemeljske reči lepe, vender zgine njih lepota, če jih nebeškim rečem primerimo; tega prepričan je rekel sv. Ignaci: „0 kako vmazana se mi zdi zemlja, če nebesa pogledam!« — Ni tedej čudno, de sv. cerkev Ma¬ fijo nar svetlejši in nar lepši zvezdi — 302 zgodnji danici — primerja, in jo (udi v litanijah tako pokliče: Zgodnja danica, za nas Boga prosi! Zgodnja danica dobiva svojo gorkoto in svetlobo od solnca; ona je, ako ravno veliko manji, kakor druge zvezde, nar bolj svetla in se nikoli od solnca deleč ne loči. — Tudi Marija ima svojo čast in svetost od Jezusa, ki je solnce pravice in ogenj ljubezni. „Zvezda se od zvezde na svetlobi razločipravi sveti Pavel; (Kor. 15, 41.) t. j. svetniki se med seboj razločijo po svetosti. — Tako preseže Marija vse svetnike s svojimi čednostmi; Ona je med svetniki kakor zgodnja da¬ nica med drugimi zvezdami; ker bila je ponižna, torej od sveta malo spoštovana, od Boga pa nad angele in vse svetnike povzdignjena; bila je tudi zmirej z Jezu- sam združena, nikdar se ni od Njega ločila; zato ji je bilo od angela rečeno: „Gospod je s Teboj. K Kako lahko in pri¬ stojno se torej Marija zgodnja danica imenuje! Dalje pravi neki pobožen učenik, de kakor so Izraelci mogli zgodej zjutrej, še preden se je popolnama dan zasvetil, ko je še zgodnja danica svetila, mano pobi- 303 ra ti; tako smo tudi mi Jezusa, nebeško mano, še le potem prejeli, ko je bila Marija rojena in zvoljena za Mater Božjo. Marija je torej po pravici zgodnja da¬ ni ca, zakaj od Nje in pri luči Njeniga presvetiga življenja smo tudi mi zadobili Jezusa, pravi nebeški kruh nove zaveze. Sosebno pa se imenuje Marija zgod¬ nja dani ca, ker nam je napovedovala zveličanje, ki se je približevalo, ali ker je bila perva svetloba dneva milosti Božje. Ko jutranjo zvezdo ali zgodnjo danico vgledamo, se veselimo, ker znano nam je, de bo temna in neprijetna noč kmalo zginila in de se bo zdaj in zdaj solnce zasvetilo. — Strašna tema je v dušnih rečeh celo zemljo pokrivala; prekletstvo Božje, ktero so si bili naši pervi starši nakopali, je težilo vesoljni človeški rod, preden je bil Kristus na svet prišel, ki je ljudi s svojim nebeškim naukam razsvetlil, 'n jim blagoslov zopet pridobil, kteriga s o bili zgubili po pervirn očetu. Skorej v si narodi na zemlji so bili v tej duhovni Kmi, ker jim ni svetila luč spoznanja praviga Boga; namesto de bi bili Njega molili, ki je vse vstvaril, so pred vstvar- jenimi rečmi, pred živalmi in mertvimi 304 podobami svoje kolena pripogovali, malike častili in na-nje zaupali v svoji slepoti. Še clo Izraelci, ki so vender praviga Boga spoznali, so bili v marsikterih zmotah zastran obljubljeniga Odrešenika, kteriga so le, kakor mogočniga, pozemeljskiga kralja pričakovali. Zavolj te duhovne teme je veliko pobožnih mož s Caharijem zdihovalo: „0 Bog razsvetli te, ki pre¬ bivajo v temoti in v smertni senci!“ Kakor hitro pa je bila Marija brez madeža spočeta in rojena, se je dan mi¬ losti zazoril, zgodnja danica se je zasvetila na nebu, in je temnimu svetu naznanila, de se bo kmalo dan napočil, ko bo temna noč nejeverstva minula in zlato solnce pravice sijalo, t. j. Kristus, kakor prava luč, ki vsaciga razsvetljuje, kteri pride na svet. O kako so se raz¬ veselili angeli Božji, ki so zagledali Ma¬ rijo kakor zgodnjo danico zasvetiti se na dan Njeniga rojstva! Kako so se razve¬ selili tudi pravični pred peklam, kadar so od Boga razsvetljeni zvedili, de se je že zgodnja danica, Marija, zasvetila, de ima torej kmalo tudi solnce milosti, t. j. Kristus, posijati! Veselili so se tudi pre¬ roki stare zaveze, ki so v duhu gledali 305 to prelepo zgodnjo danico, ktera je imela teranoten svet razsvetliti; zato je rekel prerok Izaija: „Vstani, razsvetli se •ieruzalem, ker prišla je tvoja luč, in čast Gospodova je nad teboj izšla/' Scer so te besede prav za prav Kristusu veljale, vender se zamorejo tudi na Marijo ober- niti ; zakaj takrat, ko je bila Marija ro¬ jena, se je začela že luč solnca pravice, 0 j. Kristus, svetiti. Zgodnja danica oznanuje, deje solnce blizo; torej bežijo ponočne sove, kače, volkovi in druge zverine, ki se luči boje, ter se po gošavah in votlinah po¬ skrijejo; dnevne tiče pa zbudi in k petju vabi. Marija pa ni bila le napovedo- vavka, tempe tudi Mati solnca pravice: tudi Ona je peklenske zverine, to je hu¬ dobne duhove in prazne zmote nejeverni- kov kakor ponočne lice prepodila, in zbu¬ dila Božje služabnike, še clo angele , kakor visoko leteče podnevne tiče, in jih k hvali Božji privabila. O koliko služab¬ nikov Božjih je Marija vnela k svetimu življenju! Zgodnja danica uboge bol¬ nike razveseljuje, kterim je nočj tako dolga, in kteri tako težko pričakujejo be- iiga dneva; ravno tako razveseljuje Marija 20 306 vse tiste, ki so otožniga in pobitiga serca, zlasti spokorne grešnike, bolnike ali sploh vse žalostna, kteri pri Marii, svoji Materi, pomoči išejo. Glejmo torej pogostama na to prelepo zvezdo, na Marijo! v čedalje večim mraku zdajnih časov! Zakaj, oh! pri toliki mlač¬ nosti do s. vere in Božjih reči, pri toliki razujzdanosti in spačenosti veliko kristja¬ nov je skorej viditf, kakor de bi se hotla noč nejeverstva in ajdovstva med kristjane poverniti. O de bi pač mi in vsi pri tej mili luči zgodnje danice Marije če¬ dalje bolj spoznali, de je le eno potrebno: z Marijo si nar boljši del izvoliti, kteri nam ne bo odvzet! — V žalosti, skušnjavah in nadlogah življenja glejmo pogostama na to zvezdo, na Marijo. „Nikar ne oberni proč svojih oči od luči te zvezde, pravi sv. Bernard, če se nočeš v posvetnim viharji pogrez¬ niti. Če se vzdigujejo vetrovi skušnjav, če naletiš na skalovje nadlog, glej zvezdo, kliči Marijo! ... Če le velikost tvojih grehov pobija, če se zavzameš nad vma- zano vestjo, če se treseš pred ojstro sodbo, če se začneš že topiti v brezno žalosti in obupanja, o misli na Marijo! ... Če boš 307 za to zvezdo hodil, ne boš zašel; če boš Njo prosil, ne boš obupal; če boš Na-njo mislil, se ne boš zmotil; če te bo Ona deržala, ne boš padel; z Njeno pomočjo ne boš zgrešil svojiga cilj in konca.— O kolikim je Marija že na to vižo kakor mila in tolaživna zvezda svetila, in j*h srečno pripeljala k zaželenimu cilj in koncu. Kolikim je luč praviga spoznanja in resničniga spreobernjenja zadobila, ka¬ kor sv. Andreju Korzinskimu, ki je bil v mladosti v marsiktere zmote zašel, potem pa se je s pomočjo Marije srečno iz njih skopal, in je clo svetnik postal! — O Marija, premila zgodnja d a- nica! daj, de bo Tvoja ljubeznjiva luč meni v vsih potrebah svetila! Z bese¬ dami svete cerkve kličem k Tebi: V vsaki nadlogi, britkosti in potrebi mi pridi na pomoč, o sladka Devica Marija! Sosebno takrat, ko bo ob moji smertni uri jelo temno postajati okoli mene , in se bodo moje oči posvetnim rečem za¬ pirale: o naj mi sveti Tvoja mila luč, naj me tolaži in krepča in srečno pri¬ pelje v kraj večne luči! O Marija, zgodnja dani ca, za nas Boga prosi! 20 * 308 39 . Zdravje bolnikov, za nas Boga prosi! ^Usmili se me, Gospod! ker sim slab; ozdravi ine, Gospod, ker so prestrašene moje kosti/ 4 (Ps. 6, 2.) Tako je nekdaj zdihoval kralj David v svoji telesni sla¬ bosti in bolezni. In ne zastonj; saj nas pamet uči, in Dog sam nam v sv. pismu zapoveduje, de zdravnika častimo, de si pomoči in zdravil v bolezni presker- b im o. Zakaj, saj je zato Dog cvetlice in zeliša vstvaril, ter jim zdravilsko moč dal, kakor modri Sirah spričuje, rekoč: „Narvikši je iz zemlje zdravila vstvaril in razumen človek se jih ne bo branil/' 4 (Sir. 38, 4.) Ali je pa prav, če človek v bolezni vse svoje zaupanje stavi le na zdravila in pozemeljskiga zdravnika? Ali sme le samo pri pozemeljskih zdravnikih v bo¬ lezni pomoči iskati? Treba je v bolezni modriga zdravnika iskati. Kdor bi v bo¬ lezni pri njem pomoči ne iskal, če mu je to mogoče, bi se gotovo pregrešil; vender to še ni zadosti. Kralj Aza je mogel po besedah sv. pisma umreti, ker Gospoda 309 ni hotel iskati, in je le na pozemeljske zdravnike zaupal. Zato nas uči mati ka¬ toliška cerkev, de naj zraven pozemeljskih zdravil in zdravnikov, zlasti pri Bogu in Njegovih Svetnikih pomoči išemo, in scer za Bogam sosebno pri Devici Marii, ker Ona je zdravje bolnikov, kakor jo tudi v Njenih litanijah kličemo. Bog j e naš pervi, nar veči zdravnik, k Njemu se moramo pred vsimi drugimi v svoji bolezni zatekati; zakaj On ima v svojih rokah življenje in smert, in On ozdravlja po besedah sv. pisma vse naše bolezni. Ali za Bogam nam sv. pismo ne prepoveduje, se v bolezni tudi k Božjim svetnikam zateči, ker so skoz Božjo moč zdravje bolnikov. Tako je prišel gobovi Namari k preroku Elizeju, in je zdravje zadobil pri njem. Tako vemo iz sv. evangelija, de je Kristus tudi svojim a posteljnam moč dal, bolnike ozdravljati. Rekel je: „Ozdravljajte bolnike, obudujte mertve, gobove očišujte, hudiče izga¬ njajte/' (Mat. 10, 8.) In spet se bere pri sv. Marku (3, 15.): „Ual jim je oblast bolezni ozdravljati* In de so bili zares »posteljni zdravje bolnikov, nam spričuje djanje apostoljsko, ki pripoveduje, 310 de so bolnike na ceste nosili, jih pokla- dali na postelje, de je le senca sv. Petra na-nje padala, in so ozdraveli. Cio potne rute sv. Pavla so bolnike ozdravljale. Ravno tako je Bog tudi nekterim drugim svetnikam moč in gnado dodelil, bolnike ozdravljati, kakor sv. Kozmu in Damjanu, sveti Poloni, sveti Lucii, svetimu Roku, svetimu Valentinu, i. t. d. Če so tedej že aposteljni in drugi svetniki tako čudno moč od Roga dobivali, bolnike ozdravljati, kaj moramo misliti še le od moči Marije, prečiste Device, ki je aposteljnov in vsih svetnikov Kraljica? Ali mar Kristus ni Materi svoji veliko veči gnade dodelil, biti v zdravje ubo¬ gim bolni kam, kakor apostelnjam in vsim Božjim svetnikam? Gotovo. Saj je od Marije Zveličar rojen; v Njeno na¬ ročje so položile nebesa vse svoje boga¬ stvo, namreč Jezusa, Božjiga Sina. Ona je polna gnade, kakor jo je Gospod po velikim angelu Gabrijelu sam zagotovil. — Kdo bo tedej zamogel dvomiti, ali Marija zamore pomagati, ali ne? Kakor pa je Marija mogočna pri Rogu v svojih prošnjah, ravno tako so velike tudi Njene želje, nam pomagali v 311 naših potrebah, zlasti v bolezni. Ko je Marija še tukej na zemlji živela, je bilo P° besedah sv. Hieronima Njeno serce tako polno ljubezni in milosti do ubogih ljudi, de noben bolnik ni nikoli toliko bolečin zavoljo lastniga terpljenja občutil, kakor jih je Marija zavolj terpljenja dru- zih prestala, tako močno so se ji smilili ljudje. Zdaj pa, ko tamkej v nebesih kraljuje, je Njena milost in ljubezen do nas le še veči. „Od tod pride, pravi sv. Bonaventura, de so želje te ljubeznjive Matere, vsim dobro storiti, tako velike, de je ne žalijo le tisti, ki jo naravnost zaničujejo, ampak tudi tisti, kteri je gnad ne prosijo. Ker torej Marija bolnikam, če le z zaupanjem išejo pomoči pri Njej, rada pamaga, njih težave p olajša, njih bolečine ohladi, in tako k ozdravljenju velikrat pripomore, v času cIo nanaglama zdravje sprosi pri Bogu, zato jo sveta cerkev v litanijah imenuje: Zdravje bolnikov; in veselo jo tudi kristjani po vesoljnim svetu s temi besedami kličejo in časte! Skorej ni nobeniga kraja na svetu, nobene keršanske katoliške dežele, ki bi ne imela kakiga Božjiga pota, na kterim je marši- 312 kteri bolnik prečudno, namreč na prošnjo Marije zdravje zadobil. Tudi podobice in druge spominke hvaležnosti do Device Marije so priče, de je ni nobene bo¬ lezni in telesne nadloge, od ktere bi ne bili bolniki ozdraveli po mogočni prošnji Marije Device. O kdo bi bil v stanu na¬ šteti, koliko smertnih ran je Marija že zacelila, koliko kužnih bolezen že odver- nila, koliko merzlienih ozdravila, koliko mertvoudnih na noge spravila, koliko sle¬ pim pogled sprosila, koliko norih k zdravi pameli pripeljala, koliko že umirajočih od smertnih vrat nazaj potegnila? — Zato se tudi zgodi, de se clo taki, ki niso kato¬ liške vere, ob času nadlog in bolezni k Marii zatekajo, in jo prosijo pomoči. „Zakaj — tako pobožni Ludvik Blozi maloserčne duše tolaži — popred bi nebo in zemlja prešla, kakor de bi Ti, o pre- čista Devica! komu pomoč odrekla, kteri je s pravo gorečnostjo iše pri Tebi.“ Vender je zdravje dobrota, ki ni za vse koristna. Dostikrat je bolji za člo¬ veka, de ne živi dolgo, ali pa je to zanj nar bolji, de ga Bog v ognji bolezni oči- šuje, in tako rekoč za nebesa zori. Oe tedej , ljubi kristjan! v svoji bolehnosti k 313 Marii zdihuješ, in jo zdravja prosiš, pa ga ne dobiš, nikar ne misli, de ti Marija pomagati noče; gotovo bi ti pomagala, ko bi bilo le za zveličanje tvoje duše to do¬ bro. V takim stanu nikakor nisi zapušen od Marije, če z gorečnostjo in pravim zaupanjem kličeš na Njo; veliko več bo vsaki bolnik, če le prav časti Marijo Devico, zlasti v tem Njeno pomoč občutil, de bo ložej in z veči poterpežljivostjo bolečine bolezni prenašal, z veči vdanostjo v voljo Božjo terpel, in se z Marijo tako rekoč pod križem sklenil, in brez prene¬ hanja le zato prosil, de bi Gospod Bog na ta dar bolezni milostljivo pogledal, ga sprejel in mu odpušenje grehov in srečno zadnjo uro dodelil. Se nar bolj pa občutijo pravi služab¬ niki Marije Njeno pomoč takrat, ko bole¬ zen le hujši in hujši prihaja in se bliža njih zadnja ura. Takrat, ko se sovražnik človeškiga rodu, hudobni duh , na vso moč prizadeva, pogubiti uboziga človeka, takrat mu Marija navdihuje zaupanje na Uožjo ljubezen in milost, bolečine njegove hladi, ga pokrepčuje v skušnjavah, ga ohrani in obvaruje v ljubezni do Jezusa. »Še clo takrat, pravi sveta Jedert, kadar 314 je že bolnik tako pri koncu svojiga živ¬ ljenja, de se že skorej nič več ne zave, in je že za vsaki drugi glas ves gluh, vender še dve besedi sliši in razume, tako, de se pri njih zaslišanji sladko počuti. In te dve besedi ste presvete imeni: Jezus, Marija." — Pač po pravici častimo Marijo in kličemo: Zdravje bolnikov! Vender de bo Marija v bolezni, sosebno na zad¬ njo uro pomagala, to upanje smejo imeti le tisti, kteri so se v svojim življenji Njene pomoči vredne storili, t. j. kteri so v svojim življenji pri zdravji Marijo lju¬ bili in se Njene zglede posnemati priza¬ devali. Zato prosimo Marijo, kaderkoli jo pokličemo s temi besedami: Zdravje bolnikov, de bi nam ne le v bolezni, sosebno ob smertni uri stala na strani, ampak tudi zato jo prosimo, de bi bili z duham keršanske ljubezni do svojiga bliž- njiga, sose l )no do ubozih bolnikov napolnjeni, kakor je bila sama napolnjena. Zakaj to si globoko vtisnimo v serce, de nismo v stanu drugači Marije prav častiti in lju¬ biti, in tudi ne drugači Njene pomoči v bolezni pričakovati, kakor de ubogim bolnikam s pripravnim, usmiljenim sercam, 315 kolikor mogoče, postrežemo, in tako njih težave polajšujemo. O kaj so pač Božji svetniki vse za uboge bolnike storili, ki so bili pravi služabniki Marije? Kaj je storil sv. Karl Baromej za uboge bolnike, ki je bil toliko goreč služabnik Marije? Bb času strašne kuge v Milani mu ni hilo mar njegovo življenje, le bolniki so mu bili pri sercu; vedno je skerbel, kako bi jim bolje postregel, clo lastno življenje za nje darovati, je bil pripravljen. — Kaj je storila sv. Joana Frančiška Fremijot, ta goreča služabnica Marije, ktera je cele noči pri bolnikih prečula, jih k smerti pri¬ pravljala. Kaj vse so storili sv. Kamil, sv. Vincenc Pavlan, sv. Elizabeta, i. t. d. Bodimo torej tudi mi, kolikor premo¬ remo, vsaki po svoji moči usmiljeni do ubozili bolnikov: potem smemo upati, de bo tudi nam Marija zvesto na strani stala in pomagala, ne le o naši bolezni, ampak tudi in zlasti v naši smertni uri. — O Marija! kdo je v stanu dobroto, usmiljenje in ljubezen Tvojiga serca zapopasti? O koliko bolnikov si že s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu ozdravila. To mi spričuje toliko podob in napisov po Božjih potih. Kakor je 316 usmiljeni Samarijan ranjenimu siromaku z oljem rane zacelil, tako zaceli Tvoje prečudno ime, o Marija! velikrat bol¬ nike; zakaj ne zastonj pravi sv. pismo: „Izlito olje je Tvoje ime. u O Marija! naj bo torej Tvoje presveto ime moja tolažba in zdravje v vsili telesnih in dušnih boleznih; sosebno Te prosim, o ne zapusti me nikdar nikoli, zlasti pa v smertni uri bodi pri meni; o ta¬ krat me nikar ne zapusti! O Marija, zdravje bolnikov, za nas Boga prosi! 40 . Pribežališe grešnikov, za nas Boga prosi! Vse, karkoli se hudo na sveti ime¬ nuje, bolezni, razne nadloge in smeri, vse pride od druziga, veliko večiga hu- diga, — od greha. Greh je oče vse revšine, vsiga terpljenja, časniga in večniga. Greh umori človeka na duši in telesu, mu gnado, Božjo prijaznost odvzame, zaničuje drago kri Jezusa, Zveličarja našiga, pokriva zemljo s pohujšanjem in hudobijami, od¬ tegne nebesam veliko duš, in jih pripravi v večno pogubljenje. Pač boljši bi bilo 317 za nespokorjeniga grešnika , de bi nikdar r °jen ne bil, kakor je Jezus od Judeža r ekel: boljši, de bi bil popolnama pokon¬ čan, kot pa pogubljen. Zakaj, „strašno J e i pravi sv. pismo, pasti v roke živiga Boga/'- Bog po svoji pravici kaznuje; gorje tistimu, ki v dnevih milosti pokore ni storil za svoje pregrehe! Vender, preljubi kristjan! nikar nikoli ne reci: Moji grehi so preveliki, ne mo¬ rem pokore storiti. To bi se reklo obupati, pred čimur nas Bog obvari! Velikovec premišljujmo tolaživne besede, ki jih je Bog po preroku Izaii govoril, rekoč: „Če bi bili vaši grehi rodeči, kakor škerlat, bodo beli postali, kakor sneg** (1, 18.); če se le, je hotel Bog reči, iz celiga serca k meni spreobernete. In kaj hočemo večiga in bolj veseliga slišati, kakor to, kar nam s. evangeli pove, rekoč: „Clo svojimu lastnimu Sinu ni prizanesel, am¬ pak ga je za nas vse dal v smert, de bi nobeden, ki veruje v Njega, ne bil po¬ gubljen, temuč ima večno življenje/' (Jan. 3, iti.) l)e pa zares ni potreba obupati no- benimu grešniku, kterimu je le mar za Poboljšanje, je (udi Marija, Mati milosti 318 Božje, prava Mati grešnikam dana, Ona „pribežališe grešnikov." Že s. Efrem jo je v pervih časih keršanstva tako ime¬ noval ; in mati katoliška cerkev to tola- živno resnico vselej takrat ponavlja, kadar jo v litanijah pozdravi: „Pribežališe grešnikov." Scer tudi Marija med svojimi otroci po besedah s. Bernarda dela razloček, in tiste, kteri jo bolj ljubijo, tudi Ona bolj ljubi; vender pa tudi svojih zgubljenih otrok, tudi nar večili grešnikov, nikdar popolnama ne zapusti, temuč še ravno za take svojo materno skerb pomnožuje, de bi jih k Bogu nazaj pripeljala; in jih tudi pripelje, če si le hočejo sami kaj priza¬ devati , in si poti k zveličanju s svojo terdovratnostjo ne zapirajo. In res , kako bi se Marii grešniki ne smilili, in kako bi Ona za nje ne skerbela, ker je bilo Njeno presveto serce sercu Njeniga Bo- žjiga Sina tako močno podobno. (Je je Jezus zato na svet prišel, de je iskal, kar je bilo zgubljeniga: ali ni potem takim tudi Marija ravno zato Mati Božja postala in to nezapopadljivo čast in visokost za- dobila, de je, kot usmiljena Mati, pri- bežališe grešnikov postala."' In če je 319 tamkej pod križem Njeno presveto serce zavoljo grešnikov meč neznanih bolečin prehodil, in če je tudi zavoljo grešnikov SVo .jiga ljubiga Sina v tako grenko smert dala, ali ji ne bodo ravno grešniki močno Pri sercu, ker se v nevarnosti večniga pogubljenja znajdejo? In pomislimo še dalej, kako bi Marija za uboge grešnike ne skerbela? ali ni Ona njih Mati, in oni ^jeni otroci? Vez ljubezni, ktera človeka s človekam veže , pa ni nobena bolj sta¬ novitna, nobena bolj priserčna, bolj močna, kakor je vez ljubezni med materjo in med otrokam. Nar bolj zgubljen in hudoben človek, ki je od vsih sovražen in zaver- žen, vender od serca svoje matere ni še zaveržen, ni zapušen; in kakor on sam iskro ljubezni in spoštovanja do nje še obvaruje, tako tudi mati ne bo svojiga obličja od njega odvernila; zakaj „ali more, po besedah s. pisma, mati svojiga otroka pozabiti, de bi se ga ne usmilila?" (Iz. 49, 15.) Materna ljubezen je nekaka luč, ki tudi po noči ne ugasne. In vez take ljubezni je tudi med Marijo in med ljudmi, ker Ona nobeniga ne zaničuje in ne za- verže, če je tudi še tako hudoben. Zato je tudi vsim človeškim otrokam nekako 320 prirojeno, de nar ložej do Marije otročje zaupanje zadobe, pod Njeno brambo pri¬ tečejo, po Njej išejo milosti pri Njenim Božjim Sinu, enako otroku, ki se pred razžaljenim očetam v materno krilo zavija. Od te, med kristjani tolikanj vter- jene, resnice tudi pride, de se Marija tolikrat pozdravlja, kot „milostIjiva, dobrot¬ ljiva, sladka Devica;“ in kdo je v stanu sošteti besede, s kterimi so s. Ciril, s. Elrem, s. Anzelm in drugi s. cerkveni učeniki v množili podobah Njeno usmilje¬ nje, Njeno pomoč hvalili? Pa tudi une veliko pomenljive besede visoke pesmi se na Marijo obračajo: „Kdo je ta, ktera kakor jutranja zarija vstaja, lepa kot luna, izvoljena ko solnce, in strašna, kakor za boj v red postavljena množica vojšakov?^ (ti, 9.) Marsikteriga namreč, ki v noči pregreh še terdno spi, zbudi in zdrami Marija, enaka jutranji zarji, iz slrašniga spanja pregreh v boljši, keršansko živ¬ ljenje; in zopet za druge tako rekoč moč solnca ima, ki jim sprosi gnado nagliga razsvetljenja in spreobernjenja, ko jim na enkrat megle zmotnjav razpodi; tretjiga, kakor prijazna luč vodi po nevarnih potih pozemeljskiga življenja, de ložej dela za 321 grehe pokoro, de srečno premaguje skuš¬ njave, ter se v stanovitnosti ohrani. Tudi se clo zgodi, de se Marija razuzdanimu 'n zaničevavcu Božjih reči s strašno resnobo očem njegove duše prikaže, tako de v oziralu Njene svetosti in visokosti trepetaje spozna, kako deleč je zabredel, kako vmazana je duša njegova! Kdo pa bo štel vse zglede, kteri nam poterjujejo resnico, de je Marija AiPribežališe grešnikov?“ Vselej in povsod, kjerkoli je sveta vera v Jezusa Kristusa bila, je bilo tudi veliko grešnikov, ki so se na prošnjo Marije spreobernili, ter milost pri Bogu dosegli. Pa tudi zdaj še Marija pred sedežem svojiga razžalje- niga Sina s svojimi milimi prošnjami žu- ganje Njegove pravice tolaži. Se zmirej je Ona usmiljena Mati vsim grešnikam, ee se le sami poboljšati hočejo , kot se je sv. Brigiti razodela; zakaj to je gotovo, de, kdor se resnično poboljšati hoče, se nikdar ne bo zastonj obernil k Marii. Kako lepo se je to poterdilo nad sv. spokornico— Egiptovsko Marijo! Od svo¬ jiga dvanajstiga leta se je bila nar geršimu življenju vdala, kakor je po svojim spre¬ obrnjenji sv. pušavniku, Cozimu, sama 21 322 razodela. „V Aleksandru, v Egiptu, tako sama pripoveduje, sim sedemnajst let tako gerdo živela, de ni bilo več hudobije si misliti, ktere bi jest doprinesla ne bila. Ko sim pa vidila, pravi na daljej, veliko ljudstva proti morju hiteti, de bi se na barko podalo, in sim zvedila, de hočejo vsi ti v Jeruzalem na iložjo pot iti, de bi tam obhajali praznik pozdignjenja sv. Križa, so obšle tudi mene želje, de bi se tudi jest njim pridružila, in šla sim res z njimi. Tode v Jeruzalemu sim ravno tako pregrešno in gerdo živela, kakor po- pred v Aleksandru. Ko se je praznik začel, je vsak hitel v cerkev sv. Križa, tudi jest sim hotla z druzimi v cerkev stopiti; ali groza me je obletela, ko me je neka nevidna moč zaderževala, de nisim mogla v cerkev stopiti. Poskusim še v drugič, še v tretje, pa vse je zastonj; moč nevidna me je vselej zaderževala. Zdaj so se dušne oči mi odperle, spo¬ znala sim, de le velikost in število grehov mi brani, v cerkev stopiti, ter me ne¬ vredno dela, viditi les, na kterim je naš Zveličar nas grešnike pogubljenja od¬ rešil. Sramovati sim se začela, britko sim zajokala in sim veliko gnjusobo čez 323 svoje pregrehe občutila. Serce me je za¬ čelo tako močno boleti, de sim v bližnjim kotičku se vsedla, glasno jokala, ne le jokala, temveč tulila. Meni nasproti pa je bila podoba Matere Božje; spomnim se, kar sim že dostikrat slišala, de je Marija Mati milosti Božje, ^pribežališe greš¬ nikov.« Na kolena se veržem pred to podobo Marije, in kličem na glas: O Mati Uožja! slišala sim, de si Ti Mati milosti Božje, pribežališe grešnikov; zato¬ rej , usmili se mene uboge stvari in obva¬ ruj me; lej grešnica, nar veči grešnica sim. Nisim vredna, de bi, kot druge nedolžne duše, drago kri Tvojiga Sina častila; vender pa upam s Tvojo močjo tolažbo dobiti, de smem le viditi in poča¬ stiti tisti presveti Križ, na kterim je Je¬ zus tudi zame umeri. Če mi to gnado sprosiš, obljubim Ti preči to uro, de ho¬ čem skoz celo življenje vse svoje pregrehe objokovati, svet zapustiti, in v pušavi tako dolgo živeti, de bo veselje in na- gnjenje k grehu popolnama v meni za- terto. — Ko sim tako odmolila, sim brez vsiga zaderžka v cerkev stopila, v sredi množice vernih kristjanov padla na svoje 21 * 324 kolena pred sv. Križ in objokovala z obil¬ nimi solzami svoje pregrehe.*’ — In od zdaj je bila ta grešnica čisto spremenjena na prošnjo Marije, spovedala se je vsili svojih grehov in je do konca svojiga življenja med vednim pokorjenjem v neki pušavi svete dežele živela; zdaj pa vživa veselje v nebesih, kteriga ji je Marija sprosila. — O preljubi kristjan! kdo bi obupati mogel, če ga tudi veliki grehi težijo, ko sliši, de se je na prošnjo Marije tolika grešnica spreobernila ? Pa vender pre- derzno naj nikdar nobeden ne upa na Njeno pomoč! Le ta, kdor hoče resnično svoje življenje poboljšati, le ta sme terdno zaupati na Njeno pomoč. Kteri pa grehe še ljubi, v njih farizejsko terdovraten ostane, takimu Marija ni v stanu pomagati. Grešnik mora začeti pred greham bežati, priložnost v greh zapustiti, greh sovražiti, to je perva potreba k odpušenju, brez te se clo nič ni v stanu zgoditi. — Prosimo torej Marijo, kadarkoli jo zakličemo s temi besedami: Pribežališe grešnikov! de bi pri Bogu za nas pro¬ sila, de bi se vselej k Nji tako zatekli, kot Egiptovska Marija, de bi tak terden 325 sklep storili, od zdaj za naprej, saj pro¬ stovoljno, nikdar več ne grešiti, in za storjene pregrehe celi čas svojiga življe¬ nja se pokoriti, desiravno ne v pušavi, ker to je za nas nemogoče, pa saj v tem stanu, v kteriga je Bog vsakteriga zmed nas postavil. — llavno tako pa prosimo Marijo s tem lepim perimkam za tiste velike grešnike, ki so sami vsi slepi, terdovratni, ki jim ni mar za spreobernje- nje, pa tudi Marije zato nič ne prosijo — prosimo radi in pogostama za take uboge sirote; priporočujmo jih usmiljenimi!, či- stimu sercu Marije; zna biti, de bo tudi za nje Marija gnado pri Bogu sprosila, de se jim, kot uni Egiptovski grešnici, vender le dušne oči skorej odprejo, de bodo spoznali svoj žalostin stan in svoje grehe obžalovati začno, de „ne bodo nmerli, temuč živeli in usmiljenje Božje hvalili.« (Ps. 117.) - O Marija! očitno spoznam, de sim grešnik, tudi spoznam r de bi bil že zdavnej v peklenskim breznu gorel, ko bi me ne bila Tvoja usmiljena roka pred peklam obvarovala; pa tudi zdaj s e še vedno bojim, de bi me šiba jeze &ožje ne doletela, ker še zdaj mi vest 326 očita, de se le še premalo greha va¬ rujem; vender ne obupam, marveč pod Tvoj Materni plajš pribežim. O Marija! bodi mi usmiljena Mati! bodi mi pribe- žališe vselej, v vsaki nevarnosti! Lej! moje serce je pripravljeno, terdno sim sklenil, poboljšati svoje življenje in greh zapustiti ; Ti mi pomagaj ta sklep dopolniti! O Marija, pri bež ali še grešnikov, za nas Boga prosi. 41 . Tolažnica žalostnih, za nas Boga prosi! Naša zemlja se po pravici imenuje „dolina solz. 4 * Človek komej rojen, že odpre svoje usta za jok, in tako spričuje, de je nastopil življenje, ktero je polno britkost. In res! kdo je v stanu sošteli nadloge, težave, britkosti, ktere človeka zadevajo od perviga dihljeja njegoviga življenja, noter do zadnjiga. Eden je ubog, zaničevan, obrekovan, kot ubogi Lazar, in nima še tega, kar mu je silo potrebno k ohranjenju življenja; drugi je hromov, slep, mutast, gluh, ali zdihuje pod težo dolge bolezni; spet tretji lerpi na svoji duši, — manjka mu vere, upanja, 327 ljubezni, živi tje v en dan, kot živina neumna. Spet drugi je preganjen zavoljo pobožnosti svoje, ima od znotranjih ali zunanjih sovražnikov, od slabiga mesa, sv eta in hudobniga duha nar hujši skuš¬ njave prestati. Tukej spet eniga serce b°li, ker je razžalil svojiga Boga; drugi * ar n solze pretaka, ker so mu očeta ali mater, ali eniga njegovih prijatlov pre- zgodej pokopali; spet tam uni je scer viditi zadovoljin, vesel, pa serce njegovo se topi °d skrite brhkosti. — Vsi potrebujemo tukej pomoči, tolažbe, de bi se bolečine našiga ranjeniga serca ohladile. Pa kje bomo najdli zdravila za svoje ranjene serca? Pervi je Jezus sam, naš Božji Zve¬ ličar, ki nas s sladkimi besedami vabi, rekoč: „Pridite vsi k meni, ki se trudite in ste s težavami obloženi, in jest vas bom poživil/ 4, (Mat. 11, 28.) Že ljubez- njivo vabljenje, s kterirn nas kliče in nobcniga ne izloči, in lepa obljuba, ktero nam daje, de nas bo poživil, in moč Njegova, s ktero nam lahko pomaga, — o kako mora nas vse to tolažiti! „Jest vas bom poživil 4 ? pravi On; in r.es! ni le samo življenja dal za nas na sv. križi, — še vedno ponavlja On tisto nekervavo 328 daritev na naših altarjih, in nas poživlja 11 na prečudno vižo s svojim presvetim me- ^ sam in s svojo predrago kervijo. P Vender pa, kakor je Jezusu sploh 11 dopadljivo, če ga po Marii prosimo mi- r losti ali pomoči, ker nam po besedah sv. Bernarda Bog vse gnade po Marijnih ro- 11 kah deli; ravno tako je tudi Jezusu ljubo, de v mnozih nadlogah in težavah išemo 5 tolažbe pri Marii, Njegovi presveti Ma¬ teri; zato nam jo je dal, na križi viseč 1 za Mater, in zato jo imenujemo tudi v litanijah: „T o laž ni ca žalostnih/*' 1 Marija je naša „Tolažniea a po- 1 stala že zavoljo tega, ker je Mati Jezusa, našiga Odrešenika. Po Jezusu nam je naše odrešenje, vsa naša tolažba došla; On je prekletstvo zavolj Adamoviga greha odvzel, in blagoslov nam prinesel z nebes; On je smert premagal in nam večno živ¬ ljenje podaril; in tega nam je Marija ro¬ dila. Zato poje tudi od Nje mati katoliška cerkev: „Kar nam je žalostna Eva zgu¬ bila, to si nam Ti, o Marija! po Sinu dobila; daj, de kadar se naše ure stečejo, se nam vrata nebeške odprejo K' Zatorej naj brez tolažbe nobeden ne bo, kterikoli Marijo časti. Tolažbo za- 329 more nam dati že sam pogled Njene po¬ dobe, ker se nam kaže večidel v tacih podobah, de Jezusa v svojim naročji ima, ki je zato na svet prišel, de bi nas re ®il toliko nadlog, in nas izveličal. Neka grešniea je preživela svoje mlade leta v velicih pregrehah; vender razsvetljena od gnade Božje je zadnjič spoznala svojo nespamet ter v samostan se podala, de bi se bila tam kot nar manjši služabnica v vednim zatajevanji, v vednim zdihovanji pokorila za svoje pre¬ grehe. Ali čedalje bolj jo je skerbelo njeno življenje. Če se je proti nebu ozerla, se je precej spomnila, de nič omadežvaniga ne pojde v nebeško kra¬ ljestvo. Ce se je spomnila na smeri in terpljenje Jezusa Kristusa, se ji je zdelo, kot de bi slišala strašne besede: Ti si tudi šteta med sovražnike Njegove, in zasluženja Njegoviga deležna ne boš. Med takim dušnim terpljenjem pride ad¬ vent, pride sveti večer. Vsa trudna od Bela , omamljena od prevelicih dušnih težav in britkost, je pokleknila v kot cerkveniga kora, in je britko jokala. Na enkrat nekako mirno postane v njenim sercu ter sladko zaspi’; zdaj se ji sanja, 330 de vidi Betlehemske jaslice, in tamkej zagleda tudi Mater Božjo s preljubim Detetam Jezusam v naročji. S terdnim zaupanjem se je zdaj Jezusu zročila, in njena dušna žalost je zginila za vselej. Tolažbo najde tudi žalostin lahko v življenji Marije; zakaj več, veliko več, kakor mi vsi, je Marija terpljenja in ža¬ losti imela. V vednim uboštvu je Ona živela; revna je bila vsa Njena obleka; Njeni živež je bil slab, kot nar bolj ubož- nih ljudi. O pač težko ji je bilo, o zim¬ skim času tako daljno pot v Betlehem nastopiti, ko je šla k popisovanju na po¬ velje cesarja Avgusta; pa še težej ji je stalo, ko je nobeden pod streho ni hotel sprejeti, de je mogla v revnim hlevu prenočiti, in Jezusa, Kralja nebes in zem¬ lje položiti v' jaslice revne! Kako velika je bila Njena žalost še le takrat, ko je mogla nanaglama bežati v daljni Egipt. V sredi noči je mogla vstati in z Jezusam v svojim naročji na pot se podati, ktera je bila nar manj dvajset dni dolga. In kdo ve, koliko pomanjkanja je tam v Egiptu v sredi nevernikov terpela, ker je od pičliga zaslužka svojih rok se preži- vila, v revni votlini ali jami prebivala, 331 j kakor še ustno izročilo pripoveduje, kar a so nam naši Kranjski misijonarji popisali, n ki so skoz Egipt popotovaje tudi sami n tisto votlino obiskali, ktero je .Jezus po¬ svetil s pričujočnostjo svojo. f Scer je Marija te nadloge vse lahko , terpela, saj je bila zadosti bogata in srečna, ker je Jezusa imela, kteri je bil i Njeno bogastvo, Njeno veselje. Lahko ; večerno, de so vse te nadloge in bolečine Njeniga poprejšnjiga življenja zginile pred tisto britkostjo, grozo in strašno bolečino, ktero je mogla pod križem prestati. In vender kako je tudi to Ona prestala? Ali je znabiti svojo bolečino v glasnih pri¬ tožbah na znanje dajala, ali pa je od žalosti padla v omedlevco? Po pravici opomni sv. Antonin na imenitnost teli be¬ sedi sv. pisma: „Zraven .Jezusoviga križa je stala Mati Njegova/' Ona je stala, ni padla; Njene oči so bile scer polne solza, Njeno serce je bilo z mečem strašne bolečine presunjeno, vender je le molče in vse voljno terpela. In ali je morebiti Njena vera, Njena vdanost v voljo Uožjo kaj pešala v tako velikim terplj.enji, kar se pač rado pri družili zgodi v terpljenji? Med tem, ko bi se mislilo, de je popol- 332 nama od Boga zapušena, ker ji je bil Njeni Božji Sin na tako grozovito vižo odter- gan, je vender vsa v voljo Božjo vdana terdno verovala, de je ravno to volja nebeškiga Očeta, in de bo Jezus od smerti vstal; zato se tudi ni pridružila unim že¬ nam , ki so šle Jezusa mazilit. In tako je, desiravno nar bolj vtopljena v britkost, bila vender že takrat Tolažnica učencov in družili pobožnih. Kakor namreč po solnčnim zahodu luna prijazno sveti, tako je po smerti Gospodovi Marij na pričujoč- nost Njegove žalostne učence tolažila. Kdo ne bo potolažen, ko vidi, koliko je Marija, desiravno vsa nedolžna, mogla terpeti? Če je mogla Ona toliko terpeti za nebesa, zakaj bi mi grešniki nič ne terpeli? In pa kdo ne bo potolažen v terpljenji, če zraven pomisli, de kakor je Marija le po poti terpljenja in bolečin v nebesa prišla, ravno tako tudi mi le skoz terpljenje in nadloge v nebesa za Njo priti zamoremo. Tolažbo tudi dodeli terpečimu ali žalostnimu zvesto zaupanje, de Marija za-nj prosi. Kako je vselej' Ona priprav¬ ljena, človeškim otrokam pomoč, tolažbo ali veselje prinesti, to je že v svojim živ- 333 Ijenji prav lepo na znanje dajala, namreč na ženitnini v Kani Galilejski. Jn kar je pri ti priložnosti storila, dela še zdaj, ker ^jena ljubezen od tistiga časa ni manjši Postala. Kakor „T o 1 a ž n i c a žalostnih,* ub °zih, nadložnih, Ona za vse prosi. Kaderkoli hočejo vdove in sirote, ali bolniki, ki veliko terpe, obupati v svoji nadlogi: O Gospod! pomagaj jim, reče Ona svojimu Sinu, de po otročje zaupajo n a-te, in ne omagajo v svoji nadlogi. Ge maloverni tožujejo, zakaj de morajo rev- sino terpeti, med tem ko druge v obil¬ nosti vidijo, če se v njih sercih ne- vošljive misli vzdigujejo: Daj jim Gospod! luč in moč, reče zopet Marija, de svojo nespamet spoznajo, in de svoje serce očistijo take nerodnosti. Ce grešniki čas svojiga poboljšanja le vedno odkladajo, spet Ona zakliče: 0 Gospod, vstvari jim novo serce, ponovi resničniga Duha v njih serčih! če kteri ubogi v duhu zdihujejo, de so tako mlačni in merzli v Dožji lju¬ bezni, ali de v dobrim rasti ne morejo, tudi tacih ne bo zapustila Marija, temuč tudi za-nje prosi svojiga Sina, rekoč: O Gospod, vina nimajo! Daj jim vina Iju- 334 bežni, gorečnosti in stanovitnosti, de Ti bodo tudi v suhoti serca zvesto služili! * S tako popolno ljubeznijo, ki nobe- niga ne loči, temuč vsaciga objame, je ' Marija tolaže polna prijatlica žalostnih; zakaj Ona je sama nar veči žalosti pre¬ stala. Ona je prijatlica vsih zapušenih, zlo skušanih; zakaj kdo je veči britkosti poskusil, kot Ona? Ona ve tudi pomagati ubogim dušam v vicah, ki niso še čiste zadosti, de bi zamogle gledati Božje obličje. Ona je zadnjič tolažnica vsih tistih, kteri žalujejo, jokajo zavoljo svojih ljubih rančih, ktere jim je nemila smert iz njih srede prezgodej vzela; zakaj, kdo bolj ve , kako velika je bolečina zavoljo zgube svojih ljubih, kot Ona, ki je mogla svo- jiga Božjiga Sina zgubiti? — Zatorej, preljubi kristjan! kliči k Ma¬ rii v vsakteri nadlogi, naj pride čez te, od koderkoli hoče, saj je Ona „Tolaž- nica žalostnih," Ona te ho potolažila. Ne bilo bi kraja ne konca, ko bi hotli vse priče in zglede sošteti, kolikrat se je Marija, kot Tolažnica žalostnih ska- zala. Le eno prigodbo iz življenje sv. Frančiška Salezjana pomislimo. Ko se je sv. Frančišek zadnje leto v Parizu učil, je 385 prišlo nar hujši dušno terpljenje čez-nj. Ue bi bila njegova čednost popolnama poskušena, in de bi se njegova goreča ljubezen do Boga še bolj vžgala, je Bog v svoji modrosti pripustil, de ga je satan z nar grozovitniši mislijo strašil, namreč: na j dela in počne, karkoli hoče, mu ven- d er ne bo nič pomagalo, ker Bog je že sklenil, de mora biti na večno pogubljen. V tem žalostnim stanu sta strah in pa za lost serce sv. mladenča tako prevzela, de se mu ni ljubilo ne jesti ne piti, tudi spati ni mogel, le ves prepaden in kla- Vern je bil. Milo je tožil svojo britkost Bogu in tudi Marii. Vender je terpel ta žalostni stan cel mesec. Poslednjič ga je Bog tega rešil, in potolažil po svoji Ma¬ teri Marii. Ko je nekiga dne zvečer domu šel, se je še v bližnjo cerkev podal, kjer podobo prečiste Device Marije zagleda, Pod ktero so zapisane stale besede: .»Spomni se, o presveta Devica Marija! de se še nikdar ni slišalo, de bi bil kteri zapušen, kteri se je k Tebi zatekel/' Serčno ginjen se verže pred tisto podobo na svoje kolena, ponovi z veliko pobož¬ nostjo ravno tiste besede, obljubi Njej v čast vsaki dan sv. roženkranc moliti, in še 336 zraven pristavi: „0 moja Gospa in Kra¬ ljica! bodi mi srednica pri svojim Sinu, pred kteriga stopiti si ne upam. Preljuba Mati moja! če bi mogel biti res tako ne¬ srečen , de bi svojiga Boga tam v večno¬ sti več ljubiti ne mogel, ki je vender vse ljubezni vreden, sprosi mi vender to gnado, de ga saj v tem življenji tako močno lju¬ bim, kolikor je tukej mogoče, Njega lju¬ biti. Te gnade Te prosim, in terdno tudi upam, jo po Tebi dobiti." Po do- kančani molitvi se popolnama Božji volji izroči. Iiomej pa je bil zmolil, je že čutil, de ga je Marija uslišala in britkosti rešila. Na enkrat se je zjasnilo v njego¬ vim sercu, in zopet je vžival nar sladkejši mir in pokoj, ki ga ni nikoli več zgu¬ bil. — O gotovo tudi tebe, kristjan! bo Marija potolažila, kaderkoli se boš s pol¬ nim zaupanjem k Njej zatekel, in pri Njej pomoči in tolažbe iskal. —— O Marija! oberni svoje milostljive oči tudi name, zakaj tudi jest se štejem k veliki množici tistih, ki v te dolini solz jokajo, in tolažbe potrebujejo. O hudo me od vsili plati stiskajo nadloge in težko sopem pod težo mnogoteriga terpljenja, o vlij torej olja tolažbe v 337 bolečine mojiga serca, o Tolažnica ža¬ lostnih! Sosebno Te prosim, oh ne zapusti me v tisti pregrenki uri, ko se bo uboga moja duša ločila iz telesa!— Pridi pa tudi na pomoč ubozim, krep¬ čaj, uterduj maloserčne, tolaži jokajoče, P v °si za ljudstvo — naj vsi občutijo r yoj 0 pomoč in tolažbo — o Tolaž¬ eča žalostnih, za nas Boga pi'osi! 42 . Pomoč kristjanov, za nas Boga prosi! Potem, ko je bila pobožna Judit ošabniga in mogočniga Holoferna prema¬ gala, je vse ljudstvo na ves glas jo ča¬ stilo; tode ponižna Judit je vso to hvalo Gospod Bogu darovala, ter je ne le ljud¬ stvu rekla, de naj poje hvalo Gospodu za srečno zmago, ampak tudi sama je hvaljno pesem Gospodu zapela , ker jo je varoval v tolicih nevarnostih. V tej pesmi je Judit Izrekla tudi tele imenitne besede: ^Gorje ljudstvu, ktero bi se čez moj rod vzdig¬ nilo; zakaj maševal se bo nad njim vsiga- niogočni Gospod!" Te besede pobožne Judit se pač tudi lepo na Marijo oberniti zamorejo. „Gorje 22 338 ljudstvu, ktero bi se čez moj rod vzdig¬ nilo, zakaj- maševal se bo nad njim vsiga- mogočni Gospod t. j. gorje tistim so- vražnikam, kteri žele Marijnim služabni- kam kaj žaliga storiti! Marija namreč varuje vse sebi izročene otroke, sosebno, kader pri Nji v nadlogah ali v nevarnostih išejo pomoči; in scer se Ona skazuje mo¬ gočno in dobrotljivo, ne le do posamesnih ljudi, bolnikov in žalostnih, ampak do cele sv. cerkve. V nar večih nadlogah in stiskah se je Marija skazala, kot prava „P o m o č kristjanov;" in ravno zato jo tudi v litanijah imenujemo in kličemo s temi besedami: „Pomoč kristjanov, za nas Boga prosi!" De je pa Marija zares „Pomoč kristjanov," nam pa še nar bolj tista prigodba poterdi, zavoljo ktere se je Ma¬ rija v Njenih litanijah začela tako imeno¬ vati in na pomoč klicati. Bilo je leta 1571, ko je bil turški cesar Selim II. sklenil, celo Evropo Mu- hamedamskimu jarmu podvreči, in sveto keršansko vero na celi zemlji zatreti. Že je z Benečani kervavo vojsko začel. Za¬ voljo velike nevarnosti, v kteri so se znajdli vsi verni kristjani, je bilo pač 339 treba, de bi se bile vse ljudstva ker- šanstva /.oper neverniga Turka zedinile, timski papež, takrat sv. Pij V. je nago¬ varjal vse keršanske vladarstva, naj bi se vzdignile zoper tako grozovitniga sovraž- aika. Pa le malo jih je poslušalo ta glas; ' e Spanjolci, Maltezi in Benečani so se Zedinili j njim je pridjal tudi sv. Pij svojo malo kardelo vojšakov. Jane/ Avstrijanski je bil /voljen vojvoda keršanske armade, ktera se je na barkah Turku nasproti pe¬ ljala. Sedmiga Kozoperska leta 1571 se je bil boj na morji pričel. Ravno ta dan je imela bratovšina sv. roženkranca očitne procesije in pa molitve, de bi se s po¬ močjo Marije, nebeške kraljice, vojska srečno končala. Že je bilo viditi, de vse bo zgubljeno. Sovražnih bark je bilo 360, keršanskih bark pa je bilo le 243, torej veliko manj, kot so jih sovražniki imeli. Pa keršanski vojvoda Janez Avstrijanski j e hodil od barke do barke, in je nago- varjal keršanske vojšake, de naj le serčni bodo, naj zaupajo na Božjo pomoč in na prošnjo Marije. Strašni boj je že terpel tri cele ure, in ni se še vedilo j kteri de bodo zmagali, ali Turki ali kristjani. Ravno ta dan je še posebno molil in delal zapo- 22 * 340 redam sv. oče papež Pij V. Na enkrat zapusti vse kardinale, s kterimi je imenitne reči opravljal, pogleda skoz okno proti nebe- sam, in zavpije: Zdaj ne bomo od teh opravil več govorili; zahvaljne molitve naj se v nebesa pošiljajo; Bog je keršanski armadi že zmago dodelil. In res je bilo tako. Kristjani so bili popolnama zmago dobili. Poln veselja zavoljo tega je pri- djal sv. papež Pij V. litanijam Matere Božje besede: ^Pomoo kristjanov,^ in je postavil tudi praznik sv. rožniga k ran¬ ča, kteriga je potim papež Gregor XIII. celimu keršanstvu praznovati zapovedal. Enako pomoč so kristjani nekoliko let pozneje na prošnjo Marije zadobili. Leta 1683 so že spet Turki v keršanske dežele noter do Dunaja s strašno silo pri- derli, ter so mislili z vzetjem Dunajskiga mesta celo keršanstvo za vselej zatreti. V tej strašni nevarnosti so se kristjani zopet k Marii zatekli, in vsi, vojšaki in drugi kristjani, so z združenim glasam Njo klicali na pomoč. In lej! tudi zdaj ni bila molitev zastonj. Ravno ko je bila potreba nar veči, se je prikazal kralj Poljski, Sobijeski po imenu, kteri je pri¬ šel s svojimi vojšaki Dunajskima mestu na 341 pomoč. Kei'šanska armada je bila še ven- der veliko manjši, kakor pa turška, ven- der so kristjani vse svoje zaupanje stavili na prošnjo Marije Device. Vsi so vpili: »I^e serčno v boj, Mati lložja nas varuje!“ Strah je Turka obletel, vsi preplašeni so pobegnili, in kar je še nar imenitniše, je de od tistiga časa niso Turki več ^ko strašni in grozovitni kristjanam; vi- diti je namreč, kakor de bi bili takrat Turki s pomočjo Marije za vselej od kristjanov premagani. V zahvalo in večni spomin na to Marijno pomoč je bil praznik sladkiga Imena Marije vpeljan, in v litanijah so s toliko veči gorečnostjo in z zaupanjem klicali k Marii: „Pomoč kristjanov, za nas Boga prosi Posebno čudno se je Marija kot .»Pomoč kristjanov" skazala tudi ta¬ krat, ko je bil pobožin papež Pij VII. z orožjem brezbožnih pregnan s sedeža svojiga, v težko sužnost odpeljan, in v mestu Savoni skoz pet let v ječi zapert. Vse pota so mu bile zaperte, po kterih ki mu bilo mogoče, svojo sv. cerkev vla- dati. Od vsili strani je bil preganjan in stiskan; vender zoper vse pričakovanje je kil v nezmerno veselje vsili pravovernih 342 kristjanov na svoj apostoljski sedež spet postavljen. Ali knialo potem je bil spet v drugič pregnan in je mogel v Genuo bežati. Pa tudi tukej se je Marija so- sebno kot prava „Pomoč kristjanov 11 spet pokazala, in papež se je v splošno veselje kristjanov na svoj apostoljski se¬ dež vernil. Takrat so sovražniki svete cerkve že mislili, de je katoliški cerkvi poslednja ura odbila; tode Marija cerkve ni bila zapustila, zakaj Xjej se je vedno pobožni papež priporočeval, in tudi vsim vernim kristjanam veleval, de naj ne je- njajo Marijo klicati na pomoč. Zato je pa tudi pred vsim svetam spoznal, de je Marija cerkvi pomagala, in v pričevanje tega je podobo Matere Božje v mestu Sa- voni z drago krono ozaljšal, in v čast Marije Device praznik postavil pod na- slovam: „P o m o č kr is tj a n o v,“ kteriga cerkev 24. velikiga travna obhaja. — Pa tudi o zdanjih časih se je Ma¬ rija , kot „Pomoč kristjanov 14 lepo razodela. V kako žalostnim stanu so se znajdli zdanji papež Pij IX. leta 1849! Mogli so iz Rima bežati, ker njih življenje v sredi njih otrok ni bilo več varno. Tudi oni so se obernili k Marii, ki je „Pomoč 343 kristjanov,‘Mn sv. Duh jih je navdihnil s to mislijo, de naj Marii prečisti Devici novo čast skažejo in tako pobožnost krist¬ janov do neomadežvaniga spočetja Matere ^°žje bolj in bolj ožive. Pobožni papež So poslušali navdihnjenje sv. Duha, ter So vsim škofam svoje želje razodeli, de hočejo pobožno mnenje na neomadežvano spočetje Matere Božje k verskimi! členu povzdigniti. In kaj se je zgodilo? Marija je svojo moč pokazala. Puntarski vihar je potihnil, in papež so se zainogli zopet nazaj v Rim verniti, kamor so potem škofe iz vsih keršanskih dežel poklicali, in z njimi združeni so Marii toliko čast napra¬ vili ter Njeno neomadežvano spočetje za vselej neoveržljivo poterdili. — Marija, milosti polna Mati, ki je že tolikokrat prečudno pomagala, bo pa tudi nam še zmirej pomagala, če se bomo le hotli Njene pomoči vredne storiti. O kako tolaživna resnica za nas kristjane je ta, ker se sovražnikov sv. cerkve nikdar ne manjka! Kakor je bil Gospod Jezus vedno preganjan od začetka svojiga življenja noter do zadnjiga, ravno tako se je tudi Njegovi sv. nevesti, materi katoliški cerkvi vedno godilo. Kakor je bil čolnič, v kte- 344 rim je Jezus Kristus z aposteljni bil, od viharjev in valov sem ter tj e premetovan, ravno tako se je godilo sv. cerkvi Njegovi. In sosebno dandanašnji se ne manjka moč¬ nih prizadevanj, sv. vero v sercih krist¬ janov zatreti in ljudi ob ves notranji mir in pokoj pripraviti, jih časno in večno nesrečne storiti. O koliko jih je med nami, ki so scer keršeni, vender nimajo veliko več spoštovanja in ljubezni do sv. vere, kot Turki; ki se torej prizadevajo, ali z besedo, ali z zaničevanjem svete vere in Božjih služabnikov, ali s slabimi zgledi, ki jih drugim dajejo, sveto vero v sercih kristjanov zatreti, desiravno je živa vera v Boga in strah Božji studenec vse časne in večne sreče. Zato, o kristjan! bodi zvest svoji sveti veri, svoji materi katoliški cerkvi, bodi stanovitin v spolnovanji njenih nau¬ kov in zapoved, ne daj se premotiti od zaničevanja, ki ga od množili strani zoper sv. vero slišiš. In kakor so vselej krist¬ jani na Marijno pomoč terdno zaupali, zaupaj tudi ti, in prepričal se boš, kako mogočna pomočnica kristjanov je Marija; prepričal se boš, kako po pravici se za- morejo tudi od Marije reči tiste besede, 345 ktere je nekdaj pobožna Judit govorila, r ekoč: ,,Gorje ljudstvu, ktero bi se čez 010 j rod vzdignilo; zakaj maševal se bo n ad njim vsigamogočni Gospod!" Zlasti pa prosimo Marijo za zedi¬ njenje vsih zmotenih, t. j. tistih nesrečnih Hudi, ki so se od naše prave vere ločili, hi jim Bog dal gnado na prošnjo Ma- ri Je, de bi se zopet z našo sv. keršansko katoliško cerkevjo zedinili; prosimo Ma- ri Jo , de bi se po Njeaih prošnjah krivo- v ere in vse zmote zaterle, in de bi skorej tudi ajdovskim olrokam svetila luč svete Vere, sosebno ker so naši Kranjski misjo- narji vse svoje prizadevanje pri zamurcih Marijnimu varstvu zročili. Oh, prosimo pa tudi Marijo sosebno za vterjenje in pomnoženje keršanske ljubezni med nami, ktere nam toliko pomanjkuje! Kaj pomaga nekoliko molitvic vse merzlo oblebetati, ali upravljati še kake druge pobožnosti, če pa nam manjka, kar je nar imenitniši, kur je jedro Kristusove vere, namreč: keršanske ljubezni! Z eno besedo: pro¬ simo Marijo, ki je „Pomoč kristjanov," de bi nam Ona v vsih stiskah milostljivo pomagala, in s svojo mogočno prošnjo nosnici vselej zmago dobila, in vsiga tega 346 jo zlasti takrat prosimo, kadar jo kličemo v Njenih litanijah s temi besedami: „P o m o č kristjanov, za nas Boga prosi!* — O moj Zveličar Jezus Kristus! iz dna svojiga serca Te zahvalim za gnado, de sim bil v Tvoji sv. cerkvi rojen, in de si svojo Mater Marijo Devico tudi meni dal v Mater in Po¬ močnico ! O kako bi bil vender nesre- čin, ko bi bil v krivoverstvu ali neje- verstvu rojen, in bi ravno zavoljo tega ne imel nobene premile Matere v nebe¬ sih , kteri bi zamogel svoje nadloge potožiti in pomoč od Nje zadobiti. Zato hočem pa tudi v znamnje serčne hvaležnosti in v svoje dušno zveličanje Tvojo zapoved „spoštuj očeta in ma¬ ter 1 ' — rad in goreče spolnovati in zvest in pokorin otrok Tvoje sv. cerkve, in zvest služabnik Tvoje in moje presvete Matere Marije na vekomej biti. V nar veči čast si hočem to šteti, za posebno gnado hočem imeti, de smem Tvojo preblaženo Mater tudi svojo Gospo', in Mater imenovati. Pričati hočem pred vsim svetam, de ljubim Marijo, Kraljico nebeško; pričati hočem, de Njo jest častim, na Njeno pomoč vse 347 upanje stavim. Hočem pa tudi v vsih čednostih posnemati Tvojo Deviško Mater, in se tako vredniga storiti Njene Mogočne pomoči. — O Marija! Ti mi pomagaj, te sklepe spolnovati, de bom gotovo zveličan s Tvojo pomočjo! O Marija, pomoč kristjanov, za n as Boga prosi! 4 * 43 . Kraljica angelov, za nas Boga prosi! V lavretanskih litanijah se lahko trije deli ra/ločijo. Pervi del obseže gnade in čednosti, s kterimi je bila ozaljšana Ma¬ rija, prečista Devica, od samiga Boga; drugi nam dopoveduje gnade, ktere nam Marija od Boga zadobiva, in tretji, ki se začne: ^Kraljica angelov , 44 nam po¬ pisuje visokost in veličastvo iMarije v nebesih. Zavoljo te neizrečene časti Marije v nebesih jo cerkev imenuje: ^Kraljico , 44 povzdignjeno nad vesoljne stvari tii na zemlji in tam v nebesih, ne toliko zavoljo te ga, ker je bila kraljeviga rodil, iz hiše Davida kralja, rojena, temuč ker 'je Mati Jezusa, večniga Kralja, deležna Njegove 348 kraljeve časti, in ker je zavoljo svojih velicih čednost prejela krono večniga življenja. Pred vsirai drugimi je bila Marija na zemlji Jezusu, svojimu Božjimu Sinu, nar bolj podobna. Kakor On, je pila tudi Ona iz kelha terpljenja; kakor On, je tudi Ona nas priserčno ljubila. Zato je tudi Jezus hotel svojo posebno ljubezen do Marije s tem razodeti, de jo je tudi v nebesih svoji nebeški časti nar bolj podobno storil. Kakor kralj nebes in zem¬ lje je Jezus povzdignjen nad vse stvari; Njegovimi! presvetimu imenu se pripogu- jejo kolena vsili, v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Hotel je torej, de je Marija, preljuba Mati Njegova, ki je k našimu odrešenju za Njim nar več pripomogla, tudi zdaj v nebesih deležna Njegove kra¬ ljeve časti in moči. Zato je Marija od Jezusa samiga odločena kraljica nebes in zemlje, tako deje perva za Bogam, po¬ vzdignjena čez vse angele, čez vse svet¬ nike. Zato nam tudi kaže mati katoliška cerkev Marijo v podobah kakor kraljico nebes in zemlje, s krono na glavi in s kraljevo palico v roki. — Ze iz tega nekoliko spoznamo, zakaj 349 Se imenuje Marija tudi „Kraljica ange¬ lov/ 4 Vender še bolj na tanko pomislimo, z akaj se Marija tako imenuje, in kolika east je to za Marijo! — Angeli so zgol duhovi, kot duša eloveška, vender veliko imenitniši. Če te Nebeške duhove nekoliko premišljujemo, Moramo z zavzetjem in začudenjem reči s aposteljnam: „0 velikost bogastva, Modrosti in vrednosti Božje V‘ Če pre¬ mišljujemo pervič število angelov, je tako veliko, de se nam zdi skor neverjetno. Sv. Bernard nam pravi: „Več je angelov, kakor je zvezd na nebu, ljudi na zemlji, ptic v zraku, rib v vodah; tudi več, kakor peska pri morji. 454 In če premišljujemo dalej, kolike so sprednosti angelov Božjih pred nami, nam sv. vera pove, de imajo oni bolj popolnama um, kakor mi, ter bolj na tanko Boga in Njegove lastnosti, in Voljo Njegovo spoznajo, kakor mi tukej na zemlji. Tudi nas uči sv. vera, de an¬ geli imajo veliko svetejši voljo, kot mi, ter z vso naglostjo in natančnostjo voljo Božjo spolnujejo. Gospod Jezus sam nas je moliti učil, rekoč: „Zgodi se. Tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji, 8 t. j. daj nam, Oče nebeški, de bi tako 350 naglo, tako na tanko in tako radi Tvojo voljo tudi mi spoinovali, kakor jo angeli in pa svetniki v nebesih spolnujejo. In kaj še le hočemo reči, ako lepoto angelovBožjih pomislimo? Gotovo je, de so za Bogam in Marijo nar lepši stvari. Naj si mislimo še toliko lepoto, nar zadnji angel jo deleč preseže; nar zadnji angel je lepši, kakor so same nebesa; nar zadnji angel rečemo, ker je po besedah sv. Tomaža Akvinskiga med angeli razloček, zakaj oni so razločeni po imenitnosti in po lepoti. In vsih teh prelepih, imenitnih in svetih zveličanskih duhov, ki so po nauku svetih cerkvenih učenikov razdeljeni v devet korov, je Marija „KraIjica/ £ O koliko čast, koliko lepoto, koliko svetost mora Marija imeti, ker je „KraIjica^ tako imenitnih in sv. nebeških prebivavcov! De je pa Marija res „Kraljica angelov" Božjih, de je Ona njih mo¬ gočna Gospa, se bomo lahko prepričali, če premislimo: 1) Marija preseže vse angele Božje, in je zato njih „K r al j i c a* že zavoljo neizrekljive in nezapopadljive časti, ker je Mati Božja, t. j. Mati Tistiga, ki je vse angele vstvaril. Zato pravi sv. Ber- 351 nanj, poln svetiga veselja: „Castite, vi an geli! Mater svojiga Kralja, ker Dete, ktero je Ona, čista Devica, rodila, kot Sv °jiga in našiga Kralja molite." In sveti -Avguštin piše: „Imenitna beseda je to: angel je ldapec Gospoda, pa Marija si je Se kaj večiga pridobila, maternstvo nam- re č; in Ona je toliko imenitniši, kot an- gnli, kolikor je veči čast Matere, kakor nast hlapca." 2) Marija pa bi ne bila k tej neza- popadljivi časti maternstva Božjiga po- Vzdignjena, ko bi ne bila s svojini svetim življenjem zasluženja in svetosti angelov presegla. Zakaj, gotovo je mogla Njena svetost veliko veči biti, kot je bila svetost angelov, ker je bila odločena, hiti Mati Narvišiga. Njena čistost, Njena ponižnost je bila veliko veči, kot čistost, ponižnost angelov, ker jo je, kakor ,,gnado polno" vsigamogočnost Božja pred vsimi druzimi stvarmi z nar večimi, nar obilni— Šimi gnadami ozaljšala, in ker je hotel po besedah sv. Pavla, Začetnik vse svetosti, v se čistosti v Njej prebivati, ne pa v kterim angelu. (Hebr. 2, 16.) Ge je pa Marija potem takim čistejši in svetejši, kakor clo angeli, ali se ne imenuje po vsi 352 pravici: „KraIjica angelov?^ In, ali niuia prav sv. Efrem, ko imenuje Marijo svetejši, kot Kerubine in Serafine; in, ali nima tudi prav sv. Peter Damijan, ki jo imenuje čez vse angeljske kore povzdig¬ njeno Devico? 3) Pa kaj hočemo še daijšiga ali gotovšiga spričevanja , de je Marija „Kraljica angelov?" Saj jo angeli tudi sami kot svojo „Kraljico" časte, in jo tudi tako imenujejo. S kolikim spošto¬ vanjem se je angel Gabriel Marii pri¬ bližal, ko ji je češenje prinesel! S kako lepimi besedami jo je pozdravil in počastil; ker dobro je vedil, de ne govori z navadno devico, ampak z Materjo svojiga Boga, s svojo Gospo in ^Kraljico/* In de res angeli Marijo svojo „Kralj ico“ imenu¬ jejo, spričuje prigodba iz časa sv. Gre¬ gorja papeža. Leta 589 je v Rimskim mestu tista strašna kuga razsajala, v kteri so ljudje med hudim kihanjem mertvi na zemljo padali, tako, de je od takrat še zdaj v navadi, de vselej, kadar kdo kihne, pokeršansko rečemo: „Bog pomagaj.^ O tej strašni kugi je nesel sv. Gregor papež Marijno podobo iz cerkve Marije Snežnice skoz mesto na kraj, kterimu se zdaj 353 ali an geljski grad pravi. Med slovesnim ob- j 0 bodam so vidili angela v zraku, ki je a ji kervavi meč v nožnico vtikal. Na to je j 0 s l*šal sv. papež angele Božje takole peti: ir- »Veseli se nebeška kraljica, aleluja; zakaj, kteriga si zaslužila nositi, aleluja, je vstal ali 0( 1 smer ti, kakor je rekel, aleluja!' 4 In ja je jenjala. In k tej angeljski pesmi ; ]i J e še sv. Gregor pristavil: „Za nas Boga in P r oši, aleluja!" — Iz vsiga tega lahko spoznamo, de je i- barija ^Kraljica angelov," in de jo [0 P° pravici s cerkevjo tako pozdravljamo: l’ »Veseli se, o nebeška Kraljica! — Češena 10 bodi nebeška Kraljica! Gospa angelov!" i, Pa učimo se iz tega, s kolikim spo- , s stovanjem moramo Marijo častiti, s koliko Pobožnostjo moramo molitve v čast Marije - °pravljati, ki imajo vse dvojni namen, n ^amreč za Bogam tudi Marijo spodobno r i Cft stiti, kakor so: Češenasimarija, sveti a r °ženkranc in druge molitve v čast Matere e ^°žje. Zakaj le pomislimo, kako serčno . ®1° angeli, ki so več, kakor mi, Marijo ) ®oste, kako jo oni svojo Kraljico imenu- ž ^ e j° i — Učimo se pa tudi iz tega premiš- 3 Ivanja še drugo resnico, to namreč, kaj j y se zamore gnada Božja iz človeka sto- 23 354 riti, če jo le željno sprejema in tudi z njo dela? Marija, neznana, revna Devica v Nazaretu, je s svojo čistostjo in poniž¬ nostjo Bogu tako dopadla, de jo je zvolil za Mater svojiga Sina, in jo povzdignil v „Kraljico v si h angelov.“ Ona je tudi zaslužila to čast, kolikor je to člo¬ veku mogoče. O kristjani! če bi mi tudi pustili, de bi gnada Božja v nas delala in bi mi vse gnade v dobro obračali, o go¬ tovo bi tudi mi v dobrim bolj rastli; moč Božja bi se nad nami bolj kazala; zakaj Bog dostikrat šibke izvoli, de močne v nič pripravi. Kaj pa de, toliko časti' in svetosti doseči ni nobenimu mogoče, kot jo je Marija dosegla, vender pa zamoremo že tukej clo angelam Božjim enaki postati, če se le prizadevamo tudi za čisto in sv. življenje; saj nam je znano, de je mnogo svetnikov, kterim se angeljske imena pri— lastujejo, kakor sv. Alojzi, angeljski mla- deneč, sv. Frančišek Serafinski, sveta Terezija Serafinska, i. t. d. — O sv. Marija! Ti si Kraljica čez vse povzdignjena, clo čez angele, o varuj nas s svojo mogočno roko pred vsimi nevarnostmi duše in telesa ! Daj o „Kraljica angelov l u de bodo ti 355 zveličani duhovi zmirej pri nas, de nas pred skušnjavami varujejo, de nikdar v grehe ne pademo, temuč v čednostih Vedno bogatejši prihajamo, de enkrat zamoremo s Teboj, o Kraljica! v družbi angelov nebeškiga Očeta, in Njegoviga edinorojeniga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, in svetiga I)uha, večno častiti in ljubiti! Amen. O Marija, „K r a 1 j i c a a n g e I o v ,“ Za nas Boga prosi! 44 . Kraljica očakov (patriarhov), za nas Boga prosi! Patriarh je greška beseda, in po¬ meni po našim jeziku toliko, kot pervi oče, stari oče ali očak, oče množili mlaj¬ ših. To lepo ime se v sv. pismu zlasti tistim možem prilastuje, ki so bili očetje Božjiga, Izraeljskiga ljudstva, kakor so: Adam, Noe, Abraham, Izak, Jakop itd., kteri so bili zavoljo svojih lepih čednost od Boga odločeni predniki, ali stari očetje Jezusa Kristusa po človeški natori. Pač lepo in tudi Bogu dopadljivo je bilo življenje tih starih očakov. Kako 23 * 356 stanovitin v dobrim je bil Noe, ki je med d tolikimi slabimi zgledi, med tolikim popa- s čenjem ljudi svojiga časa, vender le zvest o ostal svojimu Bogu, tako, de je le samo ti on s svojo družino zaslužil, resen biti n strašniga potopa? — Kdo pa je v stanu <1 zadosti pohvalili Abrahama? Kako velika s je bila njegova pokoršina, ko je na Božje I povelje zapustil svojo domačo deželo , ko J je bil elo pripravljen svojiga ediniga Iju- i biga sina Bogu darovati! Kako živa je > bila njegova vera, ker je veroval, de bodo njegovi mlajši pomnoženi, kakor < zvezde na nebu, desiravno je Bog ediniga 1 sina Izaka od njega v dar hotel! — Kako ljubeznjiva je bila tudi pobožnostlzakova? Še takrat je bil svojimu očetu Abrahamu pokorin, ko je imel od njega zaklan in Bogu darovan biti! — Kako lepa je bila poterpežljivost Jako p o va? Kako hudo mu je bilo, ko je mogel bežati pred Ezavam; kako hudo še le takrat, ko je mislil, de je divja zver Jožefa požerla? — Tako lepo so se stari očaki svojiga Boga deržali; zato so pa tudi ti sv. možje s svojimi čednostmi Bogu posebno dopadli; in zato jih je ne le v časnih rečeh bla¬ goslovil, temuč jim tudi posebne gnade 357 'd dodelil. On se je z njimi večkrat kot oče i- s svojimi otroci pogovarjal; jih s prelepimi st obljubami za sv. življenje še bolj vnemal 0 ter jim zlasti obljubo dal, de bodo njih t* mlajši pomnoženi, kot zvezde na nebu, in u de bodo po Enim iz njih mlajših blago- a s Wljeni vsi narodi, t. j., de bo obljubljen e Mesija iz njih rodu, kakor tudi sv. evan- 0 Seli Jezusa po človeški natori naravnost - ^enuje: „Sinu Abrahamoviga, Sinu Da- e Vidoviga." (Mat. 1, 1.) — b Marija pa se imenuje vsili teh svetih r očakov Kraljica. Tudi Ona je Mati 1 Veliciga, neštevilniga ljudstva Božjiga, ) Mati praviga duhovniga Izraela, Mati vsili pravovernih kristjanov po celim svetu, i -Ne le samo sv. Janezu namreč, ampak i nam vsim jo je Jezus na križi viseč v i Mater izročil, rekoč: „Mati, lej! svojiga Sina! — Sin, lej svojo Mater!“ Marija je med vsimi človeškimi otroci stare in nove zaveze nar veči milost hajdla pri Bogu, ker je postala Mati •Njegoviga edinorojeniga Sina. Torej se Po pravici imenuje: Kraljica očakov, ker nas je Bog po Nji in po Njenim Bož¬ jim Sinu odrešil škode izvirniga greha, in tako nam dušno življenje dodelil, ktero je 358 veliko več vredno, kakor telesno življenje, ki ga je Bog v Noetu in v njegovi dru¬ žini človeškimu rodu na zemlji še ohranil. — Marija je daljej Kraljica očakov, ker so ti le obljubo dobili, de bo iz njih rodu Odrešenik enkrat na svet prišel; nad Ma¬ rijo pa se je ta obljuba spolnila; pač bolj popolnama se zamore Jezus Mariin Sin imenovati, kakor pa Sin Abrahamov. Bila je torej Marija velikoveč, kot stari očaki, torej je tudi njih „Kraljica.“ — Tudi se imenuje Marija „KraIjica očakov" zato, ker nad Njo so se tudi spolnile vse druge obljube, ki jih je Bog Abrahamu in njegovim mlajšim bil storil, v Njenim Božjim Sinu so bili blagoslovljeni vsi na¬ rodi na zemlji, in s tem, de je Mati vsih pravovernih kristjanov postala, so se tudi Njeni mlajši pomnožili, kot zvezde na nebu, kot pesek pri morji. Marija je zadnjič „Kraljica očakov/' ker je vse čednosti, vse prednosti in vse darove starih očakov v nekaki višji stopnji imela. Naj so pobožni stari očaki s terdno vero, s svojo veliko pokoršino Bogu še tako do- padli, Marija je vender vse deleč pre¬ segla. Kaj hočemo reči od žive in terdne Marijne vere? Ona je verovala, kar ji je 359 angel oznanil; pri Bogu ni nič nemogoče, si je mislila. In zavoljo te vere jo je Elizabeta srečno imenovala: „Blagor Tebi, ker si verovala, ker se bo dopolnilo, kar Ti je Gospod povedal.* In ravno to vero je pri obiskanji Elizabete tako iepo na znanje dala, rekoč: ^Sprejel je Izrael svojiga služabnika, in se spomnil Sv °jiga usmiljenja, kakor je obljubil našim očakam, Abrahamu in njegovimu zarodu »a vekomej, . . . odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi.* Tako živo vero je imela Marija, tako terdno je bila prepri¬ čana, de se bodo nad Njo spolnile vse obljube, ki jih je Bog Abrahamu storil, in de bodo Njo ravno zato srečno imeno- v ali vsi prihodnji narodi. Ravno ta vera jo je tudi navdihovala v vsih težavah Njeniga življenja, jo clo pod križem po- krepčevala ter jo po Jezusovi sinerti tola¬ žila, ker je verovala, de bo gotovo od Smerti vstal, in de kraljestva Njegoviga ne bo nikdar konec. Tudi v pokoršini je Marija stare ' očake presegla takrat, ko je dopolnila Postavo očiševanja, desiravno je bila od n je kot Mati prečista, Mati brez madeža, ‘zvzeta. Presegla je v pokoršini clo 360 Abrahama, ker ni bila le samo priprav¬ ljena, Jezusa nebeškimu Očetu darovati, kakor je bil Abraham pripravljen, Izaka Bogu v dar zaklati, ampak ga je tudi v resnici darovala na gori Kalvarij. —- Presegla je Marija tudi Jakopa v poter- pežljivosti, Egiptovskiga Jožefa v čistosti, vse očake v vsili čednostih; po pravici se torej kliče: Kraljica očakov. — ; Kristjani! učimo se iz tega, kaj de človeka v resnici srečniga stori? Kaj so storili stari očaki, de so dobili že tukej na zemlji obilni blagoslov Božji, de jim je Bog časniga premoženja v obilnosti dal, in de jim je tudi obljubil, de bo Mesija iz njih rodu rojen? Ali niso zadobili ta obilni blagoslov Božji le od tod, ker so imeli živo vero v Boga in so Njemu zvesto pokoršino skazovali? Kaj pa še le hočemo reči od Marije, „KraIjice očakov/ 4 ' Kaj je Njo povzdignilo k ne- zapopadljivi časti maternstva Božjiga? Kaj je Njo tolažilo v nadlogah, brhkostih življenja? Kaj je Njo povzdignilo, kaj storilo Kraljico očakov? Ali ne Njena nar bolj živa in terdna vera? Ali ne Njena nar zvestejši pokoršina? — O de bi torej pač tudi mi spoznali, de za- 361 moremo že tukej na zemlji le tedej srečni blagoslovljeni biti, če imamo živo vero v Boga, in če Božje zapovedi natanko spolnujemo! Kaj nam ves trud človeški pomaga, če z Bogam ne ravnamo? zastonj bomo mreže na lov metali, če Bog svojiga blagoslova ne da. — O Marija, ki si po živi vei-i, na¬ tančni pokoršini, in nepremakljivi po- terpežljivosti vse stare očake presegla, in se nisi zastonj ,,deklo Gospodovo 4 * imenovala: o, sprosi nam gnado, de bomo vselej, po Tvojim zgledu, živo vero, natanko pokoršino do Boga, nepremakljivo poterpežljivost v križih in nadlogah tega življenja imeli, de se ne bomo po lastni spačeni volji, ampak vselej le po Božji ravnali! O daj nam svojo roko in Ti nam pomagaj, de srečno dosežemo krono nebeško in s sv. očaki Tebe na večno častimo svojo Kraljico! O Marija, Kraljica očakov, za nas Boga prosi! 45 . Kraljica prerokov, za nas Boga prosi! Preroki se imenujejo tisti možje, kteri so bili posebno razsvetljeni od sv. 362 Duha, tako de so Božje skrivnosti in na- n uke sv. vere bolj natanko in bolj globoko p kot drugi ljudje spoznali, ter so bili tako t tudi v stanu, druge podučevati, kar večno s zveličanje zadeva. Tako se v tem po- n menu prerok imenuje Mojzes, ker on ni z toliko prihodnjih reči prerokoval, ampak p ker se je — od' Boga razsvitljen — nar i bolj prizadeval, Izraeljsko ljudstvo v strahu 'v Božjim izrediti. V- tem pomenu se tudi V z novi zavezi imenuje prerokinja Ana, Fa- r nuelova hči, ktera je takrat kot Simeon v Ji tempelj prišla, tam Gospoda častila in od v Njega govorila vsim, ki so čakali Izraelo- t viga odrešenja. Zlasti pa se imenujejo v sv. pismu i tisti možje preroki, ki so iz posebniga i Božjiga razodenja, prihodnje reči tako i natanko popred pripovedovali, kakor de j bi bili že od preteklih reči govorili, ali l pa kakor de bi jih bili s svojimi lastnimi j očmi gledali. Taki so bili: Izaija, Jere¬ mija, Ecehiel, Daniel, i. t. d. v stari zavezi; aposteljni, sosebno sveti Janez evangelist, apostoljski možje in veliko druzih svetnikov v novi zavezi. — Njih prelepe čednosti so bile sosebno živa vera ' v Boga, gorečnost za Božjo čast, poniž- ! 363 n °st i. t. d. Ravno zato so bili pa tudi preroki visoko čislani, ljudje so jih, kot Božje može častili, še clo ajdovski narodi so jih v časti imeli, in o potrebah pri njih pomoči iskali, kakor Naman pri Eli— Ze ji zoper gobe. In Rog sam je večkrat Pokazal, kako so mu bili ljubi in dragi. % Mojzesam je od obličja do obličja go¬ voril, Elija je vzel v gorečim vozu od žemlje, Jeremija je bil posvečen že pred fojstvam, sv. Janezu evangelistu so bile nebeške skrivnosti razodete i. t. d. Koliko v eselje, koliko čast morajo preroki še le tam v nebesih imeti! In vsili tih sv. mož se Marija ime¬ nuje Kraljica, ker je tudi vse prednosti in čednosti prerokov v nekaki višji stopnji imela. De pa ne bomo pregledovali, kako je Marija preroke presegla v veri, goreč¬ nosti, ponižnosti i. t. d., pomislimo le, kaj Jo posebno dela „Kraljico prerokov / 4 Če pred vsim drugim premislimo Njeno razsvetljenje od sv. Duha, v ozir Božjih skrivnost in resnic sv. vere, kaj hočemo reči? Ona, Mati Zveličarjeva, Ne¬ vesta sv. Duha, od angela gnade polna Unenovana, ki je tudi na binkoštno nedeljo s v. Duha prejela, ki je po prerokih go- 364 voril — o, kako natanko je Ona vse Božje skrivnosti, vse resnice sv. vere spoznala! Tega se lahko prepričamo, če le eno ali drugo prigodbo iz Njeniga živ¬ ljenja pomislimo. Kako težko je veroval Caharija be¬ sedam angela Gabriela, Marija pa je ve¬ rovala, ker je naglo spoznala pota Božje skrivnosti, in komej je bila od svoje tete Elizabete imenovana blažena med vsimi ženami, že je pred svojimi očmi imela vse pota Božjiga usmiljenja. Spoznala je na¬ tanko, kako zvest je Bog v svojih oblju¬ bah, ktere je storil že nekdaj Adamu, ktere je ponovil Abrahamu in njegovimu zarodu na vekomej, ker je poslal obljub- ljeniga Odrešenika na svet. Spomnila se je vsih pretečenih časov, kako je Bog v svoji modrosti ponižal prevzetne Egipčane, jih končal v rodečim morji, Izraeljce pa rešil in povzdignil. Živo ji je bilo pred očmi, kako je dobrotljivi Bog pripravljal ljudi na prihod Odrešenika, in spoznala je na¬ tanko , de so se vse obljube stare zaveze zdaj spolnile nad Njo. Ali pa pomislim o dalej , kako težko, skor nemogoče je t>iIo aposteljnam vero¬ vati, de bo mogel K ristus terpeti in umor- 365 J en biti ; in kako britko jim je bilo sosebno ^krat pri serca, ko je Kristus terpel in » a križi umeri? — mislili so, de mende z našim odrešenjem nič ne bo! Pa kako Vsa drugačna je bila Marija? Ze od ta¬ krat, kar ji je bilo od Simeona rečeno, dn bo meč Njeno serce presunil, ni le Sa mo vedila, kaj in koliko bo Kristus ter- Pnti mogel, ampak Ona je vse to terpljenje ^edno pred svojimi očmi imela; ravno tako J e tudi vedila, de ne bo Kristus v grobu °stal, ampak de bo od smerti vstal. In tako je bilo tudi v družili rečeh. Od sv. khiha razsvetljena je vse pota Iložje mi¬ losti in pravice, skrivnosti in resnice na¬ tanko spoznala. Zato cerkev na Marijo °brača besede sv. pisma, ki pravi: „Pri »»eni je svet in pravica, pri meni razumnost, P6 meni je moč. Skoz mene kraljujejo kralji, in zapovedujejo postavodajavci to, kar je pravičniga.“ (Prip. 8, 14 — 15.) *n zopet: „Jest sim Mati čiste ljubezni, strahu, spoznanja in sv. upanja. Pri meni Je vsa gnada poti in resnice, pri meni je v se upanje življenja in čednosti . . . zakaj »»oj nauk vsim sveti, kot zarija, injiočem §a deleč spustiti. . . . Hočem uk kot pre- »okovanje izliti in tem modrost pustiti, 366 kteri je išejo. ££ (Sirah 24. J O koliko bolj natanko kakor preroki, je Marija Božje skrivnosti in resnice sv. vere spoznala! Torej se po pravici imenuje: „Kraljica p r e r o k o v.“ Marija se dalej imenuje „Kraljica prerokov ££ zato, ker je bila tudi sosebno z duham prerokovanja napolnjena. Marija ni le med vsimi ljudmi, ampak je tudi med angeli nar veči gnade prejela, gotovo tudi gnado prerokovanja. Še bolj nam to sv. pismo poterdi, ker naj¬ demo v njem hranjeno tisto veličastno pesem, ktero je pela v hiši Elizabete, in ktero sv. cerkev vsaki dan Nji v čast po¬ navlja. Posebno imenitne v tej pesmi so te le besede: „Odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi/* (Luk. 1, 48.) Od sv. Duha razsvetljena je vidila v duhu prihodnje čase, kako bodo namreč ljud¬ stva mnogotere verovale v Njeniga Božjiga Sina in Njo, Mater Gospodovo, srečno imenovale. In kako se je to prerokovanje spolnilo in se še vedno spolnuje ! Zakaj, kakor pravi kardinal Hugo, ga v resnici ni ljudstva, ne naroda, de bi ne bil pri¬ pomogel k spolnovanju tega prerokovanja. Kristjani vsili časov, Judje in ajdje. 367 y° en i in neučeni, možje in žene, bogati ln revni so jo na pomoč klicali in hvalili, Nebesa in zemlja, angeli in ljudje si pri¬ zadevajo, Njo prav častiti. — Ali ni torej barija po vsi pravici: Kraljica p re¬ pkov, ker je duha prerokovanja v toliki °bilnosti imela? Zadnjič se zamore Marija imenovati »Kraljica prerokov tudi zato, ker s ° se prerokovanja stare zaveze nad Njo dopolnile. Od kar je bila že nekdej Ada- D)u v raji obljubljena kot „žena , ktera bo Kači glavo sterla," je bila še potem v ninozih podobah človeškim otrokam nazna¬ njena. Zdaj jo popisuje sv. pismo stare zaveze ter jo imenuje ,,jutranjo žarijo , c< zdaj „limbar med ternjem/' ali pa jo ime¬ nuje zasajeno rožo v Jerihi zdaj nam Jo kaže v podobi „gorečiga germa,“ ali v podobi „skrinje zavezetudi v podobi ženitnih žen, kot Judit in Ester, i. t. d. K vsih teh in še v več družili podobah je kila Marija že v stari zavezi od prerokov naznanovana tako dolgo, de je bila po¬ slednjič od angela Gabriela naravnost po¬ zdravljena , Mati Zveličarjeva. — Ali se ne ^enuje torej Marija tudi lahko zato kra¬ ljica prerokov,“ ker so preroki toliko 368 od Nje prerokvali, in se je vse to nad Njo spolnilo ? — Kako lepo se tedej sveti krona pre¬ rokov na Marijni glavi v nebesih! Kdo je v stanu čast Marije ^Kraljice prero¬ kov^ v nebesih izreči? — Častimo jo torej tudi mi, na pomoč jo kličimo Njo, kije „KraIjica prerokov." Scer ne moremo mi te posebne gnade od Boga pričakovati, de bi kot Marija prihodnje reči popred vedili, in preroko¬ vali; pa saj nam tudi ni te gnade potreba, saj so nam Kristus in Njegovi aposteljni veliko priliodnjiga pripovedovali, toliko , kar nam je vediti treba; ker vsi vemo, kaj v prihodnosti pričakovati smemo, če dobro, kaj pa, če slabo delamo. Le to se so- sebno učimo od Marije ^Kraljice pre¬ rokov," de si prizadevamo vedno bolj spoznati resnice sv. vere, kako nečimurno , kako minljivo je vse tukej na svetu; spo¬ znavati, de je le eno potrebno, kar si je Marija med vsimi svetniki v nar veči po¬ polnosti zvolila, namreč: Bogu služiti in Njega ljubiti. Zakaj le preradi posne¬ mamo Marto ter se le za časno prizade¬ vamo, svoje serce le na časne reči nave¬ zujemo, na nebeške pa radi pozabimo. 369 Ohranimo tudi mi Božjo besedo vselej v svojim sercu tako zvesto, kot Marija, de bomo po Njenim zgledu greh čez vse Sovražili in iz ljubezni do Boga čedalje Ve či veselje nad molitevjo in Božjimi rečmi 'Neli, ker le po tej poti je Marija postala »Kraljica prerokovi Saj nam Ma- r, ja sama kliče z besedami sv. pisma, ki Pravi: „Poslušajte me otroci! Srečni so, ki moje pota ohranijo; poslušajte podu- c enje, modri bodite, in nikar ga ne za¬ vrzite« (Prip. 8, 32.) — O Marija! ki vzivaš v nebesih Vselje prerokov, in se njih Kraljica htienuješ, sprosi nam gnado od Boga, de bomo na Tvojo prošnjo, od svetiga Duha razsvetljeni, vedno bolje spoznali heskončno usmiljenje, ktero je Bog ham po Tvojim Božjim Sinu dodelil. Sprosi sosebno to gnado, de nam sv. Duh naš otemnjeni um razsvetli, de hudobijo in ostudnost greha kakor tudi lepoto čednosti dobro spoznamo. O barija, Kraljica prerokov, za h a s Boga prosi! 24 370 46. Kraljica aposteljnov, za nas Boga prosi! Apostelj je greška beseda in po našim jeziku toliko pomeni, kakor posla¬ nec, ker so bili namreč aposteljni v ta namen zvoljeni in po svetu poslani, de so vsim stvarem sv. evangeli oznanovali. Aposteljnov je pa bilo o Jezusovim času dvanajst; namesto Judeža Iškarjota so sv. Matija zvolili; vender se šteje tudi sveti Pavel med aposteljne, in med nar perve aposteljne, desiravno je bil še le po Kri¬ stusovim vnebohodu k sv. veri poklican in v aposteljna zvoljen; ravno tako tudi sveti Barnaba, in vsi tisti, ki so drugim sveti evangeli oznanovali; posebno , kteri so po zgledu aposteljnov vse zapustili in za Jezusam hodili. Zato pa tudi obljubi Kristus po nauku cerkvenih uče¬ nikov, zlasti častitiga mašnika Beda, „de bodo vsi tisti, kteri so po zgledu apo¬ steljnov vse zapustili in za Kristusam šli, z Njim vred svet sodili.“ In zato časti tudi skorej vsaka dežela svojiga aposteljna, kakor Francoska sv. Dionizija, Nemška sv. Bonifacija, Kranjska sv. Hermagora in sv. Fortunata, i. t. d. 371 Kar pa zadeva čast ali vrednost apo- steljnov, je silno velika. Bili so oznano- vavci Jezusa Kristusa in scer ne le z besedo, ampak tudi v djanji, ker so ga 8 svojim življenjem natanko posnemali; bili so dalej pravi vojšaki Božji, ker so s e za sv. vero do smerti vojskovali; bili so pervi stebri cerkve, ktera je na apo- steljne, kot na stebre sozidana. Kaj pa hočemo reči od časti apo- steljnov tam v nebeškim kraljestvu? Oni imajo v nebeškim kraljestvu višji stopnjo časti pred druzimi svetniki. Sv. pismo nam pravi, de, kteri so bili učeni, se bodo svetili, kakor svetloba neba; in, kteri so jih veliko v pravičnosti podučili, bodo kakor zvezde na vse večne čase. (Dan. 12.) Tudi tih svetih od Boga k toliki časti povzdignjenih mož se Marija imenuje Kraljica. In kako po pravici se Marija tudi s tem perimkam počastiti zamore? Marija scer ni nikoli apostoljskiga dela tako opravljala, de bi bila, kot apo- steljni okoli hodila in ljudem besedo Božjo očitno oznanovala; vender jo pri vsim tem po pravici kličemo: ...Kraljico- a po¬ stelj nov.“ Pervič že zato, ker so jo a posteljni sami kakor svojo Kraljico častili 24 « 372 in ljubili. Kar je bil namreč Gospod Je¬ zus v nebesa odšel, so se aposteljni z majhno čedo vernih nar raji Marije Nje¬ gove in svoje ljube Matere deržali. Bili so kakor družina Božja zbrani okoli Ma¬ tere Božje; zakaj blizo Nje so se nar bolj srečne čutili, kakor dobri otroci pri svoji materi. Saj je bilo to za-nje velika tolažba, de so bili le pri lMarii; zakaj, če ravno je bil Gospod Jezus v nebesa odšel, so vender še preljubeznjivo Mater Nje¬ govo pri sebi imeli. Pri Nji so, kot pri „sedeži modrosti “ v dvomih dobriga sveta iskali; pri Nji so, kot pri ,,tolažnici žalostnih 44 zamogli v nadlogah in težavah življenja tolažbo dobiti. Od tega nam je sv. Janez Damaščan lepo spričevanje za¬ pustil, ki nam popisuje z ginljivimi bese¬ dami, kako so aposteljni z druzimi krist¬ jani vred takrat, ko se je imela Marija s tega sveta ločiti, stali okoli Njene smertne postelje in jo z veliko žalostjo takole nagovorili: „0 Marija! ali hočeš res zapustiti nas? Scer ta zemlja res Tebe ni vredna, in tudi mi nismo vredni te sreče, Tebe, o sveta Božja Porodnica! še dalej v svoji sredi imeti. Pa vender sc spomni, de si naša Mati. Dozdaj si 373 nam bila luč, ki si nam svetila v naših težavnih zadevah, bila si nam tolažba v našim terpljenji; v preganjanji moč in pod¬ pora, in zdaj nas Ti zapustiš? O dobra, priserčna Mati! ali pri nas ostani, ali pa nam gnado sprosi, de tudi mi to revno zemljo s Teboj vred zapustimo \“ Tako visoko so aposteljni s pervimi kristjani Marijo častili, tako priserčno jo ljubili! Kdo ne spozna že iz tega, de so že aposteljni Marijo spoznali in častili kot svojo Gospo, kot svojo „Kraljico? tf Desiravno se pa ne ve, de bi bila Marija očitno z besedo sv. evangeli ozna- novala, je pa vender gotovo, de je s svojim prelepim zgledam in s svojo sveto Molitevjo veliko k razširjenju in vterjenju sv. vere pripomogla. Ze takrat, ko je Marija Jezusu noter do križa zvesta ostala, je s svojim prelepim zgledam ne le sv. Janezu, Marii Magdaleni in drugim po¬ božnim ženam k stanovitnosti pripomogla, temuč je tudi veliko zmotenih v sredo zvestih Kristusovih služabnikov nazaj pri¬ peljala, maloserčne pokrepčevala ter jih tako v veri svojiga Božjiga Sina vter- dovala. Kakor se bere v pregovorih kralja 3 74 Salomona lepa hvala, de „modra žena hišo zida,“ tako je s pomočjo Marije sv. cerkev že od začetka veselo rastla in se bolj in bolj vterdovala. — Kaj pa še le hočemo reči od Njene goreče molitve? Koliko je pripomogla z njo k razširjenju sv. vere. Sv. Janez Damaščan spet pravi, deje Marija, preden se je ločila s tega sveta, obljubila aposteljnam in drugim učencam, de bo za-nje v nebesih Boga prosila, ker ji namreč na milo poprejšnjo prošnjo aposteljnov te le besede položi na jezik: „Volja Božja je, ljubi otroci! de ne ostanem dalej na zemlji; hvalite Boga v vsim, kar je On meni in vam storil. Še morate delati in terpeti na zemlji za čast Jezusa Kristusa, de si zaslužite venec plačila. Saj se ne ločim od vas, de bi vas zapustila; v nebesih vam bom zamogla še več pomagati/' — Kako lepo je ta sv. učenik s tem prepričanje izrekel, de Ma¬ rija tam v nebesih prosi za aposteljne in sv. cerkev! Zato so pa tudi gotovo apo- steljni takrat, ko je bila Marija v nebo vzeta, ravno tako kakor takrat, ko je Jezus v nebesa šel, svoje oči proti nebe- sam povzdigovali s tolaživnim zaupanjem, de bo Marija tam pred sedežem milosti 375 Božje za-nje prosila. In njih zaupanje ni bilo prazno. Ce je molitev druzih krist¬ janov vselej veliko nejevernikov k sveti v eri pripeljala, kaj še le sinemo misliti od Molitve Marije, Kraljice nebes in zemlje? Koliko nevernikov se je na Njeno mogočno prošnjo že spreobernilo! Z ravno tako veselim, terdnim zaupanjem so se tudi potem vselej pravi učenci Jezusovi in oznanovavci sv. vere k Marii zatekali, ker so bili prepričani, de le potem bodo zamogli s serčnostjo in z velikim pridam v vinogradu Gospodovim delati, ko jim bo Marija prišla s svojo mogočno prošnjo na pomoč. Sv. Dominik je sam spoznal, de mu je k zatiranju krivoverstva in k razširjanju sv. keršanske vere pomoč Marije več pri¬ pomogla, kot vse njegove še tako goreče in pogostne pridige. — Sv. Ignaci, začet¬ nik Jezusoviga reda, ki si je z oznano- vanjem sv. vere skorej nar več zasluženja pridobil, si je posebno Marijo v svojo Pomočnico izvolil. — Sv. Frančišk Ksaveri se je nar bolj imel zahvaliti Marijnim prošnjam, de je toliko nevernikov-v Indii in na Japanskim spreobernil. — Le Bogu samimu je znano, koliko nevernikov, ko- 376 Iiko grešnikov se je zlasti po keršanskib deželah spreobernilo od tistiga časa, kar so verni začeli neomadežvano serce Ma¬ rije častiti in jo za spreobernjenje greš¬ nikov in nevernikov prositi! Zato so pač prav storili naši Kranjski misjonarji, ki so leta 1851 šli v daljno Afriko, ubogim zamurcam sv. evangeli oznanovat, de so sebe in vse svoje prizadevanje Marii, nebeški Kraljici, zročili, in ravno v ta namen se je tudi bratovšina Marije pri¬ čela. Za terdno smemo zaupati, de če bo Marija svojiga Božjiga Sina za uboge zamurce prosila, jim bo gotovo skorej skorej luč sv. vere svetila in tako se bo spet poterdilo, de je Marija v resnici učenica narodov, kot jo imenujeta sveti Avguštin in sv. Ambrož, in de po pravici poje sv. cerkev od Nje, rekoč: ,,Veseli se, sv. Devica! vse krivoverstva si sama na celim svetu zaterla!^ Kdo ne bo iz tega lahko spoznal, de je Marija v resnici ^Kraljica apo- stelj no Ali ni veliko več, kot vsi aposteljni pripomogla k razširjenju svete yere. Zato se pa tudi sveti tam v nebeš¬ kim kraljestvu krona apostoljska na Njeni glavi, in pač še veliko lepši, častitljivši 377 krona, kot krone aposteljnov. Zakaj , kolikor veči je čast Marije, Matere Božje, n 'emo časti aposteljnov, in kolikor več je Ona pripomogla k razširjenju sv. vere, toliko lepši, toliko častitljivši krono je Ona pred vsimi drugimi aposteljni prejela. — Kristjani! častimo in ljubimo tudi mi šarijo ^Kraljico aposteljnov,“ kot ' s ° jo aposteljni vselej častili in ljubili. Vlasti pa si prizadevajmo, de jo zraven drugih prelepili čednost tudi v gorečnosti * a sv. vero posnemamo. Zakaj vsi krist- J a ni, če ravno niso duhovskiga stanu, če r avno niso naravnost v to poklicani, de ki drugim sv. evangeli oznanovali; so v stanu in morejo biti aposteljni pri svojih,— svoje okolice. — Sosebno je to ojstra in Sv eta dolžnost staršev in prednikov. Kako P a je to mogoče? Ravno po ti poti, po kteri je Marija postala „Kraljica apo- s teljnov:“ z lepim zgledam, ki se dru¬ gim daje, z molitevjo za spreobernjenje Nevernikov in tudi s pripravnim poduče- Vfl njem ali svarjenjem družili. Le pre¬ mišljujmo, koliko je Marija ravno s tem opomogla k razširjenju sv. verej In ra vn 0 t a k 0 j,; zmogli še zdaj vsi, zlasti s tarši in gospodarji k vterjenju sv. vere 378 pripomoči, ko bi se res prizadevali, de bi svojim otrokam in podložnim lepe zglede dajali, za-nje molili, in po potrebah jih ljubeznjivo svarili ali učili. — Pa, oh! namesto lepih zgledov se pogostaina vidi pohujšanje, namesto molitve za druge se sliši preklinjevanje; namesto ljubeznjivig 8 podučenja ali svarjenja se sliši gerdo zmirjanje ali oštevanje! Kako hoče torej drugači biti, kakor de se keršanske pra- vičnosti vedno manj najde? Zato, pre¬ ljubi kristjani! sklenimo živeti tako, de 8 svojim življenjem ne bomo nobenimu v spodtiko ali v pohujšanje; molimo z 8 spreobernjenje nevernikov, pa tudi za spreobernjenje grešnikov, in častimo zato presveto seree Marije, ter jo prosimo ne le za-se, ampak tudi za druge, zlasti za tiste, za ktere smo dolžni moliti. — O Marija! Ti si „Kraljic» apo s tel j nov,“ sprosi nam gnado od Boga, de po veri sv. aposteljnov zve¬ sto zamoremo živeti, in ravno v tej sv. veri srečno umreti. Uči nas tudi po¬ snemati Tvojo gorečnost za sveto vero Tvojiga Božjiga Sina, de zamoremo tudi druge z lepim zgledam, z moli- tevjo, ali z ljubeznjivim opominjevanjem , 379 de sete jil, h! idi se od ri' že >g» en 1 je' ** nj» ie? ko ilo a- 0« ta< v im' ih i- iv i° k> J e dušo deviške Matere presunil? Zakaj P r > tem prerokovanji je vidila z očmi svoje duše nezmerno morje terpljenja, v ktero b°ta Njeno Božje Bete in Ona sama vsa y i°pljena. — In ta misel — ali ni bila nie č, ki je Njeno dušo grozovito pre¬ hodil? _ ‘ Ko sta Jožef in Marija vse dopol- ®da po zapovedi Gospodovi v Jeruzalemu, s la se podala v Nazaret na Galilejsko, ta m sta, desiravno v revšini, vendersreč- 110 živela , ker sta Jezusa pri sebi imela. glej! na enkrat se vzdigne preganja¬ nju strašni vihar. Herod, ki se boji po- * e >neljsko krono zgubiti, da grozovitno Povelje, pomoriti vse deteta moškiga 8 P°la, ki so bile dve leti ali še manj nlure. Angelj Gospodov se Jožefu v i prikaže. Vstani! mu reče, vzemi in Njegovo Mater in beži v Egipt, ^ukaj Herod hoče Dete umoriti.* Jožef le, gotovo prestrašen. Marija, Božja , spi na strani svojiga Božjiga De- še brez vse skerbi. — Vstani, Ma- y 'ju! zakliče Jožef, Herod hoče Dete Um oriti. O strašna beseda za skrbno ^ater! Ona, ki je imela Kralja nebes in že mlj e pri sebi, je mogla bežati pred umi- s Panj &ete 382 rajočim kraljem; po noči je mogla vstati in bežati v daljno, neznano, neversko deželo s svojim preljubim Jezusam v na¬ ročji. Kdo je popisati v stanu Materno žalost, težave na poti, stanovanje v ne- verski deželi? Zares! grozovitni meč j e bil zopet ta beg v Egipt za Materno serce Marije Device. — Pa Herod je umeri, in angelj Go¬ spodov se Jožefu zopet prikaže v spanji in mu veh' iti nazaj v svojo domačo de¬ želo. Sv. družina se zopet poda v Na¬ zaret na Galilejsko. Zopet so v miru skupej živeli in o velicih praznikih ^ Jeruzalem hodili. Ko je bil Jezus dva¬ najst let star, je šel o veliki noči tud' On z Marijo in Jožefam v Jeruzalem. 0 sv. .Božja pot! kakoršne ni nikdar svet vidil, in jo več ne bo! O kakšno veselje j e pač občutila Marija v Jezusovi drušini! —' pa tudi kakšno bolečino zavoljo nepriča¬ kovane ločitve, ko je bila Jezusa zgu¬ bila! — Tri dni brez Jezusa biti — 0 večnost terpljenja za serce Marije ! 0 grozovitni meč , ki je presveto serce Ma¬ rije zopet prebodi!! Svojimu Božjim 11 Sinu je sama tožila, ko ga je tretji dan našla, rekoč: „Šin! zakaj si nama to 383 storil? Lej! Tvoj oče in jest, sva Te z žalostjo iskala \“ — Ojstri in strašni so bili ti trije meči, at so Marijno dušo presunili. Vender je *a temi bolečinami vselej prišla tolažba 'a veselje. Pa prišel je čas, ko je meč *a mečem Njeno serce prehodil, de ni b*lo nobene tolažbe, nobeniga veselja za \jo. — Od svojiga lastniga učenca je bil -''jeni preljubi Sin izdan, prodan, od svojih sovražnikov vjet, pred sodnike pe- Ijan. Marija sliši to žalostno novico — ali bi ne bila lahko od žalosti v omedlevco Padla? Pa ljubezen jo še obderži, ji atoč daje, de je gledat šla, kaj se bo z Njenim ljubim Jezusam zgodilo. — Hiti iz *tiše, peljana od pobožnih žen, pride pred Pilatovo hišo, sliši neusmiljeno tepenje — sliši divje zasmehovanje hlapcov, ki mu ternjevo krono na glavo tlačijo in s ter- s tam po njej bijejo — sliši strašne besede: »Križaj ga! križaj ga! t£ —in vender zvesta Mati proč ne gre. — Sin, s težkim kri¬ tin na rami gre od silne množice obdan •'a goro Kalvarijo. — Mati gre za Njim , Se drenja skoz trume tako dolgo, de pride Pfed Njega. O kakšno snidenje! kakšna bolečina! O kakšni meč je tukej Marijno 384 dušo presunil! — Hoče mu nesti križ» tode neusmiljeni trinogi jo proč pahajof JVl nobene pomoči, nobene tolažbe mu dati bi ne more; le Nj ene oči' in solze so smele s z Njim govoriti in mu praviti, de ga ljubi sr do smerti. — Med tem je bil Gospod ol Jezus s težkim križem prišel na goro in S z Njim tudi Marija. Zdaj potegnejo M Njenimu Sinu obleko s telesa — tisto ži obleko, ktero so bile Njene deviške roko k naredile. Vsiga ranjeniga veržejo na terdi h les — na strašni križ; oh! Tistiga, kte- n riga je Ona tako skerbno, in tako na t lahko nekdaj položila v jaslice. Sliši > j' kako mu udje pokajo, ktere mu neusmi- J 1 ljeno na križ stegujejo; sliši nabijanje a n kladvam, ki mu prebode roke in noge z in to nabijanje! ali ni šlo skoz serce g Marije? Vidi križ se vzdigovati — bliža * se križu in gleda svojiga ljubiga Sina v t neznanih bolečinah, — vidi, kako glavo j nagne — umerje! — O strašan meč ne- * izrečenih bolečin! ki je tukej Marijno ! dušo presunil zavolj zveličanja našiga? ker je rajši svojiga Božjiga Sina mertviga vidila, kakor pa, de bi bil človeški rod pogubljen. — 385 Pa še po smerti Jezusovi je moglo Marij no serce še dvakrat hudo ranjeno biti. Ko so Njenimu ljubimu Sinu serce s sulico prebodli, in ko so ga s križa s neli in mertviga v Njeno naročje položili, °l>! kako je bilo tii razrezano Njeno serce! Sulica, ki je Jezusovo stran prebodla, ^jernu ni več bolečin naredila, saj je bil Ze umeri; šla je pa skoz Marijno serce, btero je vedno v sercu Jezusovim na du¬ hovno vižo počivalo, ter se tudi po smerli ui moglo od Njega ločiti. — In ko je Telo Jezusovo v svoje naročje vzela, ko Je zdaj Tistiga mertviga objela, kteriga je kot malo Dete tolikrat v svojim naročji Hosila — o, kako zlo je občutila, kaj je Zgubila! Kako je kuševala roke, noge in glavo, kako je močila s svojimi solzami •nerzle ude! — Se eno ostane, de je kelh trpljenja Marije Device napolnjen — po¬ greb Njeniga Sina. — Nesejo ga v grob¬ ni Mati gre za Njim — polože ga v grob; še enkrat pogleda Marija za svojim ljubim — in kamen zavale pred grobne ( luri in — zginil je preljubi Jezus spred Njenih oči. — Žalostna se verne Marija nazaj od groba, joka natihama tako 25 386 dolgo, de Jezus na tretji dan od smerti vstane. — Oh! premislimo vender, ali je za Jezusovim terpljenjem ktero terpljenje na svetu, ktero bi se dalo le od deleč meriti s terpljenjem Marije? „Komu Te bona primeril? ali komu Te podobno štel, hči Jeruzalem? — Velika kot morje je žalost Tvoja.“ Zares ni zadosti de bi jo i e marternico imenovali, temuč Marija j e tudi ^Kraljica m ar t e r n i ko v zakaj več je terpela Marija na duši, kot so terpeli vsi drugi marterniki na telesu« Tako veliko terpljenje ni bilo nobeno, kot je bilo terpljenje Jezusa Kristusa; in ža¬ lost nobena ni bila tako velika, kot žalost Marije, Matere Božje. Kakor noben sin ni ljubil matere svoje tako, kot je ljubil Jezus Marijo, tako tudi nobena mati ni nikdar ljubila svojiga otroka tako, kot j e ljubila Marija svojiga Božjiga Sina« Zato pravi sv. Anzelm: „Karkoli je gro' zovitost preganjavcov telesam marterniko^ hudiga storila, je le pičlo in majhno v primeri s Tvojim terpljenjem, o presveta Devica!** — Po pravici se torej sveti krona marternikov na glavi Marije v ne¬ besih; in scer veliko lepši, veliko častit- 387 ljivši od krone vsili marternikov, ker je tudi kakor „Kra!jica marterni ko v“ nar veči bolečine in terpljenje prestala. Oh! če prav živo premislimo sedmere bolečine Marije Device kot ojstre meče, ki so prebodle Njeno ljubeznjivo serce, komu zmed nas bi se vender Marija ne smilila? In kdo zmed nas bi vender v otročji ljubezni do Marije Jezusa ne vprašal, rekoč: „Preljubi moj Jezus! ki si Marijo, svojo preljubo Mater, saj tako priserčno ljubil, zakaj si jo vender toliko pustil terpeti ?“ — Pa zakaj bomo to po- praševali? Saj dobro vemo zakaj? Za¬ voljo nas, zavoljo naših grehov je mogla tudi Marija toliko terpeti , zakaj , ko bi ne bili toliko grešili, bi tudi Jezus in Marija ne bila toliko ter pela. Ali nas ne bo torej nar veči žalost zavoljo naših grehov vselej spreletela, kaderkoli se spomnimo na tolike bolečine Marije? Ali ne bomo terdniga sklepa storili, saj za naprej ne več grešiti, ne več tega storiti, kar je Jezusu in Marii toliko žalosti na¬ pravilo. O, de bi saj v prihodnje z lepim življenjem Marii veselje delali! De" bi se y selej Jezusa in Marije zveste sinove in hčere skazovali, če nas tudi še tako 25 * 388 težko stane! — Nikar se toliko ne bojni« zavoljo Jezusa in iz ljubezni do Marije tudi kaj poterpeti, naj bo telesno ali .p* 1 dušno terpljenje! Glejmo na Marijo „KraIjico m a rt e r ni k o v!“ Po kako težavni, bolečin polni poti je Ona v ne¬ besa prišla? Kaj hočemo mi, ki smo grešniki, priti brez terpljenja v nebesa? In ali ni tudi naše terpljenje le majhno v permeri s terpljenjem Marije Device? Tedej nam ne sme nobena ncpolerpežlji- vost krone odvzeti , ktero bomo enkrat dosegli, če bomo le stanovitni in vdani v voljo Božjo, kakor Marija. Zakaj tudi nam je pripravljena krona marternikov, če bomo, kakor Marija z Jezusam terpeli. K temu nam Ti, o žalostna Mati pomagaj • O ,,K r a 1 j i c a m a r t e r n i k o v , a za n a s Boga prosi! Mati! zgled ljubezni prave! Daj. de čutim te težave. Daj mi solz pregrenkih dar! Daj, de bo sercd se vnelo Bo za Jezusa gorelo, De mu bom prijetna stvar! Tvoj’ga Sina križ me hrani, Ino smert Njegova brani. Mi pomoč in milost daj ! Ko pa smert me bo zadela, Daj, de takrat bo prejela Duša moja večni raj! Sl k g iti in h Pi Pi P' P' št v« le v; čt Sf H Hi ki V( Pi t. K 389 48 . Kraljica spoznovavcov, za nas Boga prosi! Spoznovavci so bili v pčrvih stoletjih keršanstva le tisti imenovani, Kteri so pred sodnim štolam svojih pre- §&njavcov svojo vero očitno spoznovali, hi zavolj tega spoznanja mnogotere muke hi terpljenje prestali, kakor: pregnanje lz domače v ptujo deželo, zgubo časniga premoženja, lepenje, ječe i. t. d., vender pa niso sinerli preterpeli. Desiravno je pa poznejše splošno preganjanje kristjanov Pojenjalo, je vender ime spoznovavec Se v navadi ostalo, in scejr so bili tako v si tisti imenovani, kteri so svojo vero ne z ustmi, ampak tudi v d j a n j i spozno- v ali 5 in sveto v Gospodu zaspali. Zakaj c e tudi sv. cerkev po zunanjim mir vživa, s e vender posvetni duh zmirej zoper Božje služabnike vojskuje; in če so tudi Vnanji sovražniki premagani, se je dosti¬ krat treba toliko bolj zoper znotranje v °jskovati, tako deje kristjanu vsaki čas Priložnost dana, svojo vero spoznovati, j. z besedo in v d j a n j i pokazati, de Kristusu služi. Zato je pa tudi število 390 spoznovavcov iz vsili stanov silno veliko. Spoznovavci se scer vsi štejejo v eno veliko versto svetnikov, vender se pa ločijo med seboj po svojih čednostih in dobrih delih, za ktere so si posebno prizadevali. Zakaj eni so visoko stopnjo svetosti dosegli po svoji goreči ljubezni do Boga, od ktere navdihnjeni so le to delali, kar je Njemu nar bolj dopadlo; drugi so imeli delavno ljubezen do bliž- njiga, ki so svoje življenje le v dušni in telesni prid svojiga bližnjiga obračali in v tem končali. Leti so se po pušavah in samotah poskrili, ter so noč in dan molili in večne resnice premišljevali; uni so ži¬ veli v sredi šumečiga sveta , in so vender svojima Bogu zvesti ostali; mnogoteri so z junaško serčnostjo prestali nar veči terpljenje; drugi so se prostovoljno odpo¬ vedali vsiinu časnimu premoženju in po- svetnimu veselju, ter so v nar ojstrejšim uboštvu, v vedni čistosti in pokoršim živeli. — Tedej goreča ljubezen do Boga? delavna ljubezen do bližnjiga, gorečnost v molitvi, nepremagljiva poterpežljivost v terpljenji, prostovoljno uboštvo, deviška čistost, neomadežvano življenje: to so 391 tiste čednosti, s kteriini so sv. spozno- v avci tako visoko stopnjo svetosti dosegli, de jih še zdaj občudujemo. Naj bo pa svetost vsili tih služab¬ nikov Božjih še tako velika, vender je svetost presvete Device Marije še veliko v eči. Iles, de so si sv. spoznovavci veliko bogastvo na dobrih delih in veliko zaslu- ženja pri Bogu nabrali, ali Marija je vse presegla; Ona je bolj natanko kakor sveti spoznovavci sveto vero spoznovala, t. j. v vsini svojim življenji kazala, de je v r esnici Bogu in Kristusu služila; Njena ljubezen do Boga je bila veliko bolj pri- serčna, čista in stanovitna, kakor vsih spoznovavcov, ker nikdar ni nobena po¬ doba prišla v Njeno serce, ktera bi bila ^jeni čisti ljubezni do Boga nasproti; pa tudi Njena ljubezen do bližnjiga je bila in Je še zmirej veliko bolj sveta, goreča in delavna, kot vsih družili spoznovavcov: ^e zastonj se Ona kliče zdravje bolnikov, tolažnica žalostnih, pribežališe grešnikov, Pomoč kristjanov, ker je že tolikrat in v tako mnogoterih nadlogah pomagala in še fmirej pomaga. Z enako gorečnostjo si Je Marija tudi za vse druge lepe čednosti Prizadevala, kakor: na pr. za molitev: 392 Njeno serce je bilo vedno v Bogu; za premišljevanje Božjih reči': Ona je Božjo besedo vselej v svojim sercu ohranila; za post: Ona je le za potrebo jedla; za poter- pežljivost: Ona je kraljica marternikov; za ponižnost: Ona se je v svoji nar veči časti deklo Gospodovo imenovala; za či¬ stost: Ona je čistejši kot angeli, i. t. d. Marija je bila tedej z vsimi tistimi čed¬ nostmi v nar veči popolnosti ozaljšana, ktere cerkev nad sv. spozuovavci hvali; Ona je torej po pravici njih kraljica. Marija se pa imenuje Kraljica spoznovavcov tudi zato, ker so jo vsi spoznovavci kot svojo kraljico in varhinjo častili, se Njeni službi posebno darovali ter se po Njenim presvetim življenji rav¬ nali, in ker so bili z velicimi in posebnimi darovi od Marije razveseljeni. Kako vi¬ soko so nekteri spoznovavci Marijo častili in kako močno so si prizadevali, Njene čednosti posnemati, se lahko iz tega vidi, ker se elo drugači imenovali niso, kakor brate ali služabnike Marije. Še clo s svojimi oblačili so na znanje dajali, kako zvesto hočejo Marii služiti; nekteri so se černo oblačili, zavolj sedem žalost Marije, ktere so pogostama in živo premišljevali; 393 drugi pa so nosili bele oblačila zavolj čistosti Marije Device, ker so si posebno Prizadevali , to prelepo čednost Marije Device posnemati. — Vzemimo si tudi mi Marijo za zgled, če hočemo enkrat priti v število sv. spo- *novavcov. Spoznajmo tudi mi ne le * besedo, ampak tudi v djanji, de smo kristjani j in de se ne sramujemo kristjani biti in po keršansko pobožno, modro, Ponižno, čisto, trezno, brez madeža ži¬ veti: zakaj pobožnost, modrost, ponižnost, čistost, treznost, življenje brez madeža — to so sosebno tiste prelepe čednosti, s kterimi nam je Marija kot Kraljica s poznovavcov tako lepo svetila, in ktere so sv. spoznovavci zvesto posne¬ mali. Pokažimo na vsili krajih, de smo kristjani, zlasti v družinah, v cerkvi, itd. Se ve, de nas bo svet zato zaničeval in s e nam posmehoval, ako si bomo za te čednosti prizadevali; vender nikar se tega ^e vstrašimo. Jezus sam večna modrost Se je pustil zaničevati in zasmehovati, Postil se je v špotljivo belo obleko obleči 1(1 tako od Heroda do Pilata peljati; Postil si je ternjevo krono na glavo djati la se s škerlatastim plajšem ogerniti; 394 pustil se je zapljuvati, in v sredi dveh razbojnikov na križ perbiti, kakor de bi bil On sam nar hujši med njima! Ali se nam je torej čuditi, če nas svet zato za¬ ničuje in zasmehuje, ker Jezusu služimo? „Učenec ni več kot učenik,“ je rekel Jezus. Že od nekdaj so bili vsi tisti za¬ ničevani in zasmehovani, ki so si priza¬ devali , Jezusu služiti ; zaničevanje je delež, ki ga je cerkev od svojiga Božjiga Začetnika prejela. Kaj bomo toliko na ljudi gledali? Bogu moramo pred vsimi druzimi dopasfi želeti; na tem pa je malo ležeče, ali nas ljudje hvalijo ali grajajo. Scer ni lahko, povsod, doma in zunej v drušinah (posebno v slabih družinah, če človek po nesreči vanje zabrede) v obla¬ čilu , v jedi in pijači in v vsili okolišinah se tako zaderžati, kakor se pravimu Kristusovimi! služabniku spodobi; tudi ni lahko, zaničevanje od ljudi prenašati; vender spomnimo se, de če tega ne sto¬ rimo , če Bogu zvesti ne ostanemo, nas čaka veliko veči špot in sramota na sodni dan. Kristus pravi: „KdorkoIi bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jest spoznal pred svojim Očetam, ki je v ne¬ besih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi? 395 £ a bom tudi jest zatajil pred svojini Oče- ki je v nebesih.“ (Mat. 10, 32. 33.) O Marija, Ti si vse zapovedi ®ožje zvesto spolnovala, Ti si se za v se lepe čednosti z vso skerbjo' pri¬ čevala, Ti si si nar več zasluženja babrala, zato si tudi Kraljica vsili spoznovavcov postala; jest pa imam komej kaj več, kot le ime kristjana, ker še nič kaj ne živim po keršansko: 0 zadobi mi torej gnado, de se pov¬ sod kot dober in pravi kristjan obna¬ šam , ter Kristusa povsod z besedo in v djanji spoznam. O Marija, Kra¬ ljica spoznovavcov, za nas o o g a prosi! 49 . Kraljica Devic, za nas Boga prosi! Device imenuje sv. cerkev tiste Nedolžne duše, ktere so neomadežvane in niste le samiga Jezusa si ženina zvolile in mu vedno devištvo obljubile; tode prostovoljno, ne prisiljeno, ali če bi se omožiti ali oženiti po svoji volji ne bile mogle. Za te je tudi v nebesih priprav¬ ljena nova, častitljiva krona plačila, ki 396 se ji pravi: ,,deviška krona.“ „Ti hodijo za .Jagnjetom, kamorkoli gre; ti so od¬ kupljeni zmed pervine ljudi' Bogu in Jag¬ njetu; (j. j. ti so nar prijetniši Bogu in Jezusu ; enaki pervim daritvam stare za¬ veze), zakaj brez madeža so pred sedežem Božjim.“ (Skriv. raz. 14.) Perva, nar lepši med njimi pa je Marija. Ona sama je njih Kraljica. In kako po pravici se imennje Marija ,,Kra- Ijica devic!* Marija je presegla čednosti in za- služenje vsih devic. Res, de so čednosti in zasluženje vsih sv. devic lepe in vse hvale vredne. Sv. Pavel je vrednost in imenitnost devic tako le popisal: „Neomo- žena in devica misli, kar je Gospodoviga, de bi bila sveta na telesu in duhu.“ (I. Kor. 7, 34.) Vender še lepši in več hvale vredne so čednosti in zasluženje Marije, prečiste Device. Zakaj, ktera devica je kdaj tako natanko in popolnama, kakor Marija, vse spolnovala, kar sveti apostelj od device hvale vredniga izreče? ,>Neomožena in devica, pravi sveti Pavel, misli to, kar je Gospodoviga,* t. j. le to skerbi, kako bi bolj zvesto Gospodu služila, mu bolj dopadla, in to stori toliko 397 ložej , ker je časne reči, opravila in s kerbi' tolikanj ne motijo, ker ni razde¬ ljena med svetam in med Bogam, — kakor omožena, ktera po besedali sv. Pavla »misli na to, kar je tega sveta, kako bi možu dopadla/*' (Je pa to že sploh od v sake modre, keršanske device velja, kaj s e le hočemo reči od Marije, prečiste Device? Ona, ki je Božjo besedo nar Zvestejši v svojim sercu ohranila, je vedno le to premišljevala, po tem hrepenela, „kar je Gospodoviga,“ t. j. kako bi Boga vedno bolj in bolj ljubiti mogla. A ,Ona si je nar boljši del izvolila, ki ji ne bo odvzet.“ ^a Njo se /zmorejo, v pravim pomenu oberniti besede tri in dvajsetiga psalma: »To je rod tistih, ki Gospoda išejo, ki 'sejo obličje Boga Jakopoviga;“ zakaj Vedila je, kot pravi sv. Pavel, „de mine Podoba tega sveta zato je leneminljivo — Gospoda samiga iskala, le Njega ljubila. 1" kako popolnama ga je ljubila! Njena ljubezen do Boga je bila tako popolnama, de razun Njega clo nobene stvari ni lju¬ bila in v Njeno serce ni nikdar nobena Podoba prišla, ki bi bila v stanu »Njeno ""r svetejši ljubezen le nekoliko kaliti. Ne en trenutek ni svojiga serca odvernila 398 od Boga. 0 kako natanko je torej Marij* pred vsinii drugimi devicami mislila to > „kar je Gospodoviga !“ — Dalej pravi sv. Pavel od neomožene ; čiste device, de tudi skerbi, „de bi bil* sveta na telesu in duhu/' Ta je druga ; hvale vredna čednost modre , keršanske device; namreč: obilniši svetost življenja; t. j. skerb, de čistost, nedolžnost telesa in duše do konca svojiga življenja neoma- dežvano ohrani. Oh! kako prijeten je pac Bogu ta dar! Nič lepšiga, nič boljšig* človek Bogu darovati ne more. Kakor j e v stari zavezi Bogu le pervina v dar prinesena, nar bolj dopadla, in kakor tudi nas pervo cvetje, pervo zelenje; perve cvetice spomladi nar bolj razveseli tako je tudi gotovo, de je to Bogu nar prijetniši dar, če mu človek v pervi ne¬ dolžnosti , v sv. čistosti služi noter do konca svojiga življenja. Zato hvali tacig* tudi sv. pismo, rekoč: „0 kako lep je čisti zarod! Njegov spomin je večin; ker je znan pred Bogam in pred ljudmi.® (Modr. 4.) In sv. Janez pravi v skrivni® razodenji: „Ti so odkupljeni zmed pervine ljudi Bogu in Jagnjetu." — Če pa sv. pismo tako visoko hvali 399 sploh vse modre keršanske device, kaj še * e hočemo reči od Marije Device? Kako dvesto je še le Ona skerbela, „de bi bila c >sta na telesu in duhu/' „Kakor limbar m ed ternjem, je moja prijatlica med (dru- Sin zasluženja vsih svetnikov ne le imela, ieniuč deleč presegla. Če je tudi Bog po besedah sv. pisma, prečudin v svojih svet¬ nikih, če jim je tudi podelil velike gnade 'n prednosti; veči gnade, veči čast memo y sih družili svetnikov je zadobila vender Marija, Mati Božja. In če so tudi svet¬ niki še tako zvesto Bogu služili in si tako 406 velike zaklade dobrih del in zasluženja pridobili; veči, kakor vsih svetnikov je bilo vender zasluženje Marije Device. Tega vsiga se lahko prepričamo, če le premislimo: Na pervo: kolike gnade, kolike prednosti je Marija pred vsimi svetniki? cIo pred vsimi angeli zadobila! Kako lepo se Marija že v perviin začetku svojiga življenja loči od vsih druzih svetnikov! Ona sama ima prednost, ki jo povzdigne čez vse druge ljudi, tudi čez naj svetejši. Ona sama je bila v svojim spočetji vsa lepa, vsa čista, brez madeža izvirniga greha. Bog je imel že takrat nad Njo ? kakor nad svojim nar ljubšim otrokam vse dopadajenje. On jo je posebno ljubil? zato ji je svojo gnado dal že takrat, ko je živeti začela. Nobeden zmed vsih svetni¬ kov, še clo sv. Janez Kerstnik ne, ni bil posvečen tako kmalo. In koliko gnad je Marija še za to pervo dobila, Ona po¬ nižna dekla Gospodova? Ge sveti Duh pravi, de se Bog zoperstavlja prevzetnim? ponižnim pa svoje gnade deli, ali m mogla potem takim naj obilniši mero gnad zadobiti, ker je merno vsih svetnikov nar veči ponižnost imela? Po pravici je bila 407 torej od angela „gnade polna" imenovana, ^ender nar veči gnado je bila Marija od Boga še le takrat zadobila, ko jo je Bog v Mater svojiga ljubeznjiviga Sina izvolil, ^akaj s to gnado, ko je postala Mati Božja, je bila Marija ne le čez vse druge svetnike, temuč tudi čez vse angeljske v erste povzdignjena. Se več. S to gnado Je postala Mati svojiga Stvarnika, živi tabernakel Božji, nevesta svetiga Duha, Povzdignjena tako visoko, de je hotel sam Sin Božji Nji, kot Materi svoji, pokorin Biti. Zares! čast in visokost, ktera se *a Bogam ni v stanu veči mislili. Zato Pravi sv. Anzelm: ,,0 moja Kraljica! Tebi ni nobeden enak; zakaj vsi drugi so višej ali pa nižej, kot Ti. Le Bog sam Je višej memo Tebe, vsi drugi so pa pod Teboj 1 “ Gotovo noben svetnik, tudi noben a ngel ni tako velicih gnad, ne tako viso- eih prednost dobil, kakor Marija Devica; *ato je po pravici ..Kraljica vsi h svetnikov." — Kakor pa v gnadah in v sprednostih, * a ko je pa tudi v čednostih in v zasluženji barija presegla vse druge svetnike. "Kako krasno venčajo Marijno glavo enako kroni dvanajsterih zvezd prelepe čednosti: po- 408 nižnost, čistost, razumnost, pametnost) pokoršina, ljubezen, hvaležnost, ubožtvo , poterpežljivost, dobrotljivost, stanovitnost, usmiljenje! Kteri zmed svetnikov je vse te čednosti kdaj v toliki popolnosti imel, kot Marija? Kdo je na dalej v stanu izreči veli' kost bogastva zasluženja Marije Device? Komej je k pameti prišla, je že san)* 1 začela s prejetimi gnadami le dobro delati j rastla je kakor v starosti tako v prijetnosti pred Bogam in pred ljudmi. V malo letih je dosegla toliko stopnjo svetosti, de je bila zvoljena zmed vsili druzih svojiga spola za Mater Božjiga Sina; zato je bila od angela ^žegnana med ženanu a imenovana. Ko je pa Mati Božja postala, je Njena svetost le še višej stopnjo do¬ segla in Njeno zasluženje je le še veči in veči prihajalo. Zakaj pričujočnost Jezusa skoz tri in trideset let, Njegovo sveto življenje, Njegove pridige, Njegovi čudeži, Njegovo terpljenje in smert, Njegovo vstajenje in vnebohod; —vse to je Njeno rast v svetosti in v zasluženji le še množilo. Nikoli nobeniga dobriga dela m zamudila, vedno pa si je novo zasluženje nabirala. Njena vera je bila vedno bolj 409 *iva; Njeno zaupanje vedno bolj vterjeno; Kjena ljubezen vedno bolj goreča; Njena Ponižnost čedalje bolj globoka; Njena poterpežljivost vedno bolj skušena. Po pravici jo torej pozdravljamo: ^Kraljica v sih svetnikov!* - ker je vse svetnike v svetosti in v zasluženji presegla. Drugič se imenuje Marija „Kralj i ca v sih svetnikov*' tudi zato, ker so jo v si svetniki kot svojo Mater, svojo Go¬ spo in Kraljico priserčno ljubili, častili *n se Njenim mogočnim prošnjam radi in zvesto priporočevali. Zakaj, pač dobro so vediii svetniki, komu se morajo za Kogam in Jezusam Kristusam za gnado °drešenja nar bolj zahvaliti; vediii so, de, ko bi Matere Božje ne imeli, bi tudi Kristusa ne imeli; če bi Matere Božje fle imeli, bi bile za nas, uboge grešnike, nebesa za vselej zaperte ostale. To so svetniki dobro vediii, zato so Marijo tako Priserčno ljubili, in s tolikim dušnim ve¬ seljem vselej na Njo mislili; zakaj, „iz Kje nam je, kot poje sv. cerkev, lepo in v eselo zasijalo solnce pravice, Kristus naš Kog, ki je prekletstvo odvzel in blagoslov dodelil in smert premagal ter nam večno življenje pridobil.*' — Od tod torej, ker 410 so vetniki dobro vedili, kaj smo mi vsi p° Marii zadobili, je izhajala njih priserčna ljubezen, pobožnost in otročje zaupanje do Marije, nebeške Kraljice. In komu je znano, koliko gnad so svetniki od Boga s pomočjo Marije prejeli? Kakor so vsi tisti nesrečni ljudje, ki so zapustili Ma¬ rijo, v dobrim vsi mlačni postali, v velike pregrehe zabredli in dostikrat clo ob vero prišli ter se na večno pogubili, tako so svetniki, ki so vsi Marijo po otročje lju¬ bili in častili, v dobrim čedalje bolj rastli? Jezusa vedno bolj serčno ljubili, skušnjave ložej premagovali in sosebno zadobili gnado stanovitnosti v dobrim. In tako se imajo vsi svetniki v nebesih za Bogam in Jezusam Kristusam nar bolj Marii zahva¬ liti, de so zadobili večno življenje. To pa tudi spoznajo zdaj vsi svetniki tam v ne¬ beškim kraljestvu, kjer hvalijo in ljubijo Marijo, svojo Kraljico. — Hočemo priti tudi mi enkrat v tisto srečno število izvoljenih Božjih, Marijo po zgledu svetnikov priserčno ljubimo ter jo v visoki časti imejmo. Po pravici obrača sv. cerkev tiste besede sv. pisma na Ma¬ rijo, ki pravi: „Srečen človek, ki mene posluša, in čuje vsaki dan pri mojih da- 411 r ih , u t. j. blagor ti s ti mu, kteri se mi Vsaki dan zvesto priporočuje; zakaj, tako Pravi Marija na dalej: „Kdor mene Bajde, najde življenje in bo zadobil Zveličanje od Gospodat. j. kdor mene z resnično pobožnostjo najde, najde že tukej življenje gnade Božje, po smerti pa Večno življenje. Zato nagovori sv. Anzelm Marijo s temi lepimi besedami: „0 bla¬ žena Devica! kakor je nemogoče, de bi bil tisti zveličan, kteri se od Tebe oberne ‘n je od Tebe zaničevan, ravno tako je tudi nemogoče, de bi bi! pogubljen, ki se k Tebi z resnično pokoro ali z zvesto službo oberne in je ljubljen od Tebe.* — O Marija! ki si v nebeški časti Povzdignjena čez vse druge svetnike &ožje, povzdignjena tudi čez angeljske We, oh! oberni svoje milostljive oči v nas, zapušene Evine otroke! ki po¬ potujemo v te solzni dolini. Znano Ti Jp, v koliki nevarnosti večniga pogub- Jienja se znajdemo; vemo pa tudi, de, kdor Tebe najde, življenje najde, — 0 daj, de Te bomo nevredni grešniki po vrednosti Tvoji in po vsi svoji- moči P*'av častili, in Ti kot zvesti otroci tožili! ‘ Sprosi nam gnado , posnemati 412 Tvoje prelepe čednosti, de pridemo k Tebi v nebesa, kjer Te, z vsirni izvo¬ ljenimi vekomej častiti in ljubiti želimo, kjer bomo s Tabo Tvojiga Božjiga Sina, Zveličarja našiga, na vse večne čase molili, ki Te je k tako visoki časti povzdignil. O Kraljica vsili svetnikov, za nas Boga prosi! 51. Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Te besede pristavljamo litanijam Ma¬ tere Božje od tistiga časa, kar so sveti oče papež, Pij IX., v Rimu 8. grudna 1854 v veliki cerkvi svetih aposteljnov Petra in Pavla v pričo veliko škofov skorej iz vsili krajev sveta, in velike množice ljudstva V nezmerno veselje vsili pravovernih krist¬ janov očitno izrekli: „De je verska resnica, de je bila preblažena Devica Marija v p er vi in trenut¬ ku spočetja, s posebno predpra¬ vico in gnado Božjo, z močjo za- služenja Jezusa Kristusa, Zve¬ ličarja človeški ga rodu, čista ohranjena vsaciga madeža izvir- 413 biga (poverbaniga) gr e h a.“ — In kako vterjena je ta resnica! To nam kaže r azpis Papeža Pija IX. od verske določbe beomadežvaniga spočetja presvete Device ib Božje Matere Marije, ki ga hočemo °b kratkim premisliti. Nezapopadljivi Bog, ki je od veko- biej previdil pogubo človeškiga rodu po Adamovim grehu, je zatega voljo v svoji milosti že od vekomej sklenil, po včlove- čenji svojiga Sina člaveškimu rodu na pomoč priti, de bi od peklenske zvijač- bosti zapeljani človek ne bil pogubljen, ampak zveličan. In od tod je, de je Bog že od začetka in od vekomej svojimu edinorojenimu Sinu Mater izvolil in preskerbel, iz ktere je imel v svojim času meso vzeti in rojen biti. Zato jo je pred vsimi stvarmi tako ljubil, de je imel bad Njo vse svoje dopadajenje, ter jo je pred vsimi angeli in vsimi svetniki s tako obilnimi darovi svoje milosti in svetosti ozaljšal, de razun Boga ni mogoče veči bedolžnosti in svetosti si misliti. In to se je res tudi spodobilo, de je nar veči stopnjo svetosti dosegla in bila od vsiga madeža izvirniga greha popolnama prosta tista častitljiva Mati, kteri je Bog Oče 414 svojiga edinorojeniga Sina tako popolnama dati blagovolil, de je eden in ravno Tisti, Boga Očeta in Marije Device Sin, kteriga je od svetiga Duha spočela. To izvirno nedolžnost in svetost Božje Matere, ktera se od Njene visoke časti nikakor ločiti ne da, je mati katoliška cerkev, kot steber in podpora resnice, vselej spoznala, čedalje bolj razjasnovala in podpirala, kar je očitno s tem poka¬ zala, ker je praznik spočetja preblažene Device obhajati zapovedala. S tem je cerkev očitno na znanje dala, de je bilo spočetje presvete Device prav posebno, prečudno, od družili ljudi deleč razločno in popolnama sveto, ker cerkev le od svetnikov (kadar so že popolnama sveti in čisti od vsiga greha) praznične dneve obhaja, ne pa dokler so še s kakim gre- ham omadežvani. In zato je cerkev že od nekdaj tiste besede sv. pisma, ktere od nevstvarjene Modrosti (Sina Božjiga) go¬ vore, v cerkvenih molitvah in pri službi Božji na Marijo obračala, ktera je bila v enim in ravno tistim trenutku z včlove- čenjem Božje Modrosti (Sina Božjiga) izvoljena in odločena. Vender pa pri samim češenji čistiga 415 Spočetja Marije Device cerkev ni ostala, temuč Rimski papeži so si tudi z vso s kerbjo prizadevali, nauk od prečistiga spočetja presvete Device čedalje bolj izlagovati in priporočevati. Zato so na r &vnost izrekli in učili, de se praznik- spočetja Marije Device zavolj tega obhaja, ker je bila Ona že v pervim trenutku svojiga spočetja čista in brez vsiga ma¬ deža izvirniga greha. Tako je papež Aleksander VIL na praznik čistiga spo¬ četja Marije Device leta 1661 misel katoliške cerkve zastran čistiga spočetja Presvete Božje Porodnice razločno razo¬ del s temi besedami: „Res stai*a je po¬ božnost vernih kristjanov do preblažene Matere in Device Marije, kteri mislijo, de je bila Njena duša že v pervim tre¬ nutku Njeniga vstvarjenja in vdihnjenja v telo po posebni Božji milosti in pred¬ nosti z močjo zasluženja Jezusa Kristusa Ajeniga Sina, Odrešenika človeškiga rodu, od vsiga madeža izvirniga greha obvaro- v »na, in v ravno tem pomenu praznujejo *n obhajajo slovesno praznik Njeniga 8 početja.“ Posebno pa je bilo Rimskim papežem v se na tem ležeče, de so nauk od neoma- 416 dežvaniga spočetja Božje Matere, kakor se je že od nekdaj v cerkvi znajdel, z vso skerbjo obranili in varovali. Pa tudi samo s tem še niso bili papeži zadovoljni? de bi bi se nauk od neomadežvaniga spo¬ četja v cerkvi nepopačen ohranil; nekteri papeži, kakor: Sikst IV., Pavel V., Gre¬ gor XY. in Aleksander VII. so tudi ojstro prepovedali, temu nauku nasprotno misel terditi, ter so tiste ojstrim cerkvenim kaz¬ nim podvergli, kteri bi se prederznili? zoper to prepoved ravnati. Zgodbe katoliške cerkve nam pa tudi povejo, s koliko gorečnostjo so visoke šole in nar bolj pobožni in učeni cerkveni učeniki ta nauk od neomadežvaniga spo¬ četja Matere Božje učili, terdili in se zanj potegovali. Ravno tako nam cer¬ kvene zgodbe povejo, koliko so si škofje po keršanskim svetu prizadevali, ta nauk ne le očitno spoznati, temuč tudi češenje neomadežvane Device Marije vernim prav goreče priporočevati. Nar imenitniši dokaz za resnico neomadežvaniga spočetja Ma¬ tere Božje pa je to, de je tudi sv. Tri¬ dentinsko zbirališe očitno izreklo in dolo¬ čilo: de ni te misli, de bi bila Marij 3 prečista Devica pod splošno postavo 417 ^virniga greha, kakor vsi drugi Adamovi 0 froci. S to določbo je Tridentinsko zbi- r oliše za tisti čas zadosti določno na zna- Oje dalo, de ni ne sv. pismo, ne ustno Uročilo nasproti pobožnimu nauku od Oeomadežvaniga spočetja Marije Device. In zares! kako pogostne so po nauku Cerkvenih učenikov besede sv. pisma, ktere neomadežvano spočetje presvete Device Marije zadosti določno naznanjajo! Ze v raji je Dog rekel: ,,Sovraštvo bom postavil med teboj in med ženo, in med tvojim in njenim zarodam: ona bo tvojo glavo sterla/*' (I. Mojz. 3, 15.) Tukej je Dog sam razločno in naravnost odkazal Usmiljeniga Odrešenika človeškimi! rodu, Namreč svojiga edinorojeniga Sina Kri¬ stusa Jezusa, in naznanil Njegovo pre- ^laženo Mater Devico Marijo, in zraven J *rekel sovraštvo, ktero bota obadva Jezus lr i Marija zoper hudiga duha vedno imela. Zatega voljo kakor je Kristus, naš Sred- Nik, dolžno pismo, ktero je bilo zoper nas, Na križ pripel, tako je presveta Devica, ktera je bila z Njim v nar tanjši zvezi, staro kačo popolnama premagala iri ji z Neomadežvano nogo glavo sterla. To veličastno in posebno zmago Ma- 27 418 rije Device in Njeno prekrasno nedolžnost, svetost in čistost od vsiga madeža greha so ravno ti cerkveni očetje gledali v mno¬ goterih podobah stare zaveze, kakor: v Noetovi barki, ktera je bila pred sploš¬ nim potopam srečno ohranjena; dalje v tisti lestvici (lojtri), ktera je, kakor jo je Jakop vidil, na zemlji stala, in se z ver- ham nebes dotikala, po kteri so angel' gori in doli hodili, in na kteri je zgorej Bog sedel; dalje v tistim germu, kteriga je Mojzes na svetim kraji goreti, pa ne zgoreti, ampak lepo zeleneti in cveteti vidil; dalje v tistim nezmagljivim turni pred obličjem sovražnika, iz kteriga visi tavžent škitov, vse orožje močnih; dalje v tistim zapertiin v er tu, ki ni z nobe¬ nimi zvijačami stare kače poškodvan, in v veliko družili podobah, s klerimi je bili visoka vrednost, neomadežvana nedolžnost in svetost presvete Božje Porodnice prav lepo naznanjena. Zato so ravno ti očeije z besedami sv. pisma Marijo imenoval' čisto golobico, sveti Jeruzalem, visok' sedež Božji, skrinjo svetosti in hišo? ktero si je večna Modrost Božja sozidala, in tisto Kraljico, ktera je iz ust Narvišig a prišla, vsa popolnama, lepa in Bogu 419 draga, ia z nobeno rečjo omadežvana. 8 e nar bolj važno pa jim je bilo pozdrav- Uenje angela Gabriela; zakaj ker je bila °d njega Marii nar višji čast maternstva Hožjiga oznanjena , in je bila Ona na Kozje povelje gnadepolna imenovana, pravijo sv. očetje, de je bilo s tem po- ždravljenjem pokazano, deje bila presv. Božja Porodnica sedež vsih Božjih gnad , ia z vsimi darovi sv. Duha ozaljšana, tako de ni bila nikdar pod prekletstvam, marveč je bila s svojim Sinam vedniga blagoslova deležna in torej po pravici za¬ slišala od Elizabete besede: ^Blažena (žegnana) si med ženami in blažen (žegnan) je sad Tvojiga telesa." Sv. cerkveni očetje torej enoglasno uče, de je bila preblažena Devica s toliko obilnostjo nebeških darov in gnad napol¬ njena, de je kakor nezapopadljiv čudež Božji, verh vsih čudežev in vredna Mati Božja postala, in de je, kolikor je le stvari mogoče, Bogu tako blizo prišla, de Jo angeljski jeziki niso v stanu zadosti hvaliti. Zato jo primerjajo z Evo, dokler J e bila še v srečnim stanu nedolžnosti, in se ni bila od zvite kače zapeljana, pa še v išej kot Evo jo povzdigujejo, ker je 27 * 420 Eva kmali pervo nedolžnost zgubila, Ma- rija pa jo je vedno množila. Od tod so sv. očetje po navadi Ma¬ rijo imenovala zdaj limbar (lilijo} med ternjem , zdaj zemljo vso nepoškodvano , deviško, neomadežvano , vselej blagoslov¬ ljeno in vsaciga greha prosto, zdaj nar lepši in nar prijetniši raj nedolžnosti ia neumerjočnosti, ki je od Boga samiga zasajen in pred vsini zapeljevanjem stru¬ pene kače obvarovan. Kakor pa de bi še te tolikanj razločne besede ne bile zadosti} so tudi naravnost izrekli, de „kadar je od Marije govorjenje, se ne sme od greha govoriti," ker je bila prosta vsaciga greha in vselej sklenjena z Bogam. K vsimu temu pridejo prelepe besede, s kterimi sv. očetje od spočetja Marije Device govore. Pravijo, de je prišla kakor vsa svetla jutranja zarija na ta svet že v svojim spočetji brez vsiga ma¬ deža greha. Zakaj spodobilo se je, de kakor ima edinorojeni Sin v nebesih Očeta, kterimu Serafini trikrat sveto pojejo , tak« ima tudi na zemlji Mater, klera je bila vselej vsa nedolžna in sveta. In ta nauk je serca in glave sv. očetov tako prevzel, de so navadno presveto Božjo Porodnico 421 mienovali brez madeža, vso nedolžno, v so sveto, vso čisto, pravo podobo čisto— s t< in nedolžnosti, lepši kot vsa lepota, Prijetniši kot vsa prijetnost, svetejši kot v sa svetost, samo sveto, in nar čistejši duši in na telesu, ktera je presegla v so nedolžnost in devištvo in tako sama Postala prebivališe vsili darov sv. Duha, 111 ktera je za Bogam samim nar višej Povzdignjena, in je torej po svoji natori lepši, krasniši in svetejši, kakor Kerubini 'o Serafini in vse verste nebeških angelov, tako de jopo vrednosti hvaliti niso v stanu ®e angeljski, ne človeški jeziki. Ni se torej čuditi, de so duhovni Pastirji in verni kristjani po vsim keršan- s kim svetu brez madeža izvirniga greha s početo Devico in Božjo Mater Marijo Povsod priserčno ljubili, hvalili in na po- •ttoč klicali in torej že od nekdaj tolikanj Soreče želeli, de bi se neomadcžvano spočetje Matere Božje kot verska resnica Sv ete katoliške cerkve izrekla. Vse te reči so bile dobro znane sv. °četu papežu, Piju IX., ki so že od mladih presveto Devico Marijo goreče ljubili in Ustili; ko so pa papež postali, jim je k'to se tolikanj več na tem ležeče, vse 422 tisto storiti, kar je še zmirej cerkev že¬ lela , de bi se Marijna čast pomnožila in Njene prednosti v obilniši luči svetile. In tako se je zgodilo, de so ravno ta papež s tem svoje in vsih pravovernih kristjanov goreče želje spolnili, ko so svoj apostolj- ski glas povzdignili in neomadežvano spo¬ četje presvete Device in lložje Matere kot versko resnico očitno in slovesno določili in izrekli. Iz vsiga tega se pa tudi zdaj lahko vidi, de s tem ni bila nobena nova resnica ali nova vera vpeljana, ko j5 bilo neomadežvano spočetje Marije Device kot verska resnica določena; nova resnica ali nova vera bi bila le takrat, ko bi bih popred kristjani drugači verovali, kakor zdaj; s to papeževo določbo j e bila le stara vera kristjanov V neomadežvano s p o č e tj e Matere Božje p o p o 1 n a m a pote rj ena, de je tako vsimu pričkanju zastran te resnice za vselej konec storjen. — Marija je torej, kakor terdno ver- jemo, brez vsiga madeža izvirniga greha spočeta. — Ali je pa to tudi za Marije velika čast? — To je za-njo nar ved čast, de le samo Njej postava izvirnig a 423 greha ni veljala, s tem jo je Bog pred vsimi stvarmi nar bolj počastil, de jo je že v Njenim spočetji obvaroval pred vsim madežem izvirniga greha. Prečisto spo¬ četje Marije je tisto znamnje, ktero ji je Bog kakor nar bolj izverstnimu delu svo- jiga vstvarjenja vtisnil, de se Njena viso¬ kost , velikost in prednost pred vsimi stvarmi razvidi. Ta čast in sreča, de je kila Marija brez vsiga madeža izvirniga greha spočeta, stori Njo nar bolj častit¬ ljivo in srečno. Častitljiva in srečna je bila Marija, ker je bila izvoljena za Ma¬ ter Božjo, ali ravno tako častitljiva in srečna je tudi zato imenovati, ker ni bila nikdar otrok jeze Božje, ker ni bila nik¬ dar z nobenim greham omadežvana; tedej še ta čez vse velika čast Matere Božje bi je ne bila tako povzdignila, ko bi ne bila še te sreče imela, de je bila vselej čista brez vsiga madeža greha, de ni bila nikdar v oblasti satanovi. O blagor torej 'n slava Marii, de je bila vselej, že v bervim trenutku svojiga življenja — v Sv ojim spočetji —čista brez vsiga madeža greha! — O koliko lepiga nas pa tudi ta skriv¬ nost uči, de je bila Marija brez vsiga 424 madeža izvirniga greha spočeta? Iz tega lahko spoznamo, kako neskončno veliko ceno mora gnada in prijaznost Božja imeti- Bog je hotel Marijo čez vse stvari po' vzdigniti, in kaj je storil iz tega namena? Pred vsim drugim ji je gnado dal —' obvaroval jo je pred izvirnim greham in jo je že v pervim trenutku Njeniga živ¬ ljenja — v Njenim spočetji s posvečujočo gnado ozaljšal; tedej ne bogastva, n e posvetniga veselja, ne vsiga tega, kar svet obrajta, ji je Bog dal, ampak l e svojo gnado, ker ta je nar več vredna- O kako velika je torej naša nespamet? ki se tolikrat v nevarnost podamo, gnado Božjo zgubiti, ali pa jo tudi res zgubimo? ker jo, kakor Ezav svoje pervorojenstvo? za majhno reč prodamo! Marija ni imela v sebi nar manjšiga nagnjenja k grehu ? in vender kako skerbno se je greha varo¬ vala! Kako je čula sama čez se! Oh? ali nas torej ne uči ravno ta skrivnost od prečistiga spočetja Marije Device, de bi se mi imeli tolikanj bolj varovati pred nevarnostmi greha, ker moramo vsi 55 Davidam reči in spoznati, de smo v g* e ~ hih spočeti? In zato ima Marija ne toliko zavolj 425 8 ebe, ampak zavolj nas rada, če Njeno Preč isto spočetje, Njeno neomadež- Vft no nedolžnost častimo; zakaj ta prečista devica, ta modra Mati dobro ve, de bomo P° tej pobožnosti tudi mi zadobili veči v eselje in ljubezen do svete čistosti in Nedolžnosti, de bomo gnado Božjo, mir v esti in upanje večniga življenja višej °brajtali, kot vse druge reči na svetu. Vender pa ima Marija tudi zavolj sama sebe rada, če Njeno prečisto spočetje v visoki časti imamo: zakaj Dna nikakor ne more pozabiti, koliko je £ato Bogu dolžna, de ji je pred vsimi ljudmi gnado Njeniga prečistiga spo¬ četja dodelil. Zato Ona od nas terja, ^e bi tudi mi svojo hvalo z Njeno združili ‘N Boga poveličevali in hvalili za to Neskončno gnado Njeniga prečistiga s Početj a. Od tod je prišlo, de je posebna go- r ečnost v češenji neomadežvaniga spočetja ^latere Božje vselej kot eden nar gotov¬ ih pripomočkov veljala, Marii dopasti in °bilno gnad pridobiti. Sveti Frančišek ^sav., sv. Terezija, pobožni Alfonz Ilo- drigvec, Avila in veliko družili so le iz Nstne skušnje govorili, ko so terdili, de i 426 Marija ne more skorej nič odreči, če s® s to Nji tolikanj dopadljivo pobožnostjo na pomoč kliče. In res, kako prečudne gnade in dobrote vsake sorte telesne i' n dušne so bile s tem zadobljene, de se j e Marija, brez madeža spočeta, na pomoč klicala! Koliko zgledov nam resnico tega poterdi! Opomnimo le prečudne svetinje prečistiga spočetja Marije Device. Taka blagoslovljena svetinja je Francoskima vojskovodju Kanrobertu življenje rešila, kakor je bilo brati. S čim pa zamoremo Marijno spočetje nar boljše častiti ? — S tem, de se nar pervo sami sebe čedalje bolj od svojih grehov očišujemo in si Marii podobni biti prizadevamo. In ali moremo res dru- gači Marii dopasti? Poslušajmo, kaj j e nekdaj sama rekla sv. Brigiti: „Kteri mene časte, zraven pa greh delajo, so mi ravne tako malo dopadljivi, kakor posoda, ki j e zunej pozlačena, znotrej pa s smerdljivim blatam napolnjena." — Zraven skerbi za svojo lastno dušo pa nismo v stanu Marii nič prijetnišig a storiti, kakor če goreče delamo in molim 0 za spreobernjenje svojih zgubljenih bratov in sester — za spreobernjenje grešnikov? 427 krivovercov in nevernikov. Marija njih duše tako močno ljubi; Ona vidi, v kakšni nevarnosti večniga pogubljenja se znajdejo; Ona dobro vč, koliko truda in terpljenja s o te duše Njenimu Božjimu Sinu priza¬ devale, zato Ona serčno želi, de tudi mi k zveličanju tih duš po svoji moči kaj pripomoremo. Poznamo tedej Marijno serce , vemo *daj, kaj Ona od nas želi, kako zamoremo hijeno prečisto spočetje nar bolj častiti. Tolikrat smo že molili: ^Pokaži, de si naša Mati!“ •— poslušajmo pa tudi, kaj nam Ona kliče: Pokažite, de ste moji otroci; delajte mi veselje z ne¬ dolžnim življenjem, množite moje češenje, Pomagajte mi duše pogubljenja rešiti *n zveličati; po tem hočem spoznati, de ste moji otroci.“ Narejajmo torej veselje ^larijnimu sercu, in sklepajmo svojo go- r ečnost z Njeno gorečnostjo za rešenje duš; častimo v ta namen z vso gorečnostjo \jeno neomadežvano serce. / vso goreč- n°stjo svojiga serca si prizadevajmo za ^kurijno čast, govorimo za-njo pri vsaki Priložnosti, de bomo enkrat ob svoji zad¬ ali uri zamogli z zaupanjem reči: O bla- ^ena Mati! jest sim za Te govoril; zdaj 428 pa Ti za me govori pri svojim Sinu, mojim ojstrim Sodniku; jest sim se za Tvojo čast potegoval, zdaj se pa Ti za mene poteguj; vselej sim želel, de bi vse serca Tebe ljubile, zdaj pa Ti mene reši; o Marija! in stori, de bom zveličan! — O Marija! brez greha spočeta, prosi za nas, ki k Tebi pribežimo. —■ O Marija, po svojim svetim devištvu in neomadežvanim spočetji očisti moje serce in moje telo vsih madežev greha! O, pomagaj mi, de se čedalje bolj grehov očistim, de bom mogel Tebi in Tvojimu Sinu s čistim sercam dopasti in enkrat s čistimi očmi Tebe in Tvojiga Sina v nebesih gledati! 0 Marija, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, z a nas Boga prosi! Konec Lavretanskih litanij* 52 . Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ? Kakor v začetku Lavretanskih litanij pred vsim drugim pokličemo vsako Božjo peršono posebej , in potem vse skupej ? ker vemo, de le Bog sam je začetek ' n 429 - studenec vsih gnad, in de nam tudi Ma¬ tija, angeli in svetniki sami od sebe po¬ lagali ne morejo, ampak le prosijo za nas ljudi; ravno tako se tudi pri sklepu litanij , ko Marijo z mnogimi imeni poča- s *imo in pomoči prosimo; zopet k Jezusu, Kjenimu Božjima Sinu, oberneino, ter ga Usmiljenja prosimo, ker vsa pomoč, ktero na Marijno prošnjo zadobimo, prav za prav nam le od Jezusa, delivca vsih gnad, pride. Kličimo torej: Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ! Zakaj Jezusa Kristusa imenujemo: •lagnj e ? Pervič ga imenujemo Jagnje zavolj Prerokovanja prerokov, od kterih je bil ^•'istus, kot Jagnje naznanjen. Tako je govoril prerok Izaija: .»Pošlji o Gospod! . gnje, ktero ima kraljevati na zemlji 155 Petre (mesta) v pušavi na hrib hčere bonske.* (16, 1.) In popisovaje Kristu¬ sovo terpljenje govori ta prerok takole: darovan je bil, ker se je sam darovati K°tel in ni svojih ust odperl; kakor ovca bo h ,,„i,i an j u peijan in bo kakor jagnje n 'olčal Ust pred tem, ki ga striže, in svojih ne bo odperl.* (53, 7.) Potem imenujemo Kristusa Jagnje • 430 zavoljo podob stare zaveze. In ena nar imenitniših podob Kristusa stare zaveze je bilo velikonočno jagnje pri Izraelcih. Kakor namreč Izraelci niso bili popred rešeni iz Egiptovske sužnosti, kakor de je bilo zaklano velikonočno jagnje; ravno tako tudi mi nismo mogli biti rešeni sužnosti peklenskiga duha, kakor le skoz smeri Jezusa Kristusa na križi, na kterim se j e nebeškimu Očetu za nas daroval. Kristus ? naše velikonočno Jagnje, je bil zaklan; zakaj On je pravo Jagnje, ktero j e našo smert s svojo smertjo pokončalo h 1 nam življenje s svojim vstajenjem pridobilo? kakor poje mati katoliška cerkev o veli' konočnim času. In kakor je bilo veliko' nočno jagnje pri Izraelcih z dvojnim lesam — z enim vprek pri sprednjih no' gah, z drugim podolgama — prebodeno? obešeno in tako rekoč križano, ravno tako je bil naš Zveličar križan. Pa tudi kakor velikonočnimu jagnjetu pri Izraelcih ni bila zlomljena nobena kost, ravno tako tud 1 Kristusu niso nobene kosti zlomili. Tako namreč piše sv. Janez: „Ko so pa do Jezusa prišli, so vidili, de jfe že mertev? ter mu niso kosti zlomili, ampak eden vojšakov je s sulico odperl Njegovo stran? 431 1(1 precej je tekla kri in voda iz nje . . . To se je namreč zgodilo, de se je pismo dopolnilo, ki pravi: „Nobene kosti mu ne vlomite/*' (19, 33.) — Podoba Kristusa so bile pa tudi sploh v se jagnjeta, ki so bile v stari zavezi *ak!ane, na ognji sožgane in tako Bogu darovane; zakaj, ne zavoljo tistih žganih bivalnih daritev je bil Bog ljudem v stari Savezi milostljiv, ter jim je grehe odpušal, a ®pak zavoljo kervave daritve, ktero je Jezus Kristus nebeškimu Očetu na križi Sa nas opravil in ktera se na kervavo vižo s e zdaj pri vsaki sv. maši opravlja in s e bo noter do konca sveta opravljala; ^er le Kristus je pravo Jagnje, ki od- Jemlje grehe sveta, kot ga je sv. Janez Krstnik imenoval. Imenujemo Kristusa Jagnje tudi sato, ker je jagnjetu po svojih lastnostih •aočno podobin. Kakor je jagnje nedolžno, * er clo nobenimu nič žaliga ne stori, Jj* v no tako tudi Kristus. O, le poglejmo ^Jega, Jagnje nedolžno; ali se ne sveti Nedolžnost iz Njegovih oči? Poglejmo ga, 0 je stal pred sodnim štolam Heroda v beli bu obleki, tako de tudi Njegovi nar 'Jsi sovražniki niso mogli nobeniga ma- 432 deža najti nad Njim. Ali ni pomenila bela obleka Njegovo nedolžnost ?** — Ali pa* poglejmo na altar; o, kako lepo bel« Jagnje derži mašnik v svojih rokah r ter ga povzdigne, de ga pravoverni molijo in se nad nedolžnostjo Njegovo čudijo! O, pač v resnici nedolžno Jagnje, ki p° besedah sv. Petra „ni greha storil, ampak je le grehe naše v svojim telesu sam nosil na lesu, de bi mi grehu odmerli in pra¬ vici živeli." (I. Pet. 2, 22.) — Dalej; kakor je jagnje vse krotko, ravno tako tudi Kristus. Le poglejmo ga v Njegovi« 1 terpljenji in čuditi se moramo nad Njegovo veliko krotkostjo. Po pravici pravi sveti Peter, „kadar je bil preklinjan, ni klel, kadar je terpel, ni protil, temuč se j® voljno vdal temu, ki ga je krivično sodil- (I. Pet. 2, 23.) Zato nam je On sam rekel : „Učite se od mene, zakaj jest sim krotak in iz serca ponižin." Zadnjič, kakor je jagnje poterpei- Ijivo, ravno tako tudi Kristus. Le poglejoj 0 ga zopet v Njegovim terpljenji! Ko j e bil pred Pilata pripeljan, in ko'je ljudstvo z divjim vpitjem terjalo Njegovo smert? se ni nič zagovarjal, ampak je molčal? tako, de se je clo Pilat temu čudil. Ko j e bil bičan (gajžlan), s ternjem kronan i 11 na križ perbit, ni svojih ust odperl, ‘l e bi se bil kaj pritožilj pa ko jih je odperl? je storil to le zato, de je za svoje so¬ vražnike molil. Zares poterpežljivo Jag¬ nje? kakor ga je prerok Izaija popisal' 433 Zakaj imenujemo Je/usa Kristusa: Jagnje Bo žj e ? Zato, ker ga je Oče nebeški za nas y smert dal, in ker je Kristus ne le pravi človek, ampak tudi pravi živi Bog, tedej pravo J a g n j e Bo ž j e. Zakaj kličemo: Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ? Ker je nebeški Oče vse naše pre¬ grehe na Njega naložil. Prerok Izaija tako govori: „On je naše slabosti nase v zel in naše bolečine nosil, in mislili smo ®d Njega, de je gobov, 'vdarjen od Boga ‘o ponižan; On pa je bil ranjen zavoljo daš ih grehov; zatert zavoljo naših hudobij; ^avoljo našiga miru je terpljenje na Njem 1(1 ozdravljeni smo le skoz Njegove rane. Mi vsi smo zašli, kot ovce; slednji se je °bernil na svojo pot, in Gospod je pre¬ grehe nas vsili na Njega vergel/' (53,4.5.) Zakaj kličemo: ki grehe sveta odjemlješ? Ker je Jezus Kristus za vse ljudi Jcrpel in umeri; tedej ne le samo za tiste, bodo zveličani, ampak za vse ljudi, ' u di za tiste, ki bodo pogubljeni, ker se damreč ne bodo hotli Kristusoviga zaslu- Senja vredne storiti. — O pač imenitne in lepe nauke si zamo- r cmo iz tega vzeti. Učimo se pred vsim ,'Jgim, čedalje bolj veliko vrednost .svojih spoznovati, in v strahu Božjim živeti; h ot nas lepi! opominja sveti Peter, rekoč: živite v strahu ves čas svojiga življenja, 28 834 ker veste, de niste s strohljivimi rečmi, 2 zlatarn ali srebram rešeni — ampak z drago kervjo Kristusa, kakor neomadežvaniga i 11 nedolžniga Jagnjeta." (I. Pet. 1, 18. 19-) Varujmo se torej, de nikdar ne izdamo satanu svojih duš , ki so s tako drago ceno odkupljene! Oh zares! če to nedolžno Jagnje B o ž j e pogledamo , in premišljujemo , kaj je terpelo za nas, kako je bilo zaklano za nas; ali bomo mogli, če vero imamo, greh še ljubiti in svojimu spačenimu nag¬ njenju streči? Učimo se tudi iz tega vedno več' zaupanje staviti v Jezusa, v to Božje Jagnje. In kdo bi res v Njega ne za¬ upal, če le veliko ljubezen Njegovo pre¬ mišljuje? ljubezen Jagnjeta, ki se j e zakiati dalo, ne zavoljo angelov, ampak zavoljo nas grešnih ljudi. Zato pravi s?« Janez: „0tročiči moji! to vam pišem, c — I (s>?ttšQr~ Pocešenje. verujem rit de - y neskončni večni Bog! si tukej pričujoč. Molim Te z )y vso ponižnostjo, hvalim in ljubim Te iz vsiga serca, ker si vse časti, hvale in ljubezni vredin. Zahvala in sklep. Zahvalim Te, o moj predobrotljivi Bog iz dna svojiga serca za vse gnade, ^®re si mi do zdaj dodelil skoz vse ^je življenje, posebno zato, de si J 11 ! dal, ta dan zopet doživeti. I)e si zato zahvalim, ga hočem le v Tvojo ^užbo, v spolnovanje Tvoje presvete ^°lje oberniti5 hočem si prizadevati, de boi *i samiga sebe zatajeval, križ, ki 438 ga mi boš naložil, poterpežljivo nosil? in Jezusa Kristusa v krotkosti, po¬ nižnosti in gorečnosti za Tvojo čast? ljubezen in čistost posnemal. Posebno se hočem na vso moč truditi, de tega greha . . ., v kteriga sim vkljub vsih svojih sklepov do zdaj tolikrat padel? dans ne storim. Daj, o Bog! de? kar s Teboj začnem, sveto in Tebi dopadljivo končam. Dober namen. O predobrotljivi Bog! karkoli bom dans delal, terpel ali hudiga opustil? hočem vse storiti Tebi v čast in ^ ljubezni do Tebe. In de Ti bo vse moje djanje, nehanje in terpljenje to¬ likanj bolj dopadlo, Ti darujem vse stopnje in pota, vse zdihljeje in solzč? vse bolečine in terpljenje Tvojiga edi- norojeniga Sina na zemlji, vse dobre dela, zatajevanja in terpljenje vsih Tvojih svetnikov. Z njimi sklenem vsako molitev, ki jo bom dans opra¬ vil, vse dela, ki jih bom dans storil? vse terpljenje in vse težave, ki m® dans čakajo, ter jih želim z ravna tistim namenam sprejeti .in preterpeb ? 439 kakor sta jih Jezus in Marija terpela. Želim dalje vdeležiti se vsili sv. maš ‘n obhajil, ki se bodo dans opravljale, vsaciga blagoslova, ki ga bo cerkev delila, vsili dobrih del, ki bodo dans Oa vsim svetu storjene, vsili odpustkov, ki se dans dele. In ta namen želim tolikrat ponoviti, kolikorkrat bom dans dihnil, ali kolikorkrat bo dans moje serce udarilo. Prošnja za Božjo pomoč. To je moj sklep; pa Ti, o moj Bog! poznaš mojo slabost. Brez Tvoje gnade nič ne premorem. Dodeli mi jo, o Gospod! po velikosti mojih po¬ beli, in pomagaj mi, de vse opustim, kar Ti prepoveš; de vse dobro storim, kar Ti od mene hočeš; de vse križe Voljno nosim, ktere mi boš Ti naložil, 'o de vse skušnjave srečno premagam. Molitev k Materi Božji, k angelu varim, in k svojima patronu. O prečista Devica, Božja Porod¬ nica, mo j a Mati in Pomočnica! pod l' v °jo pomoč pribežim in se prepustim z otročjim zaupanjem Tvojimu mater¬ nemu sercu. Bodi, o dobrotljiva Mati, 440 moje pribežališe v mojih potrebah , moja tolažba v mojim terpljenji in moja Priprošnica pri svojim Božjim Sinu zdaj in vse dni mojiga življenja, po¬ sebno ob uri moje smerti. Angel nebeški, moj zvesti in do¬ brotljivi varh! ker me je milost Božja Tebi izročila, o razsvetljuj me, brani me, vodi me , varuj me! O veliki svetnik Božji, kteriga ime nevredin nosim, prosi za-me, de bom, tebi enako Bogu na zemlji služil in ga s tebo vred enkrat večno v ne¬ besih častil. Amen. Prošnja za žive in mertve. Moj Bog in Zveličar! daj svoje gnado tudi vsim tistim, ktere si s svojo presveto kervjo odrešil. Dodeli bolnim poterpežljivost in polajšanje, potrebnim in zapušenim tolažbo in po¬ moč, ubogim vsakdanji kruh za dušo in telo $ razsvetli nevedne 5 spreoberni tiste, ki so v greh padli, krepčaj dobre, in reši tiste, ki so v nevarnosti, p°' sebno daj vse dobro mojim ljubi« 1 staršem, bratam in sestram, moji« 1 prijatlam in sovražnikam in vsim tistim? 441 za ktere sim posebno moliti dolžan; varuj svojo sv. katoliško cerkev; daj Vernim dušam v vicah večni mir in po- koj! in večna luč naj jim sveti! Amen. Angelovo češenj e. Angel Gospodov je Marii češenje prinesel i. t. d. Na koncu angcloviga češenja: Svojo milost, prosimo Gospod! v Maše serca vlij, de, ko smo po ange¬ lovim oznanjenji včlovečenje Kristusa, Tvojiga Sina, spoznali, po Njega ter- Pljenji in križi častitljivo vstajenje do¬ sežemo. Po Jezusu Kristusu, Gospodu Mašim. Amen. Oče naš itd. Cešena si Marija itd. Verujem itd. Zvečeril«*! molitev. Počešenje in zahvala za prejete dobrote. Vsigamogočni, večni Bog! molim 4 v oj e neskončno veličastvo v nar glo- Mokejši ponižnosti, hvalim in častim ■*'vojo očetovsko dobroto in ljubezen, s ktero si me ta dan vodil, dušnih in Plesnih nevarnost obvaroval, mi toliko Priložnost k dobrima dal, tolikrat mo- 442 jimu sercu govoril, in mi svojiga an¬ gela v varstvo poslal, brez števila dobrot dodelil, posebno te le . . . O kako se Ti hočem zanje vredno za¬ hvaliti, ker sim grešiu človek? S čim Ti hočem vse te neštevilne dobrote poverniti, ker ničesar nimam, kar bi ne bilo Tvoje? Združim se torej 't> vsimi svetniki in izvoljenimi Božjimi in Ti darujem v vedno zahvalo zasluženje Tvojiga ljubiga Sina, Jezusa Kristusa, Njegove presvete Matere Marije in vsih svetnikov, svojo dušo in svoje telo, karkoli sim in kar imam, de Te vse hvali in časti in brez prenehanja Tvojo ljubezen in dobroto oznanuje, ktero si meni nar bolj nevredni stvar' dans zopet tako milostljivo skazai. Izpraševanje vesti. In oh! ko bi bil pač tudi Tebe, o neskončna dobrota in ljubezen , zato ljubil! ko bi le Tvojih dobrot ne bil po verni I z nehvaležnostjo, z mlačnostjo, ali pa clo z očitno nepokoršino! O Bog! daj mi svoje grehe prav' spoznati, pretresi me s svetim straharn, de jih več ne bom dopernašal. 443 Tukej izprašaj svojo vest, in nikar tega nik- 'kir ne opusti. Če to vsaki dan storiš, ne potrebuješ Veliko časa; tvoja vest ostane v boljšim redu; večkrat Ponovljeni terdni sklepi množe gorečnost in varujejo padca v stare grehe. —Vprašaj se, kje si bil, kaj in kako si delal, mislil, govoril, koliko si dobriga opustil, Posebno se vprašaj, ali si se varoval tistih grehov, Pfi kterih si zjutrej. posebno terdne sklepe delal, de Se jih hočeš odvaditi? — Sprava z Bogam ni odlašati, Posebno ue zvečer, ker nobeden ne ve, ali bo dru- dne še doživel ali ne. Žalost nad grehi in sklep. Ze spet sim tedej in tako veliko¬ krat Tvoji presveti volji nasproti ravnal; tolikrat in tako resnobno ponovljene sklepe sim zopet prelomil; z nepazlji¬ vostjo in lalikomišljenostjo sim Tvojo ljubezen povračeval! O moj Bog! ko ki jest pač mogel vse to storjeno hudo Popraviti! Iz vsiga serca mi je žal, de sim Te zopet razžalil, in terdno sklenem, se za naprej bolj skerbno Varovati, posebno tega greha . . ., v kteriga sim vkljub vsili svojih sklepov kdikrat padel, ne več storiti. Pridi *oji slabosti na pomoč, krepčaj mojo v °ljo, de se bo s stanovitnostjo vsimu odpovedala, kar bi zamoglo Tebe raz¬ galiti. O Jezus, moj Bog in Zveličar! °oisti me v svoji presveti kervi vsih 444 grehov vsiga mojiga življenja; varuj me v vsih nevarnostih mojiga zveličanja. Amen. Izročilo m prošnja. Zdaj se podam po Tvoji naredbi zopet k počitku. Bodi, o Bog in Go¬ spod, moj varli in branitelj zoper vse zalezovanje peklenskiga sovražnika, zoper vse nevarnosti greha. Tebi se vsiga popolnama izročim. Vse naj V meni Tebe hvali in časti; vsaki vdareC mojiga serca, vsaki dihljej, vsaki pre- mikljej naj bo k Tvoji časti in iz lju¬ bezni do Tebe! Moj Zveličar Jezus Kristus! skle¬ nem svoj počitek s tistim počitkain > kteriga si sam na zemlji imel. Stoj tih na strani; nikar me ne zapusti v ne¬ varnosti. Tebe ljubim — Tebi se iz¬ ročim ; Tebi hočem živeti in umreti! O Marija, moja preljubeznjiva Mati! Tvojimu presvetimi!, ljubeznji- vimu sercu se priporočim; bodi vedno hvaljena in češena, če tega (udi ^ ustmi izreči ne morem; očisti in obvaruj po svojim nar čistejšim devištvu | n neomadežvanim spočetji mojo dušo 111 moje telo. , 445 Sv. Jožef! prosi za me; sv. angel v arli! varuj me; sv. pomočniki in vsi svetniki Božji! prosite za me zdaj in ob uri moje smer ti. Amen. Priprošnje. Kakor za se, tako prosim pa (udi z a svoje prijatle in sovražnike, za vse dobre, de bodo zmirej boljši, za vse grešnike, de se spreobernejo; za vse jerpeče, bolnike in umirajoče. Bodi jim tolažba, luč, pomoč in upanje! O Marija, pribežališe grešnikov! Usmili se posebno grešnikov, krivover- pov in nevernikov, de na pot resnice *P čednosti pridejo in z Bogam sprav¬ ljeni Njega večno ljubijo in hvalijo! Usmili se tudi, o moj Bog! vsih v ernih duš v vicah; odpusti jim vse kazni, in daj jim vsim, posebno tistim, z a ktere sim nar bolj moliti dolžan, Ve čni mir in pokoj in večna luč naj jim 8v eti. Amen. Oče naš itd. Češ c na si Marija itd. Verujem itd. Blagoslovi in varuj nas vsigamo- §°čni Bog- Oče, Sin in sveti Duh! •Vrne,,. B 446 Kadar se po noči zbudiš, povzdigni svoje serce k Bogu in izreci kak sveti zdihljej , n. pr.: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Češena si Marija! Moj Bog, ljubim Te! — itd. -- Priprava. Preljubeznjivi Jezus! pridem pred Tvoj presveti altar, de se vdeležim tiste nar svetejši daritve, ktero si postavil v zveličanje naše. Dodeli mi gnado, o Gospod! de bom s tako gorečnostjo, pobožnostjo in žalostjo nad svojimi grebi pri sveti maši, kakor ko bi bil pri Tvoji smerti na križi- Poživi mojo vero, poterdi moje upanje, užgi v meni ogenj svete ljubezni do Tebe. S Teboj se sklenem, de s to daritevjo Bogu nar veči čast skažem, se mu za vse prejete dobrote zahvalim? odpušenje svojih grehov in vse tiste gnade od Njega dosežem, ktere so mi k spolnovanju Njegove svete volje p°' trebne. Priporočim Ti tudi vse dušne 447 ni telesne potrebe svojih ljubih staršev, bratov, sester , sorodovincov, dobrot¬ nikov, prijatlov, duhovske in deželske gosposke, vsih grešnikov in ubozih duš v vicah. Daj nam vsim zveličanskiga s adu in zasluženja te presvete daritve deležnim biti. Amen. Začetek sv. maše do molitev. Mašnik pride k aliarju, in globoko priklonjen fPozna svoje grehe ter Boga milosti prosi. Tako jc 8e I Jezus na oljsko goro in sc pripogoval do tal, ža¬ lijo naših grehov s kervavim potam oblit, de bi bil razžaljeno Božjo pravico potolažil. Pri. spominu na to moli: O predobrotljivi Jezus! zahvalim 4e i z vsiga serca za neskončno ljube¬ zen, ktera Te je nagnila, se včlovečiti, našo natoro sprejeti, in s svojim pre¬ detim terpljenjem in s svojo predrago s ttiertjo naše grehe zbrisati. Nebeški Oče! glej z dopadajenjem svojiga ljubiga Sina, ki se pred d’ v ojim Božjim veličastvam tako glo¬ boko ponižuje. Ž Njim sklenjen spo¬ znam in obžalujem pred nebesi in Zemljo svoje grehe, ki sim jih z mislimi, “bedami, djanjem in opušanjem dobriga doril ves čas svojiga življenja. Oh, 448 de bi jih pač ne bil nikdar storil! —- Prosim Te, de zavolj solz in kervi svojiga edino Ijubiga Sina, Jezusa Kri¬ stusa, ne boš zavergel mojiga potertiga in ponižaniga serca, temuč mi boš mi¬ lostljivo dodelil odpušenje in odvezo vsili mojih grehov po zasluženji ravno tistiga Jezusa Kristusa, po priprošnji prečiste Device Marije in vsili svetnikov. Očisti, o Gospod! moje serce, moje žnablje, moje telo, moje življenje. Do¬ stavi, kar meni na pravi žalosti nad grehi primankuje, in prebodi moje serce z zveličanskim straham, z živim gnu- šenjem pred vsakterim grelnim. O vsi- gamogočni Oče! moj Bog in Stvarnik, usmili se me in odpusti mi; o večna Beseda Božja, ki si me odrešila, usmili se me in odpusti mi; sveti Dnhj ki si me posvetil, usmili se me in od¬ pusti mi vse moje grehe. Trojedini Bog! usmili se me, in odpusti mi za¬ volj Tvojiga presvetiga imena vse moje grehe, de bom s čistim sercam p rl tej presveti daritvi, in Te z angeli io svetniki častil, hvalil in molil. Amen- 449 Molitve. Mašnik moli po posebnosti dneva in ,r praznika J 8 - vazne dušne in telesne potrebe po zasluženji Jezusa •'vistusa, ki se nebeškim« Očetu daruje. Skleni se ž "jim in moli: O Bog vse milosti in dobrote! pridi Uam na pomoč v vsili naših dušnih in telesnih potrebah. Sprejmi milostljivo Molitve, ktere Tvoja v kervi Tvojiga ^itia posvečena cerkev v ti uri pred dvojim obličjem opravlja; dodeli nam gnade, kterih potrebujemo, de zamo- J’emo tukej Tebe ljubiti in Ti služiti, lfl tam večno življenje doseči; usmili Se toliko duš, ktere hodijo po poti po¬ gubljenja; ustavi hudobije, ktere nečast delajo Tvoji sveti cerkvi; ohrani nam nar jteajšiga zmed vsih darov— sveto vero, 111 daj, de se med nami zopet lepo l 'Uzcvete in veliko dobriga sadu za '®čno življenje prinese; odpri svoje ^tovsko serce vselej našim prošnjam, I Te bomo tu in tam tolikanj bolj ly alili in ljubili. Amen. List in evangeli. Masnik bere oddelke iz sv. pisma nam v 0< ' u k, kako de naj živimo, de bomo Bogu dopadljivi 29 450 in večno življenje dosegli. — Poslušaj torej z vese¬ ljem besede Jezusove in Njegovih aposteljnov in priza¬ devaj se jih na tanko spolnovati. Iz lista sv. Pavla aposteljna do Kološanov. 3. pogl. 18—17. v. Bratje! oblecite kakor izvoljeni Božji, sveti in ljubi, perserčno usmi- ljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlev¬ nost, poterpežljivost. Prenašajte eden druziga, in odpušajte si med seboj, če ima kdo čez koga pertožbo ; kakor je Gospod vam odpustil, tudi vi. Pred vsim tem pa imejte ljubezen, ktera je vez popolnamosti, in mir Kristusov naj veselo gospoduje v vaših sercih, k kterimu ste tudi poklicani v enim telesi in bodite hvaležni. Beseda Kristusova naj prebiva obilno med vami z vs o modrostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duhov¬ nimi pesmimi, pojte Bogu veseli v svojih sercih. Vse, karkoli delate 2 besedo ali v djanji, vse storite v imen u Gospoda Jezusa Kristusa, in zahvalil Boga in Očeta po Njem. Iz evangelija sv. Matevža. 5. pogl. 3 — 12- v ’ Blagor ubogim v duhu; ker »j 1 * 1 je nebeško kraljestvo. 451 Blagor krotkim 5 ker oni bodo zemljo posedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo Oveseljeni. Blagor lačnim in žejnim pravice j ker oni bodo nasiteni. Blagor usmiljenim ; ker oni dodo Usmiljenje dosegli. Blagor jim, kteri so čistiga serca, ker oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim; ker bodo otroci Hožji imenovani. Blagor zavolj pravice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Molitev. Nebeški Učenik! Ti imaš besede ^ečniga življenja; h komu druzimu ho- Ce m iti? Dodeli mi gnado, Tvoje za¬ povedi in nauke spolnovati, krotko, Poterpežljivo, čisto, pravično, usmi¬ lilo živeti, in daj mi v Tvoji službi s tenovitnimu ostati do konca. Amen. Kadar Mašnik po cvangclii vero moli, se ž njim s Kleni in moli počasi, pazno in z gorečnostjo apo- *'°ljsko vero. Bodi pripravljen, to vero spoznati, s ,°rcam, z ustini in življenjem, prosto in brez strahu, g , 0I ' se je tudi Jezus pred Kajfam spoznal Sina ali pa tudi le po duhovno prejel , in potem reci # mašnikam: Kaj bom povernil Gospoda za vse, kar mi je dal? Kelih zveličanja boni vzel (vse hočem iz ljubezni do Njega poterpetQ in v ime Gospodovo klical. Hvalo bom pel Gospodu, in z zaupa¬ njem klical, in rešen bom vsili svojih sovražnikov. Zadnje molitve in blatjoslov. Jezus ni v grobu ostal, ampak je iz lastne moči od mertvili vstal. se proti nebosam povzdignil ■ in sedi zdaj na desnici Boga Očeta, kakor naš redni Srednik. — Mašnik, zdaj z Jezusam sklenjen, prosi nebeškiga Očeta, de bi prinesen dar Telesa svojfe' 9 ljubiga Sina dopadljivo sprejel, sebi v čast in na» vsim v zveličanje. Moli ž njim: O nebeški Oče! Bog vse dobrote in tolažbe, zahvalim Te iz globočine svojiga serca za neizrekljivo gnado, ktero si mi dans s tem dodelil, de s 1 mi dal pri sv. maši biti. Dopadljiv'^ sprejmi ta dar, in dodeli, de bo snem 468 *n vsim v zveličanje, za ktere srno molili ; daj, de ne bomo Tebe in Tvojih zapoved nikoli pozabili, ampak jih vselej zvesto in stanovitno spolnovali. Zapu¬ stili bomo zdaj Tvojo hišo, in se k delu podali. Bodi naš v arh in pomoč¬ nik ! Pošlji svojiga angela pred nami, kteri naj nas vodi, svari, opominja, krepča in straši, ko bi utegnili v ne¬ varnost greha zabresti. Jezus 1 moja ljubezen! ostani pri meni in ne pripusti, de bi se kdaj s kterim greham od Tebe ločil! Tebi hočem živeti in umreti! — O Marija, preblažena in prečista Ne vesta Narvišiga! moja Mali in Pri- prošnjica! in vi, svetniki Božji, moji v arhi in prijatli, stojte mi s svojo mo¬ gočno priprošnjo na strani, de bom terden v veri, nepremakljiv v zaupanji, goreč v ljubezni in vterjen v poterpež- Ijivosti in vsili družili keršanskih čed¬ nostih , de se bom serčno in stanovitno v ojskoval zoper vse svoje dušne so- Vl 'ažnike, in enkrat srečno prišel v vašo ®v. in veselo družbo in z vami neskončno dobrotljiv iga Boga večno hvalil in ljubil, ^-men. 464 Molitve pred spovedjo. Molitev pred izpraševanjem vesti . Vzdignil se bom in šel bom k svojimu Očetu in porečem: Grešil sim zoper nebesa in zoper Tebe; nisim vredin, Tvoj sin imenovan biti; stori me kakor eniga izmed svojih spokorni¬ kov, in pošli mi dans le eno samo drobtinico od mize svoje neskončne mi¬ losti , de zamorem svoje grehe spoznati? obžalovati in zanje vredno pokoro sto¬ riti. Oh! narastle so se moje pregrehe čez lase moje glave, in nisim v stanu? jih spoznati. Pa Ti, o prava luč, ki razsvetljuješ vsaciga človeka, ki na ta svet pride, razsvetli teme mojiga serca, de zopet pridem na pravo pot. Pokaži mi, kakšne hudobije de imam, de vem? kaj de mi manjka, de spoznam grehe? ktere sim storil zoper Tvoje Božje m cerkvene zapovedi, kar sim se pre- grešil zoper svojiga bližnjiga, zop er 465 samiga sebe z mislimi, besedami, z djanjem in z zamudo dobriga, de spo¬ znam lastne in ptuje grehe. Daj, de yse to, in karkoli sim se zoper dol¬ žnosti svojiga stanu pregrešil, spoznam tako natanko, kakor bom vse to spo¬ znal ob smertni uri in pred sodnjim štolam Tvoje ojstre pravice. Zdaj pa izprašaj svojo vest s tako skerbjo , kakor imaš navado v družili imenitnih zadevali skerbno ravnati; tako zvesto, kakor de bi bila ta zadnja spo¬ ved tvojiga življenja; zakaj ena bo gotova tvoja zad- "ja spoved. Žalost nad grehi. Oh! Oče vse milosti, kaj sim Ti povernil za vse, kar si mi storil? Ni to e bilo, in Ti si me vstvaril; po svoji Podobi si me naredil, de bi Te hvalil, l'ebi služil in se večno zveličal. Ti si toe do zdaj ohranil, preživil in iz ne- stevilnih nevarnost otel. — Svojim ange- ^ni si zapovedal, de me varujejo po vsili dojili potih 5 dal si mi starše in svoje na toestnike, ki so me učili Tebe spo- ^ n ati in v svetim strahu in ljubezni £ebi služiti. — Svojiga edinorojeniga kina si zame na svet poslal, de je ^ me do zadnje kaplje svojo presveto ^ r ' prelil in umeri, de bi le jest po- 30 466 gubljen ne bil. — Dodelil si mi brez vsiga mojiga zasluženja gnado svetiga kersta in luč sv. vere. — Oh! kolikrat bi me bil že lahko posekal kot nero¬ dovitno drevo in vergel v večni oginjj in si vender tako dolgo z menoj po- terpel. — Po pervim smertnim greha bi me bil lahko v pekel pahnil 5 in s toliko poterpežljivostjo čakaš na moje poboljšanje, s svojo gnado mi kot zgubljenimu sinu naproti prideš, večno plačilo mi v nebesih obetaš, če se bom poboljšal. O jest nehvaležni človek, ki si« 1 Ti toliko ljubezen le z grehi in z ne¬ marnostjo povračeval! Oh, kako pozno Te spoznam! Zoper Tebe samiga si« 1 grešil, in hudo sim delal pred Tvoji« 1 obličjem. Iz vsiga serca mi je žal 5 de sim Tebe razžalil, svojiga Stvarnika, Odrešenika, Gospoda in nar večig a dobrotnika. Oh! kdo da moji glavi vodo in mojim očem potok solz, de boi« kakor Magdalena pri nogah Jezusovih neprenehama obžaloval svoje grehe? O de bi mogel tak stud in bolečino grehi občutiti, kakoršno so Tvoji« 1 'j presvetimu sercu moji preobilni g 1 ’^ 11 467 napravili! Dostavi vender, o predobrot- Ijivi Jezus! z nar veči bolečino svojiga s erca, kar moji žalosti primanjkuje. Zdaj pa je pripravljeno moje serce, o Bog, za vse, kar Tebi dopade. ^elim in terdno sklenem, svoje živ¬ ljenje poboljšati, in se vsili grehov, posebno tega I. ogibati. O Bog, po¬ trdi ta moj sklep, in dodeli mi gnado, de ga spolnim. Zakaj brez Tebe nič ne JNorem. Zastonj delam sklepe, če me ■Ti s svojo močno roko ne podpiraš. — zadostenje svojih grehov Ti darujem Presveto življenje, terpljenje in smert iVojiga Sina. Poglej, o milostljivi Oče, "N obličje svojiga Maziljenca. Njegova Kri kliče za me k Tebi s križa. Da¬ rjem Ti zasluženje prečiste Device Marije in dela vsili svetnikov; darujem vse svoje življenje, vse svoje dela 1,1 terpljenje, terdno zaupajoč na Tvojo Milost, de mi boš vse grehe odpustil, V} mi gnado dodelil, de zamorem svoje *! v ljenje poboljšati in do konca stano- ' ,te n ostati. Ravno pred spovedjo. OČe! grešil sim zoper nebesa in °per Tebe. — Usmili se me, o Bog, 30 * 468 po svoji neskončni milosti. — Če bos zavoljo pregreh odgovor terjal, Gospod! Gospod! kdo bo ostal? — Vender pri Tebi je milost in obilno odrešenje. Zal mi je iz celiga serca, de sim Te razžalil svojiga vsigamogočniga Stvar¬ nika, svojiga nar boljšiga Odrešenika, svojo nar veči dobroto. — O Bog živo verujem v Tebe; o de bi me moja vera zveličala! -— Terdno zaupam v Tebe, o neskončna milost, de mi boš vse grehe odpustil. — Serčno Te ljubim? o neskončna dobrota! O kako težko m* je, de sim tako dobrotljiviga Boga razžalil! — Grešil sim, Gospod! bodi milostljiv meni, ubozimu grešniku! Je" zus! Sin Davidov, usmili seme! Sveta Marija, pribežališe grešnikov! Mat 1 milosti, prosi za me! Sveti angel varh, sveti patron moj, vsi svetniki, posebno vi, sveti spokorniki, ktere je Bog ' vl grešnikov pravične storil, prosite za me> 469 Molitev j»o spovedi. Raztergal si, o Gospod! vezi mojih grehov; Tebi bom hvalo prepeval. Pri¬ zanesel si moji duši; odpustil si moje grehe, ker si Bog vsiga usmiljenja. Velika, o Gospod, je Tvoja milost; in Usmiljenja Tvojiga ni števila. Pridem k Tebi, o predobrotljivi Jezus, kakor Uni gobovi, ki si ga ozdravil, in zahva¬ lim se Ti, de si me od gnusnih gob toojih grehov očistiti blagovolil. Naj bo z ato Tvoje ime, o Jezus, hvaljeno na ! Res si Ti Jezus, to je grešnika od sebe ne pahneš, ki vse prave spokornike v milost sprejemaš, l, i jih zapisuješ v število svojih otrok. — sprejmi, prosim, to mojo ponižno spoved, ki sim jo opravil, in karkoli J e moji žalosti nad grehi, in popolnosti ln natančnosti moje otožbe primanjko¬ valo, naj zadosti Tvoja dobrota in mi- ; 0st , in zavolj te naj bom tudi od Vehe v nebesih popolnama odvezan, .čistil sim svojo dušo v Tvoji Kervi; n, kdar več je nočem omadežvati. Pod¬ iraj mo jo slabost, de v stare grehe , ki nobeniga še tako veliciga 470 več ne padem, posebno v ta greh L — Varuj mojo dušo, in nikar ne pripusti ? de bi se še kdaj od Tebe odločil. O pomagaj mi, de Te bom z Marijo Magdaleno zdaj tolikanj bolj ljubil? ker sim Te dozdaj tolikrat razžalil! — In Ti, moja preljubeznjiva Mati Marija, ki me uboziga grešnika nisi zapustil 3, in si mi s svojo priprošnjo milost in spravo z Bogam zadobila, o stoj nU na strani, de posihmal svoje sklep® spolnujem in stanoviten ostanem v zve¬ stobi, ki sim jo Tvojimu Božjimu Si» u obljubil. Amen. Molitev pred sv. obhajilam. Zaslišal sim Tvoj glas, Gospod 1 „Pridite k meni vsi, ki se trudite >‘i ste obloženi, in jest vas bom poživili O Svetnik vsili svetnikov! Ti se poni' žaš k meni priti; Ti hočeš z rneU°j biti; Ti me vabiš k svoji mizi; Ti » |l hočeš dati nebeški kruh zavžiti: ne dru- ziga kot sebe samiga, živi kruh, ki sl iz nebes prišel, in daješ življenje svet«* 1 471 O nevidni Stvarnik sveta, pravi sivi Bog! kako prečudno ravnaš z nami! kako sladak in milostljiv si svo- J'm izvoljenim, kterim se samiga sebe v tem Zakramentu vživati daješ! Veseli se moja duša, in zahvali Boga za tako slahten dar in posebno tolažilo, ki ti ga je zapustil v tej dolini solz. Ali kako Te hočem sprejeti v r evno hišico svoje duše, ker sim toli— krat pred Tvojim presvetim obličjem grešil, ki ga angeli časte in se pred njim tresejo, in kteriga se clo svetniki lu pravični boje? O Gospod Jezus! kodi torej meni milostljiv ubozimu greš¬ niku! Zal mi je, de sim grešil: terdno s 'm sklenil, se poboljšati, in popraviti, kar sim hudiga storil. Odpusti mi, Prosim, vse moje grehe, in odvzemi n* 1 vse, kar Tvojim presvetim očem v meni ne dopade, de Te bom mogel z čistim sercam prejeti. O Gospod Jezus! živo in terdno 'erujem vse, kar si nas Ti učil, kar lS ° nam aposteljni oznanovali, in kar nam sv. cerkev verovati zapoveduje; j*®sebno terdno in živo verujem, de si 11 5 o Gospod Jezus Kristus Sin živiga 472 Boga, ki si na ta svet prišel, in si tukej v tem Zakramentu resnično pri¬ čujoč; zakaj Ti sam si rekel: ..Moje meso je res jed in moja Kri je res pijača.“ Poterdi mojo vero ! O Gospod Jezus Kristus! jest sim scer prah in pepel, ubogi grešnik: ali Ti si Oče vsiga usmiljenja, in Bog vse tolažbe. Kdo je spoznal vse usmiljenje Tvoje? Ali ne kličeš trudne in obložene k sebi, de bi jih poživil? Če je že Petrova senca bolnike ozdrav¬ ljala, ali ne smem zaupati, de bom ozdravljen od svojih dušnih bolezen, ko boš k meni prišel? Ker mi torej vest nič posebniga ne očita, se vzdig¬ nem in pridem k Tebi, svojimu Očetu, svojimu Gospodu in Zdravniku, s terdnim zaupanjem, de boš ozdravil mojo ubogo dušo in poživil za večno življenje. O presladki Zveličar Jezus Kri¬ stus! kako velika je bila Tvoja ljubezen, ki si iz prelepih nebes prišel v to dolino solz, de si človeško natoro na¬ se vzel, brez števila bolečin, clo križ in smert za me prestal! O kolika lju¬ bezen! Pogubil bi nas bil lahko; in nas rajši hotel zveličati! Mi smo bil* 473 smerti krivi, in Ti si hotel za nas Unireti! In zraven vsiga tega si še samiga sebe zapustil v tem presvetim žak ramentu v znamnje svoje neskončne ljubezni do nas, de na prav novo in Prečudno vižo pri nas ostaneš in nas Poživljaš, ker je Tvoje veselje biti pri oloveških otrocih. O Gospod! kako si Vl 'edin vse naše ljubezni, ki si toliko storil iz ljubezni do nas! Ljubil Te bom l °rej čez vse, o moj Gospod! moj Bog! »»Oj Odrešenik! in zato Te tudi v tem Zakramentu prejeti želim, de bi se s »oliko močnejšimi vezmi ljubezni s Teboj sklenil in nikdar več od Tebe ne ločil. Pa kdo sim jest, de se prederz- neni k Tebi priti? Ali nisi Ti moj Bog 1 la /n i j o ' Gospod, moj Stvarnik in Odrešenik, . alj nebes in zemlje i. t. d.? Kdo ‘ m pa jest? Ubogi červiček zemlje, J .,. 1 in pepel, in, kar me še nevred- l,S| ga dela, nepokorin in nehvaležin | le snik! Res, o Gospod, nisim vredin , e greš pod mojo streho; vender spomni j. i de si tudi grešnike in cestninarje ohi Z "j ivo s P re j em, al in z njimi jedel: tista milost naj Tebe nagne, de 474 tudi mene Ijubeznjivo obišeš; in de m e ne zaveržeš, ko k Tebi pridem. Nikar ne oberni torej proč svojig a obličja od mene, nikar ne odlašaj svo- jiga obiskanja: nikar mi ne odtegni svoji ga tolažila. Glej, želim Te zdaj pobožno sprejeti. Kakor žejin jelen hrepeni’ po merzli vodi, tako pož moja duša Tebe, o moj spod Jezus! O daj se meni, in imel bom želi Zveličar, Go- sarniga sebe vsiga zadosti. Za- kaj razun Tebe ni nobene tolažbe- Brez Tebe ne morem biti, brez Tvojig a obiskanja ne morem živeti. O pridi torej j o Jezus! pridi, razveseli in nasiti me- O nar čistejši Devica Marija, pi'°' sim Te po Tvoji nar čistejši nedolžnosti) s ktero si svoj im u Božjimu Sinu v svojin* deviškim telesu vredno prebivališe p*'*"' pravila, de bom po Tvojih prošnjah o* 1 vsaciga madeža očišen, in tudi j est Jezusu vredno prebivališe pripravil. ^ preljubeznjiva Mati! daj mi Jezusa* kakor si ga dala sv. trem kraljem **! pobožuimu Simeonu. — O vsi svelj angeli in svetniki Božji, pomagajte 11)1 Jezusa vredno prejeti! I 475 Molitev po sv. obhajilu. Žajdel sim Tistiga, kteriga ljubi ®oja duša, deržim ga, ne bom ga spustil. — O preljubi Jezus moj, iz¬ voljen izmed tavžentov, kterimu je do- padlo v moji duši prebivati! O moj •niroljub, v kterim je nar veči mir, pravi počitek! O skriti Bog! ki s po¬ nižnimi govoriš! O zares neizrekljiva milost Tvoja! O zares prečudna poniž¬ nost Tvoja!! O neskončna ljubezen, ki s® je moji duši skazala! O Jezus! kolika sladkost je, biti pri Tvoji mizi! otavo bi se moglo moje serce pričo 1'vojiga obličja od ljubezni topiti, in veselja jokati. O kako veliciga Gospoda sim prejel! Kako Ijubeznjiviga §°sta sim v hišo svoje duše vpeljal! kako prijetniga tovarša sim dobil! kako zvestiga prijatla sim najdel! O 1( ako lepiga in žlahtniga ženina sim °kjel! O Jezus moj! ostani v meni, 11 'kar ne pusti, de bi se kdaj jest ločil »<» Tebe! 476 O presladki Zveličar! Naj Te hvalijo vsi narodi, družbe in jeziki, in naj Tvoje sveto in sladko Ime z nar veči hvalo in z gorečo pobožnostjo po¬ veličujejo! Glej! veselje vsih pobožnih sere Ti darujem z vsimi čednostmi in z vso hvalo, ki Ti jo vse stvari v nebesih in na zemlji prepevajo. Vse to Ti dati in darovali želim vse dni svo- jiga življenja in vsaki trenutek skoz vso večnost. O dobrotljivi Jezus, koliko zahvalo sim Tebi dolžan za prejem o Tvojig a presvetiga Telesa! Zahvalim Te, o do¬ bri Pastir! ki si me blagovolil s svojim presvetim Telesam in Kervjo pokrep¬ čati.— O kaj Ti hočem dati, o Gospod' za toliko guado, za toliko ljubezen? r A* si samiga sebe meni dal, svojo dušo in telo, svojo Božjo in človeško natoro. Ali se ne spodobi, de se tudi jest vsiga Tebi darujem? O Gospod prosim Te s ponižnim sercam: vzemi me vsig a in stori me svojiga zvestiga služabnika; o nikar ne dopusti, de bi Tebi kdaj nezvest postal! Daj, de bom tako p°" polnama Tvoj , kakor si Ti moj! Ti si? o Jezus! moj Stvarnik; vstvari v me« 1 477 c isto serce, in noviga duha ponovi v ttiojim oserčji. Ti si moj Kralj in Go¬ spod. naj bom ves Tvoje posestvo! Ti si moj Učenik, uči me pravo pot, ki pelje v nebesa. Ti si moj Srednik pri fiogu Očetu, oh! stori, de svojo jezo °d mene odverne. Ti si moj Sodnik, enkrat bos mene sodil, oh! odpusti mi v se, nikar me v pogubljenje ne obsodi. Ti si moj Odrešenik, zame si Svojo drago Kri prelil, o nikar ne Pusti, de bi bil za me zastonj Tvoj h‘Ud, de bi bila Tvoja presveta Kri z a me zastonj prelita! O Jezus! o peedobrotljivi Jezus! stori me vsiga J’ebi dopadljiviga, stori me vsiga po Svojim presvetim sercu! Daj mi gnado, Modrost, ljubezen, ponižnost, čistost in 'se druge čednosti, ki Tebi nad menoj J| 0 padejo, in daj de Te popolnama jubiti, hvaliti, vživati, Tebi služiti in ' Se s Teboj večno veseliti zamorem. v Poglej pa tudi, o dobrotljivi Jezus, ? e lje vsih pobožnih, potrebo mojih star- Se '% bratov, sester, prijatlov in vsih p°jih ljubih; in vsih tistih, ki so mi iz JUbezni do Tebe kaj dobriga storili in S ° se v mojo molitev priporočili. Usmili 478 se vsili nadležnih, bolnikov, posebno ubozih grešnikov in terpečih daš v vicah. Pi •osim Te (udi, o Jezus, za vse tiste, ki so me kdaj razžalili, ali mi kaj luuliga storili; pa tudi za vse tiste, ktere sim jest kdaj razžalil, jim kaj hudiga storil, ali jih morebiti pohujšal vedama ali nevedama, de nam vsim skupej odpustiš. Vzemi iz naših sere vso nevoljo, nepoterpežljivost, jezo, sovraštvo, ne- vošljivost in grenkost, in karkoli more keršansko ljubezen zmanjševati in raz¬ dirati. Usmili se nas, o Gospod, ki Te milosti prosimo; daj nam gnado, ki je potrebujemo, in stori nas take, de bomo Tebi dopadli, in se večno zveličali. Amen. O Marija Devica in presveta Mati! glej, prejel sim Tvojiga preljubiga Sina, kteriga si v svojim neomadežvanim telesu spočela, rodila, z nar svetejši hrano živila in z nar večim veseljem objemala. Glej, pri kteriga pogleda si se radovala, z vsimi sladkostmi napolnovala, Tega samrga Tebi ponižno in ljubeznjivo kažem in darujem, de g a s svojimi nar čistejšimi rokami obja- 479 'oeš, iz vsiga serca ljubiš, presveti trojici v nar veči čast, sama sebi v yeči slavo in veselje, in za moje 'n vsiga sveta potrebe daruješ. Ti pri svojim Sinu vse premoreš, in ne more se zgoditi, de bi Te ne uslišal. O za¬ robi torej gre.š.iikam odpušenje, bolni¬ cam zdravje, maloserčnim serčnost, ^alostnim tolažbo, vsim stiskanim pomoč !, i odrešenje! Posebno Te prosim , o Usmiljena Mati! hvali Jezusa za me, de se je ponižal k meni priti, in zadobi Uii obilno gnado , de mu bom za naprej bolj zvesto služil, in zadnjič gnado stanovitnosti, de ga bom mogel s Te¬ boj vekomej hvaliti. Amen. O vi sv. angeli in svetniki Božji! P°glejte ravno tistiga Jezusa v mojim ^ e i'cu, kteriga ste na zemlji tolikanj J ubili in ga zdaj toliko bolj ljubite v pobesili: o pomagajte mi, Njega hvaliti 1,1 ljubiti, pomagajte mi, vaše zglede Posnemati, de bom tudi z vašimi proš¬ njami podpiran enkrat deležin postal, v ašig a veselja in plačila v nebesih. Am. 480 Tri Božje čednosti. Vera. Verujem V Tebe, pravi trojediflj Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse vstvaril, kteri vse ohraniš in vižaS? kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ« Verujem, de se je Sin Božji včlovečil j de nas je s svojo smertjo na kriz 1 odrešil, de nas sv. Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse? kar si Ti, o Bog! razodel, kar j® Jezus Kristus učil, kar so aposteljn 1 pridigovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapoveduje verovanj Vse to verujem, ker si Ti, o Bog' večna in neskončna resnica, ki n f moreš ne goljufati, ne goljufan, h'ti' O Bog! stori močnejši mojo vero. 481 U p a n j e. Upam in se zanesem na Tvojo Neskončno dobroto in milost, o Bog, de boš po neskončnim zasluženji svo¬ jca edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa, v tem življenji spoznanje, pravo obža¬ lovanje in odpušenje mojih grehov, po s m er ti pa večno zveličanje dal, in do¬ delil, Tebe od obličja do obličja gle¬ dati, ljubiti in brez konca vživati. t T pam tudi od Tebe potrebne pomoči, v se to doseči. Upam to od Tebe, ker si Ti to obljubil, kteri si vsigamogočen, Zv est, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje! L j ub e z en. O moj Bog! ljubim Te, iz celiga Sv ojiga serca, čez vse, ker si nar Ve ei dobrota, neskončno popolnama in v se ljubezni vred in; ljubim Te tudi ''ato, ker si do mene in do vsili stvari lle skončno dobrotljiv. Želim iz celiga f e, ’ca, de bi Te jest ravno tako ljubil, v a kor so Te Tvoji nar zvestejši^ slu- ^abniki ljubili in Te še ljubijo. Ž njih J^beznijo sklenem svojo nepopolnama JNbezen; povikšaj jo v meni, o dobrot- 31 482 Ijivi Gospod bolj in bolj. Ker Te tedej resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno prizadenem, mi je iz serca žal, de sim Tebe svojiga Stvar¬ nika, Odrešenika in Posvečevavca raz¬ žalil. Zal mi je, de sim grešil, de sim Tebe, svojiga vsigamogočniga Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalil. Terdno sklenem, vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti; stor¬ jene grehe čedalje bolj obžalovati in nikdar več zoper Tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. Prosim Te po neskonč¬ nim zasluženji Tvojiga Božjiga Sinaj našiga Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Amen. 483 Molitev za sv. odpustke. 0, Bog! poglej z očmi svoje Neskončne milosti na svojo cerkev, ktera se tukej na zemlji vojskuje. Raz¬ ori jo po celim svetu, varuj, vodi in ohrani jo v edinosti. Odverni vsako pohujšanje in vse grehe od nje. Daj ji jttoč zoper sovražnike Tvojiga svetiga •mena. Stori, de vsi krivoverci svoje z mole spoznajo in zapustijo. Dodeli lopo zastopnost, pravo edinost vsim heršanskim kraljem in ohlastnikam. Ne Zapusti ovac svoje čede, za ktero je ^ v oj ljubi Sin Jezus Kristus, svojo Presveto Kri prelil. Stori nebeški Oče! J* e bodo vsi Tebe in Jezusa Kristusa, hteriga si poslal, s svetim Duham vred ^Poznali. Amen. • (Moli zdaj šc 5 očcnašcv in 5 čcšcnasimarij 1,1 vdro.) 31 * Litanije vsili svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica en sami Bog, S. Marija, \ S. Mati Božja, I S. devic Devica, \ „ -i S. Mihael, ( za nas B °S a P roSI ' S. Garbriel, \ S. Rafael, ) Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Bog® prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, ,a nas Boga prosite! S. Janez Kerstnik, ) za nas Boga S- Jožef, j prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas B°S a prosite! 485 za nas Boga prosi! §• Peter, S* Pavel, k. Andrej, 8* Jakop, 8* Janez, 8* Tomaž, fdip, 2* -Jernej, S- Matevž, S. Simon, S- Tadej, Matija, *• Barnaba, S* Bilka, I 8. Marka, / Vsi sv. aposteljni in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otroci, S- Štefan, j S- Gorenc, za nas Boga prosi! Vincenc, \ 8* Fabjan in Sebastjan, 8- Janez in Pavel, 2- Kozma in Damjan, ?• Gervazi in Protazi, »si - Boga prosite! za nas Boga prosita! J,' s ' sv. marterniki, za nas Boga prosite! Silvester, \ S p S a , gor ’ Ambrož, a’ ^yg«štin, *• Miklavž. za nas Boga prosi! 486 za nas Boga prosi! za nas Bog* prosite! Vsi sv. škofje in spoznovavci, /za nas Bog* Vsi sveti učeniki, t prosite! S. Anton, S. Benedikt, S. Bernard, S. Dominik, S. Frančišek Vsi sveti niašniki in leviti, Vsi sveti mnihi in pušavniki, S. Marija Magdalena, S. Agata, S. Lucija, j za nas jj 0 g a £ ez ®’. / prosi' S. Cecilija, * * S. Katarina, S. Anastazija, Vse svete device in vdove, /za nas Bog* Vsi svetniki in svetnice Božje,! prosite! J§>odi nam milostiv, zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostiv, usliši nas, o Gospod ! Od vsiga hudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od šibe potresa, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, Od večne smerti, Skoz skrivnost svojiga svetiga včlo- večenja , f koz svoj prihod, koz svoje rojstvo, ■n o a* in o O Skoz svoj kersi in sveti post, Skoz svoj križ in terpljenje, Skoz svojo smert in svoj pokop, Skoz svoje sveto vstajenje, Skoz svoj čudni vnebohod , Skoz prihod troštarja svetila Duha, V dan sodbe, Hi grešniki, De nam zaneseš, De nam odpustiš, nas k pravi pokori pripelješ, De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, De pastirja apostoljskiga in vse cer¬ kvene stanove v svoji sveti veri, ohraniš, De sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš. De keršanskim kraljem in oblastnikam mir in pravo enovoljnost daruješ, D e vsimu keršanskimu ljudstvu mir in\ edinost daš, De nas vse v svoji sveti službi poter- diš in obderžiš, i De naše misli k nebeškim željam po- vzdigneš, De vsim našim dobrotnikam večne daril dodeliš, De duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov od večniga pogub¬ ljenja rešiš, De sad zemlje daš in ohraniš, De vsim vernim dušam večni pokoj . dodeliš, De nas uslišiš, Sun Rni;: k prosimo Te, sliši nas! reši nas, o Gospod! 488 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, zanesi nam, o Gospood! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki greha sveta odjem- lješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod , usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . W. In nas ne vpelji v skušnjavo, R. Temuč reši nas od luidiga. Am- Navadne molitve po litanijah. 1. K sv. Rešnjimu Telesu. V. Kruh z nebes si jim dodelil. R Kteri ima vso sladkost v sebi« Molimo. O Bog! kteri si nam v prečudnim Zakramentu spomin svojiga terpljenja zapustil; daj nam, Te prosimo, svete skrivnosti Tvojiga Telesa in Tvoje K er vi tako častiti, de sad Tvojig® odrešenja vedno v sebi čutimo. K terl živiš in kraljuješ z Rogam Očetam v edinosti sv. Duha, Bog od vekomej do veko mej. Amen. 489 2. Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost. Vsigamogočni, večni Bog! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše l 'eve in nadloge. Usmili se vsili vernih kristjanov, za ktere se je Tvoj edino- r °jeni Sin, naš Gospod in Zveličar, ^ e zus Kristus, voljno grešnikam v roke dal in je tudi svojo drago Kri na lesu ^'otiga križa prelil. Po tem Gospodu . ez usu odverni, milostljivi Oče! zaslu¬ žne šibe 5 zdanje in prihodnje nevar¬ nosti, punte, vojske, kugo, lakoto, žlezni in žalostne, revne čase. Vsigamogočni, večni Bog! usmili ? e svojiga služabnika, našiga Papeža I., ! n v odi ga poti večniga življenja, de . 0 s Tvojo pomočjo, kar je Tebi pri— želel, in z vso močjo storil. . O Bog, pastir in vižar vsih ver- i!) §' e J milostljivo na svojiga slu- ^nika, našiga škofa I., ki si ga jj^tirja naše škofije postavil, dodeli mu, . e Prosimo, de tistim, čez ktere je l^5 av ljen, z besedo in djanjem k do- služi, in tako s čedo, ki mu je Ce na, večno življenje doseže. 490 I Bog, varli vsih kraljestev, dodeli svojimu služabniku, našimu cesarju I eI1 ubozimu grešniku! Boš le tedej za « e ' vredno hudobno stvar ječo, verig e i tepenje terpel? in v tako grozovb 0 499 smert obsuje«? Ob! to je zadosti, de mi rani moje serce, de naj objokujem vse pregrehe, ktere sim s svojim jezi¬ kam storil, tedej jih obžalujem in kli¬ čem k Tebi! O Jezus! usmiljenje, pro¬ sim Te, usmiljenje in milost, o Jezus! (Oce naš. Cešena si Marija. Časi bodi liogu.} Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! II. Štacion. Jezus vzame kriz na svoje rame. 4, Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, s kakšnim veseljem in radovolj- ? ltn sercam dobrotljivi Jezus sveti križ’ objame, 1,1 kako poterpežljivo prenaša tepenje in suvanje “iopridniga ljudstva! Ti pa poln nevolje in ne- ^terpežljivosti bežiš pred križem, kar je mogočel a J ne veš, de se ne more brez križa nebeško 32 * 500 veselje zadobiti? Oh! objokuj svojo slepoto t oberni se k svojimu Gospodu, zdihni in reci: Ne Tebi, o Jezus, ampak meni se spodobi križ! O težki križ! ki so ti g a moji grehi naložili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli mi svojo gnado in moč, de bom vse križe objel, ktere sim s svojimi grehi za¬ služil. Stori, de bom svoj križ voljno objel, in se tako od sveta ločil; daj mi tako ljubezen do križa, de bom vselej s Tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in želel: terpeti ali umreti, umreti ali terpcti. (Oče naš. Ccšena si Marija. Čast bodi Bogo.) Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! III. Štacion. Jezus pade pervič pod križem- tf. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo- Ijt. Ker si s svojim križem svet odrešil- 501 Poglej in pomisli, kako Tvoj Jezus za¬ voljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen, pervič na zemljo pade. Oh! kako ga s pestmi bijejo, z nogami taptajo in sujejo! Vender ni žalo¬ vanja ali nejevolje iz Njegovih ust slišati. Ti Pa tarnaš in tožiš, ee le majhen križ občutiš, a l* zoperno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo hepoterpežljivost, svoj napuh in svojo neči- hiernost; zdihni k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus! poglej me, Pveuboziga grešnika pred Tvojimi no¬ gami. Oh! kolikokrat in v kako velike pregrehe sim padel! Kolikokrat sim se v globočino pregrehe pogreznil! O Je- z «s, stegni svoje rame, podaj mi svoje l 'oke! Pomoči, o Jezus! pomoči pri 'Tebi išem, de bi ves čas svojiga živ¬ lja nikdar nikoli smertniga greha ne st oril. in bi tako v svoji zadnji uri svoje zveličanje upati zamogel. (Oče naš. Čcšena si Marija. Čast bodi llogu.j krnili se nas, o Gospod! usmili se nas! 502 IV. Štacfon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo Te , o Kriste ! in Te hvalimo, Ijk. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bolečino J e občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakšno gren' kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marin*® serce, ko sta se srečala! Poslušaj, o nehva' ležna duša! „Kaj Ti je storil moj Sin? ti kliče Marija. — „Kaj hudiga ti je sto' rila moja Mati?" te vpraša Jezus. Oh- zapusti že enkrat svoje grehe, zavoljo kterj® midva toliko žalost in britkost terpiva. O gr®**' nik! kaj praviš na to? Reci tedej in zdihni v svojini sercu: O Božji Sin Marije! o presvet® Mati mojiga ljubeznjiviga Jezusa! v s 511 v obleki s svojo nagostjo plačuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojiga Jezusa brez milo vanj a pogledati? Oh! verzi se k no¬ gam svojiga Jezusa in reci: O žalostni Jezus! kako velik raz¬ loček je med Teboj in menoj ! Ti si Ves ranjen, poln grenkosli, in ves s kervjo oblit; jest pa ves nečimurn, poln sladnost in veselja, ali saj tak želim kiti. Oh! jest nisim na pravim potu. O Jezus! pelji me Ti na pravo stezo. Stori de mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zoperne, de bom na¬ mesto njih želel Tvoje terpljenje občutiti, 'n de tako vredin postanem, s Teboj Večno veselje vživati. COce naš. Čcšena si Marija. Čast bodi Bogu.) Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 512 XI. Stacion. Jezusa na križ perbijejo. k. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. I]l-. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli neizrečeno bolečino, ktero j® dobrotljivi Jezus občutil, kadar so mu rabeljn' ude, kite in žile z žeblji prebodli. O! kako je to, de tvoje serce kar žalosti ne poči, ke* vidiš: de tvoji grehi tako neusmiljeno tvojig® Zveličarja more? Saj zdaj toči solze, obžaldJ svoje grehe in reci: O dobrotljivi, zavoljo mene križan 1 Jezus! vlij v moje serce strah in lj u ^ bežen do Tebe. In ker so moji greh 1 tisti žeblji, kteri so Tebe na križ p el ‘" bili, stori s svojo gnado, de bodo vs® moje hude želje in občutki na Tvoj kr^‘ nabiti in tamkej umorjeni, de bom t življenji in smerti s Teboj križan, 511 s Teboj v nebesih vSčno kraljevati zamogel. (Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.) Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XII. Stacion. Jezus umerje na križi. v. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ib. Ker si s svojim križem svet odrešit. Odpri tukej svoje oči in premišljuj svojiga ? žeblji na križ perbitiga Jezusa. Poglej vse “•edo obličje Božje. Poslušaj, kako prosi od¬ penja tistim, kteri ga križajo in žalijo, ltaz- ' l J || iku obljubi nebeško kraljestvo, izroči svojo ^tater Janezu, priporoči svojo dušo nebeškimu eetu, poslednjič pa umerje z nagnjeno glavo.- C(,e j je moj Jezus umeri? — Res umeri je ^ križi — in zavoljo mene. O duša moja I a J boš zdaj počela? Oh ne hodi proč, ako 33 512 ne s ponižnim in skesanim sercam. Objem' križ in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in spoznam, de so moji grehi tisti ra- beljni, kteri so Tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene gnade nisim vredin, ker sim Tebe križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, kadar Te slišim, tudi za tiste prositi, kteri so Te križali. Kaj hočem tedej za Te storiti, ker si Ti tolikanj za-me storil? Poglej, o Jezus! pripravljen sim in voljan, vsim odpustiti, kteri so me kdaj razžalili. Res, moj Bog! za¬ voljo Tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih objamem, in jim želim vse dobro, in tako tudi upam v svoji smertru uri Tvoje vesele besede slišati: dans boš z menoj v raji. u • (Oče naš. Ccšena si Marija. Čast bodi Bogu.) Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 513 XIII. Staclon. rimo naročje poloie. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. ty. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako ojster je bil meč, ki je Se rce žalostne Matere prehodil, ko je svojiga •»ertviga Sina v svoje naročje v/.ela. Vidila Sa j e vsiga ranjeniga in kervaviga. O kakšno X| dost in bolečino je Ona tistikrat v svojim * e, 'cu občutila! Kteri meč pa je bil tako oster, je prebodi! Njeno serce? Oh! greh je bil, ! cter " 1 je Jezusu življenje vzel in Marijno serce ko močno ranil. Objokuj tedej ta grozoviti i e *k Skleni svoje solze s solzami svoje ža- ° s, ne Matere, in zdihni k Nji tako: O Kraljica vsili marternikov! kdaj vredin, de bi prav zapopadel v °jo žalost in bolečino? Kdaj bom 33 * 514 zadobil gnado, Tvojo žalost v svojim • sercu nositi in s Teboj terpeti ? O velika Gospa! sprosi mi, de bom noc in dan žaloval nad svojimi grehi , kteri so Tebi tako žalost naklonili, de bom ves skesan in spokorjen, v zaupanji in iz ljubezni do Tebe umeri, in p° smerti s Teboj večno živel. (Oče naš. (Jesena si Marija. Čast bodi Bogu.) Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XIV. ftfaciou. Jezusa v grob pofože. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. It. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje l0 jokanje Magdalene, Janeza in druzih poboža '* 1 515 iluš, ko jim je bil .Jezu« odvzet, in v grob položen. Zlasti pa si v serce vtisni težavo in grenko žalost Marije, Njegove Matere, ko je iz svojiga naročja ljubeznjiviga Sina dala. 1'remišljevaje Njeno tadanjo žalost in Njeno terpljenje se moraš res sramovati, de si pri obiskovanji tega križeviga pola tako malo milo- "vanja čutil. Oh! zbudi svoje serce saj zdaj pri zadnjim štacionu. Kušni s častjo kamen svetiga groba; položi v duhu vanj svoje serce, in reci k svojimi; mertvimu Jezusu : O usmiljeni Jezus! kteri si po tako kervavim potu iz ljubezni do mene hodil, častim Te v grob položeniga in molim. Oh! v svojim sercu Te serčno želim zapertiga imeti, de bi s Teboj sklenjen, po tem sv. križevim potu k novimu živ¬ ljenju vstal, in se v Tvoji gnadi iz tega sveta ločiti zamogel. Po zaslu- ženji Tvojiga terpljenja, ktero sim pre¬ mišljeval, mi dodeli, de bo na zadnjo Uro Tvoje sv. llešnje Telo moja po¬ potnica; de bodo moje zadnje besede: Jezus, Marija, Jožef! in de svoje zadnje vdihovanje s tistim zdihovanjem sklenem, ® kterim si Ti na sv. križi svojo sv. dušo 'vdihnil. Daj mi z živo vero, s terdnim vaupanjem in z gorečo ljubeznijo s Teboj 516 in zavoljo Tebe umreti, in potlej s Teboj na večne čase živeti. Amen. (Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.) Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Molitev. Nebeški Oče, večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojiga Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s ktero je On po svojim brhkim terpljenji in grenki smerti mene odrešil, Ti darujem ta sv. križev pot, kteriga sim s Tvojo gnado obhajal. Vzemi to pobožno opravilo k povikšanju svojo časti, v zalivalo za vse meni in dru¬ gim podeljene gnade, za odpušenje grehov vsiga sveta, za pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa, za ktere sim v začetku prosil. O milostljivi Očo nebeški! poglej na obličje Kristusa, svojiga Sina, usliši glas Njegove sv> Kervi, in bodi milostljiv meni ubozima grešniku! Amen. Hvaljen bodi naš križan Zveličar Jezus Kristus, in Njegova žalostna Mati Marija! 517 Pese in pri svetim križevim potu. ®h, pridite stvari! Kaj, glejte, se godi! On, ki nas vse živi, Strašno za nas terpi! 1. Stacion. Razgajžlan, zapljevan, In kronan, zasramVan, Pred sodbo je peljan , Nedolžno v smert izdan. 2 . Štacion. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame, Oh .Jagnje Božje gre In nese vsih dolge. 3. Stacion. Opešal je v močeh, Podre ga križ; naš greh; Vtopljen v sveta dolgeh Leži potert na tleh. 4. Štacion. Oh žalostni spomin ! Ker sreča Mater Sin; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. 5. Štacion. Omagal Jezus je Od težo križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se. 6. Štacion. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spomin za to ji da Terpljenja britkiga. 7. Štacion. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet: O jenjaj, grešni svet! Ponavljat’ greh preklet. 8. Štacion. Usmiljene žene! Ne jokajte za Me; Tožite za-sc le Spokornih sere solze. 9. Štacion. Oh , Jezus omedli, Pod križem spet leži, Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehih spi 10. Štacion. Ko pride na goro, Ga slečejo gerdo , Pijačo mu dajo, Ostudno in grenko. 11. Štacion. Na križ ga polože, Razpno roke, noge; Žeblji mu zdaj nove Še rane narede'. 12. Štacion. Na križi tam visi, Oh, sveta teče Kri! Za grehe vsih ljudi Zveličar smert stori. 520 13. Stacion. Marija, k Teb’ hitim, Tvoj’ga Simi častim, Z vama, dokler živim Rad jokam in terpim. 14. Štacion. Za naš greh mertviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serca. * * * O Jezus hvala zdej Ti bodi in vselej; Skoz svojo smert nam daj Te ljubit’ vekomaj. 521 v čast Marije Device. 1. Sv. Marija. («jue nebes, tolažba zemlje, Tvoj pogled nain serca jemlje, Naše pribežaljše si! Zvezda morska, zgled svetosti, Angelov vsili vir sladkosti : Bod’ češena, D’vica Ti! Prot’ podobi Tvoji mili V sercu s sladkimi čutili Gleda ves človeški rod; Tvoja skerb preljubeznjiva, Gnad obilno v nas izliva , ICaže nam v nebesa pot. Prosta greha si rojena, Vernim v blagor podeljena, Z llogam samim sklenjena: — Psalmi vsili duhov donijo Ti za Tvojo lepotijo, Ki nevesta si Bogi. 522 Gnadc polna, ki rodila, S čisto hrano* si živila Nam Zveličarja enkrat: K Tebi, D’vici prečastiti, Se prederznemo stopiti , Čast in hvalo Ti dajat. Trikrat sveto vse mu poje, Ki se kliče Dete Tvoje , Ki se v smert za nas je dal. Te posvetil je v svetišč. De nam zadolženjc zbriše, De nas grehov je opral. O Marija, serčna, mila! Kelh terpljenja si spraznila, Kači sterla si glavo; Bodi nam, oh! pomočnica, O Marija. Ti Devica, Ki se k Teb’ zatekamo. Pros’ Boga’, de to življenje Nam v resnično spokorjenje Oberniti voljno da; Pros' de čednost vsili cvetlice Zbiramo na pot’ pravice Do kraljestva Božjiga! In v prestrašnim smertnim boji Brani nas v ljubezni svoji, De bo dobro tek končan, De bo tam po smerti srečni V domovini pravi, večni Ven’c pravice nam podan. (1‘olcg Zeit und Evvigkeit.) J- 'cX3 v -' 523 2. Ljubezen do Marije. I. (Sv. Alfonza Ligv.) V/ e š, o Marija! Moje veselje! Veš moje želje? Ljubil bi Te; Z mi raj pri Tebi Hotel bi stati; Ljubljena Mali, Z verzi me ne! Kaj pa Ti hočeš, Moja Kraljica, »Sladka Devica! De Ti podam? Druziga nimam, Prosim pohlevno , Vzern’ serce revno, Rad Ti ga dam. Pa Ti, Kraljica, Si ga že vzela, In si ga vnela. Za Te gori. Mati preblaga! Ti ga ohrani, Hud im u vbrani, Reši ga Ti! B. Potočnik. 3. Ljubezen do Marije. II. K Tebi, o Marija, Mati mila! Moje tožno serce hrepeni; Ti z vezmi dobrot si ga vklenila, Tebi torej vdano naj živi. 524 Si zmed vsili edina Ti odbrana, Nar svetejši kar jih svčt imS; Z vencam vsili popolnamost obdana: Ti si tempelj živiga Bogi. Ni na zemlji Ti nikjer enake, Ni je zdaj, in je ni blo nikdar, Nimajo nebesa same take, Kakor Ti Marija, rajski žar! Ti prijazna zgodnja si Danica, Ti ljubezni Božje žlahtni vir, Ti vsili čednost slavna si Kraljica, Ti nam zgled, tolažba, sladki mir. Torej z upam nate se oziram , Ko sveta me prazni bliš slepi, Za ljubezen sveto le umiram. Za ljubezen k Jezusu, k Marij. Oh dovoli mi, Kraljica, Mati! De otrok Tvoj klicati se smem; Ak’ mudiš se, milost to mi dati, Pa od Tebe, Mati! preč ne grem. J. VolHi*. 03 ^ 4. Marii. P) Devica, bod’ češena! Ti Kraljica vsili nebes; Ti si vsim nam vir življenja Ti si sladka, mila res. Svit blišobe Te obdaja, Solnčno sije Tvoj obraz. Vsa lepota svct’ga raja Služi Tebi v večni kras. Vender Tvoj obraz je mili, Mile Tvoje so oči; Vse, kar Tebe bi prosili Nas poslušaš — Mati Ti! 525 Si ponižna in premila. Si nam dobra vsaki čas, Si nam Mati, kot si bila Se na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej, nas revne grešnike, De od zlega, pros’, in zmote Ljubi Jezus, reši vse! In ko enkrat že nagnilo Se življenje naše bo , Takrat k nam ozri se milo, Sprejmi v sveto nas nebo. Tebi vdani hoč’mo biti, Te ljubiti vsaki čas, Zmirej hoč’mo Te častiti, Pdti slavo Ti na glas: O Devica bod’ češena! Bod’ češena vekomej! Taka Mati ni nobena, Kot si bila Ti vselej. A. Praprotnik, v 5. Češena si Marija. K, o v jasnim jutru primiglja Že zvezdica daničica, Se sliši milo že zvonjenje, Marii čast in počešenje In z zlato zarjo vse časti: »Češena si Marija Ti!“ Ko višej sije solnce že, Vzdiguje se, čez poldne gre, Se sliši zopet nam zvonjenje; Marii čast in počešenje; — Čez hrib in plan se oglasi: »Češena si Marija Ti!“ 526 In kadar solnčice ljubo Nam za gord žari slovo, Se glasno sliši še zvonjenje Marii čast in počešenje; — V večernim hladu se glasi: „0ešena si Marija Ti!“ „Češena si Marija Ti!“ Naj se glasi do konca dni, Naj vedno sliši sc zvonjenje Marii čast in počešenje; — Nebo in zemlja naj glasi: „Cešena si Marija Ti." Praprotnik* 6. Slava Marii, naši Materi. "^ebi Marija, o Mati premila! Rad bi jez pesmico novo zapel; Rad bi razlil Ti vse serčne čutila. Revež ne vem le, kako bi začel ? Veš, o Marija, kako čem začeti? Sel bom na griček in tam bom začel: „Slava Marii, oj slava prelepi!“ Tak’, o Marija, bom Tebi zapel. Klical bom tamkaj na griči krog sebe, Klical bom brate, naj z mano pojd; Klical bom sestre, naj slavijo Tebe, Mladi in stari naj slavo ženo. Divje zverine naj Tebe častijo, Voda v potoku naj Tebi Šumija, Tički preljubi naj Ti žvergolijo, Vetcrc po gojzdu naj Tebi pihlja. Hribje, planine, gorice, doline, Travniki, logi, široko poljd, Gojzdi, ravnine in sterme meline, Vsi naj Te z mano o Mati! časte. 527 Naj se razlega po silni daljavi, Naj se odmeva in vedno glasi, Krog in okrogi po zračni višavi „Slava Marii ! w naj vedno doni. J. Volčič. 7. Skrivnostna roža. (Poleg nemškiga: SS bl li f)t fcft SBlumdl Ctlte U. f. tt>.) Udo pošteje vse cvetlice, Ki po polji cvetijo, In po vcrtili nam gredice Ljubeznjivo zaljšajo ? Vender lepši ni nobena, Tud’ enako žlahtne ni, Kakor je cvetlica ena, V Božjim vertu le stoji. Oe komu se v sercu vije Bolečine britki meč, Naj mu cvetka ta zadije: Bolečine ne bo več. In ee strup pregrehe rane Smertne vseka mu v serce. Ga nje duh ozdravi, vstane On, če verno ga pije. In cvetlico, ktero menim, Dobro pač jo vsak pozna: Je Marija, ki z nobenim Grcham ni oskrunjena. Je Marija, ljuba, mila, Vertnica izvoljena , Ki z dobrotnostjo ranila Je presladko me vsiga. 34 528 Je Marija, čista, blaga, Ki daje nam to sladkost; Kje cvetlica je tak draga Na vse zemlje širokost'? Razveseli, sladko cvetje, Oj pogostama zemlji')! Bodi varno vsira zavetje. Kteri v Te zaupajo! In svetost in mir donašaj Tukej revnim grcšnikam, Enkrat pa, oh, ne odlašaj. Sveti raj doseči nam! J. K. 8. Marii. (V spomin na sv. Vušarje.) Cješena kraljica! Češena mi bod’; 0 čista Devica ! Češena mi bod’. Pred Tebe, Marija, Tj e v duhu hitim, Po Tebi, Marija! Serčnd hrepenim, Češena Kraljica! itd. Pa nekaj. predraga ! Nazaj me derži! O D’vica preblaga! Oh! greh me teži. Češena itd. 529 Sim deleč zabredel Od Tebe, moj up! Globoko je vjcdel Pregrehe me strup. Če,šena itd. Kak hočem jest vstati Brez Tvoje moči? Usmili se Mati! Oh ! reši me Ti! Češena itd. Pomagaj Marija, O prosi za me ! Pomagaj Marija! De pridem pred Te! Češena itd. Vse upanje svoje Postavim na Te Le Dete Ti svoje Poprosi za me! Češena itd. Kaj ne? o Devica! De upati znam, De Tebe, Kraljica, Za Mater imam? Češena itd. Saj Ti si Devica, Dobrotljiva vsa! Si nam pomočnica, Kot nekdaj si bla; Zatorej, Marija! Češena mi bod! Na veke Marija! Češena mi bod’! }. Voliti. -''cX?'— 34 * 9. Tolažnica žalostnih. domačije ljubeznjive 'izgnani Deleč k Babilonskih rek vodam,- Proč od svojih ljubih odpeljani V zasmeh’vanje nejevernikam, Kličemo otožni, jokajoči V grenke žalosti predolgi noči. Judje milo so tako zdihovali V Babilonski terdi sužnosti, In na verbe harpe obešali, Ker so glasi njih omolknili. Lej, Marija! tak' tud’ mi v ptujini Zdaj zdihujemo v ti solz dolini. Kar na zemlji naši je rojenih — Priča glasno terpijoči Job —* Je sVomakov truma zapušenih Kmali so pregrenke srnerti rop^ Kar je namreč zjutrej še cvetelo, Lej, na večer že je ovenelo. Oh! le kolko. ki jih je ljubilo Tukej našo celo še sereč, Se jih je za zmerej tje ločilo, Po rešenji serčno hrepene: Oh! tolaži jih na tistim kraji, De sc veselili bodo v raji! In le kol’ko (ih, ki smo v ljubezni Sladki ž njimi (anko sklenjeni , Je to noč pod butaro bolezni Se zvijalo v brhki žalosti: Stoj ! o Mati ljuba ! jim na strani, Daj, de v voljo Božjo bodo vdani! Tam na samim pri divji nevihti Bega lačen marsikteri otrok. 531 'Klice, joka, oh! globoko ihti, Al’ v viharji se ne sliši jok: .Spravi jih, o Mati vse dobrote! V domačijo spet zgubljene s’rote. Daj, de tud’ mi v pravo domačijo I{ svojimu Očetu pridemo, Pelji nas v nebeško tovaršijo, Sprejmi nas v naročje materno, De po revnim tem življenji svojim Večno cvetemo na sercu Tvojim. (Poleg Zeit und Evvigkeit.) J. K. 10. Pribežališe grešnikov. (J, lej nas, ki veseli smo , Ko cvetlice se smejali, Zdaj pa — oh, prežalostno ! Glej , vsi veli smo postali! Vsi otožni tukej stati Moramo in zdihovati. Oh! Gospoda mili glas Zaničvali smo prevzetno, Torej naš eveteč’ obraz Greh omračil neprijetno . Ki nas krone je oropal, Po cvetlicah naših stopal. Gnade rosi smo serce Zaklepali brez preneha, .. Pasli spačene želj<5, Okušali sladnost greha; Oh! al’ zdaj nam greh pripeka, V sercu hude rane seka. 532 Svojo roko nam podaj, 0 Marija iz višine ! Oh ! do Tebe pride naj Vpitje nase bolečine! O nikar nas ne zapusti. Vsaj en glas za nas izusti. Nisi šla od Sina preč, Tudi ne v nar hujši sili 5 Si čutila ojster meč, Ko so ga na križ perbili: Spros’ na sedeži nebeškim Mir otrokam vsim človeškim. Upanje si grešnikov, Ti si venec vsili položnih, .Smili se zavolj dolgov Nas skesanih in otožnih, Naj solze Ti govorijo, Kak’ nas rane zlo bolijo. Sprejmi vele na serce, Daj tam merzlrm se ogreti) Glej solze njih pregrenke Oh! daj milost ž njim’ imeti : Poživljeni bodo vstali S cvetjem spet se pokrivali. In če zopet hoče slast Pokončati novo cvetje, Brani, Mati! svojo last, Bodi močno jim zavetje, De cveto Ti vsi veseli, Ki so k Tebi prihiteli. (Polog Zeit und Ewigkeit.) J. K' 11. Marija pomočnica, ® Devica! Pomočnica Bila si in boš nam Ti! Le sladkosti In blagosti Tvoja roka nam deli. Ko cveteca In dišeča Si Marija rožica ; Sem iz raja, S vet’ga kraja Diješ cvetje upanja. Ko danica Tolažnica V temni noči siješ nam ; Mati mila Vedno bila Si ubogim grešnikam. Pri slabostih In brhkostih Rada nam pomagaš Ti; Pri skušnjavah In težavah Pomočnica vselej si. Čast Marije Naj razlije Se po svetu krog in krog Njo častimo In prosimo Pomočnico vsili nadlog. 534 Ljuba Mati V zarji zlati 'Naj prisija zadnji dan, Boš prosila Govorila, Srečno bode tek dognan. A. Praprotnik. 12. Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta. Načelo se nebo je rumeneti, In milo že danica primiglja, ’Z za gore vzdiga se, prijazno sveti, Do lune približuje se šerpa, In oznanuje solnce, ki goreti Začenja v krogu zlatiga neba. — O sprejmi naše serčno pozdravilo , Pomen si Ti nam s svojo lučjo milo. Tako Marija prišla je Nevesta Na tihim ’z svoj’ga Stvarnika roke, De bi, Gospoda dekla vselej zvesta, Spolnila enkrat vsili ljudi želje. Postala tempelj je, lepota mesta Presvetiga, katoliške cerkve, De bi v šotoru tem Bog sam počival, Kjer greha madež ni nikoli bival. Na glavo kači stari je stopila, B’la druga Mat’ človeškiga rodu , Je brezna zmaja serčno umorila, In ga zročila večno je peklu; De b’ vedno tam za nas Boga prosila, Rešila nas tud’ smertniga strahu, Zato izvoljena je naša Mati, De nam zamore vselej pomagati. I 535 Zato preseže čast Nje previsoka Lepota samih Kerubinov vsili, In bolj kot solnce iz nebi oboka Sc sveti zdaj po svojih čednostih; Cio delj slovi, kot zemlja je široka, Ker se je ni dotaknil greha dih; In venec sveti se na Njeni glavi Iz dvanajsterih zvezd v nebeški slavi. Kot čistiga človeštva zgled spočeta Soglasno rabi dušne vse moči; V ljubezni do Gospoda svoj’ga vneta V zavetji svetim mlada že živi; Le po Mesiju gre Nje želja sveta, Le Njega vidit’ serčno hrepeni. Kdo hvalil ne bi v svetim začudenji Presvete Božje Mater’ v Nje življenji? Češena bod’, Nevesta Ti nebeška! Presladka Božja Mati in Gospa! De nas ne pogubi slabost človeška , Naj brani skerb nas Tvoja materna! Oh! grehov butara nas tlači težka, Hudobna strast zaderge nam ravna : Pa Ti, ki čista vselej si vsa bila, Oh! reši nas od grešniga netila! (Poleg Zeit unil E\vigkeit.) J. K. 13. Marija. (Poleg laškiga: O ainabile Maria!) M arija ljubeznjiva! Ti moje si veselje, Vse moje serčne želje So, vedno te častit’. 536 Oe se me žalost loti, Al’ grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine, Ko k Tebi pribežim. Ime presveto Tvoje V serce si čem vsaditi, In sabo ga nositi V sercu , kjerkoli bom. In ko zavoljo greha Mi serce v strahu bije, Samo Ime Marije Mi serce vpokoji. In kadar bodem vmiral Bom klical Ime Marije, To mi tolažbo vlije V prežalostno serce. Marija! iz serca zdihnem, Ko zora zjutraj vstaja, In solnce ko zahaja, Marijo kličem spet. Ko me sovražnik skuša. Zavpijem: Oh Marija! In la peklenska zmija Prestrašena zbeži. To sveto Ime Marije Klicaje bodem srečno Tu živel, ino večno Se tamkej veselil. Usmiljena Marija! Ti si mi zvesta Mati, Zato se ni mi bati, Te klicat’ na pomoč. Zatorej bodem klical Marijo v vsaki sili, Ker Ona se usmili, Kot Mati ljubljena. Štefnn Koci«"«'*' 537 14. Izročilo Marii. (IVIisionarjem.) 0 Marija, naša Mati! Čez valove, od nevihte gnane, Tj e v dežele, potnikam neznane, V Te zaupajoči gremo. O Marija, varuj nas ! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! O Marija, naša Mali! Če nesreča nam bo konc kazala, Up naš pobijala terda skala, Takrat Mater nam se skaži! O Marija, itd. O Marija, naša Mati! Kadarkoli bomo v hudi sili, K Tebi se Marija! obernili, S svojim plajšem nas zakrivaj ! O Marija, itd. 0 Marija, naša Mati! Kakor veš in znaš , nas varno vodi, Skerbna, mila Mati, z nami hodi! Spremljaj nas do konc’ življenja! O Marija! itd. 15. Ljubezen do Marije. III. (Sv. Alfonz« Ligv.) 1?isto Gospo in Devico jest ljubim, Ktere sercd je v ljubezni goreče! Ljubi vse duše po Nji hrepeneče, De si nevredne, jih čerlit’ ne zna. <538 V svetih nebesih je Ona Kraljica , Vender se milostljivo perbližujc Vsacimu, kteri v ljubezni zdihuje, Njeno nebeško lepoto časti. Ta tako lepa in čista Devica, Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto, Z volil si Mater, Hčer in Nevesto ! Ta mi je vnela in vzela serce. O de bi mogel jest kdaj doživeti, De bi Marijo vse serca ljubile, Slišati, de bi vse trume častile, Sveto in sladko Marije ime. De bi se pela po zemlje pokrajnah Razlegajoo sc vsili sere harmonija, Živi, oj živi Devica Marija ! Živi tud’ Jezus, k jo ljubi tako. Iše naj druge ljubezni, kdor hoče , Ljubi, če more, naj kdo kogarkoli, Moja ljubezen, k’ serce mi jo voli, To je Marija, k’ jo ljubi tud’ Bog. Stegni roko, o Marija premila! Roparca sere moja sladka! in vzemi, Moje serce mi iz pers, in ga vnemi, De bo gorelo , medlelo za Te. Vnemi ga s tistim plamenam ljubezni: * V kterim je Tvoje prot Bogu se vnelo, De bo tud’ moje v tem ognji gorelo , A'' večni ljubezni do moj’ga Boga. B. Potočnik. A T . K. A r . C. B. I. I*. I). M. Ktizciloa Stran. Predgovor.HI Posvečenje.VI Prošnja do Jezusa.VIII Začetek Marij n ih Šmarnic.IX Namen te pobožnosti.XII Kako se obhajajo Marijnc Šmarnice .... XIV Izročilo Marii Materi Božji.XV Lavrctanske litanije.XVII Molitve.XX. V vod. Od litanij sploh. Starost in vpeljava Lavrctanskih litanij Ime Lavrctanskih litanij. Pervi razdelek. l. а. 3 . 4 . 5 . б. 7 . 8. Začetek Lavrctanskih litanij. Gospod usmili se nas! Kriste usmili se nas Gospod usmili se nas!. Kriste sliši nas! Kriste usliši nas! . . Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili sc nas Sin, vsi ga sveta rešnji Bog, usmili se nas Sv. Duh, resnični Bog, usmili se nas! . Sv. Trojica en sami Bog, usmili so nas! Drugi razdelek. Sreda Lavretanskih litanij. S. Marija, za nas Boga prosi .... S. Mati Božja, za nas Boga prosi 1 3 4 17 31 33 37 38 31 33 40 Stran. 9 . 10 . 11 . 12 . 13 . 14 . 15 . 16 . 17 . 18 . 19 . 20 . 21 . 22 . 23 . 24 . 25 . 26 . 27 . 28 . 29 . 30 . 31 . 32 . 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39 . 40 . 41 . 42 . 43 . 44 . 45 . 46 . 47 . 48 . 49 . S. devic Devica, za nas Boga prosi! . . Mati Kristusova, za nas Boga prosi . Mati milosti Božje, za nas Boga prosi! Mati prečista, „ „ „ „ . Mati brez madeža „ „ „ „ • Mati nedolžna, „ „ „ „ . Mati presveta, „ „ „ „ . Mati ljubeznjiva, „ „ „ „ • Mati prečudna, „ „ „ „ . Mati našiga Stvarnika, za nas Boga prosi Mati našiga Odrešenika, za nas Boga prosi Devica modra, za nas Boga prosi! Devica častitljiva, za nas Boga prosi! . Devica hvale vredna, za nas Boga prosi! Devica mogočna, „ „ „ „ Devica usmiljena, „ „ „ „ Devica verna, „ „ „ „ Podoba pravice, „ „ „ „ Sedež modrosti Božje, „ „ „ „ Začetek našiga veselja, „ „ „ „ Posoda duhovna, „ „ „ „ Posoda časti vredna, „ „ „ „ Posoda vse svetosti, „ „ „ „ Skrivnostna roža, „ „ „ „ Turn kralja Davida, „ „ „ „ Turn slonokosteni, „ „ „ „ Hiša zlata, „ „ „ „ Skrinja miru in sprave, ,. „ „ ,, Vrata nebeške, „ „ „ „ Zgodnja danica, „ „ „ „ Zdravje bolnikov, „ „ „ „ Pribežališe grešnikov, „ „ „ „ Tolažnica žalostnih, „ „ „ „ Pomoč kristjanov, „ „ „ „ Kraljica angelov, „ „ „ „ Kraljica očakov, „ „ „ „ Kraljica prerokov, „ „ „ „ Kraljica aposteljnov, „ „ „ „ Kraljica marternikov, „ „ „ „ Kraljica spoznovavcov, „ „ „ „ Kraljica devic, „ „ „ „ . 46 53 57 65 73 84 90 96 105 113 123 132 142 155 167 179 188 199 209 219 226 234 241 250 260 269 276 286 294 301 308 316 326 337 347 355 361 370 379 389 395 Stran. 50. Kraljica vsili svetnikov, za nas Boga prosi! 404 51. Kraljica, brez madeža izvirniga greha spo¬ četa, za nas Boga prosi!.41 2 Konec Lavretanskih litanij. 52. Jagnje Božje, ki grehe sveti odjemlješ . . 428 Pobožne molitve in opravila. Zjutranja molitev .437 Zvečerna molitev.441 Sveta maša .446 Molitve pred spovedjo.464 Molitev po spovedi.469 Molitev pred sv. obhajilam . . . . . . 470 Molitev po sv. obhajilu.475 Tri Božje čednosti.480 Molitev za odpustke .483 Litanije vsih svetnikov .484 Navadne molitve po litanijah .488 Molitve po litanijah v dan sv. Marka in križev teden.492 Sveti križev pot.496 Svete pesmi v čast Matere Božje.521 ... ... . . . « . bI€’ . . . . ... ....