JOSIP VANDOT Kekec na hudi poti. tisto jutro. Drelginfl je klobuoak z obraza in je istrmeil potem s šindko lodiprtiimii oamiiikirag sebe. Skazi velilko iihvo je sijaito soilmce, maravinost v šuipo je sijalo i>n na obraiz zasipaneffa Kefcca. Im Ketkee se je dviKinil, ipa je lOitreiseil bilke s sebe. Prvii trenutek sefniti zaivedel tii, Ikue je tpr;avizapir:aiv. A zagiledail je Tinko, ikii je še vedino sipala in se je težlkio oddiho-vala. Im itedaj se je odiariiil Kelkec s prstam po čeilu. — »Aha'!« je rekell sam pri seibi, »zdaj vem, /kje ;sem... Pa sem že •misM iti po kuzo, da iio ipoženem ,na pašo... Ovbe, to bo giledaila Keaa, too me ne bo! Pa bo sitoarila ves dan iai se bo dda v Mevu ... Tii prilbita stvar!« — In Kdkiec se je popraslkail za desniiim ušesom iiai ije ipričel gioidrn!ja*i saim s isaibo. — »Kaj maj storim?« »e1 je >vipraša]. »Ali naj itieknl tu v šuipi1 kaikior ikos v fldetkii? Oj, me, qj, ne! Keikec mi itoos, pa ne bb tičall v tolettka. Pajtudi zapnt ne bo kaikor naša Keaa v hleivu. Qj, sag Tes — raiša Keiza ... To bo RiledaHa danes, 'ho ime ne bo iin je me bom ipoivipraševal, zaikaj ima rogoive na gtlavj. Pa bo itnda idaines časa zadosti in bo niemiara iztuihtaila, zaikaii ji je Boig: podaril roKOve. Saii praviiim...« Ln Keikec se je dorniiiislil fcoize ki se ije zasmejal na fflas. Z noko se je udanil po tooileniih iin se je oetiI po sipeči Tiinlki. — »Hej, Timka, Tdtnikaira! Mi roe sllšiš? Zbuidi se in vsitamii, (ker y'e že eas!« Tinka je igilasmo vizdlihnila. Odiprla je malce ioči in je poigtalafa bratca. »§e malo inaj spimi... O, Kekec, tako sem tnuidna!« — Še einikrat je vzd!iih-nila Ttoka, pa je zaprla ioiei, Im čez itrenimtelk ie ^ctpet spaila. »Hm,« je irelkei Kdkec itn je sitopiJ k irizkim duirim, »>pa jo pustitn, naj spi še :ne)kaii ičasa. Jenica se itak še me vrne... Bioij? ve, aili so diviji loivci še v koči? Taiko raid bi jiih vidiel, pa četudi s&mo iod daleč. Jerica je r&kja, da iso sitrašmi. Če je .res? Tudii Bedanec je straišan, a vasi ? Oj, ne, >oj, ne!« Keikec se |e zjasmeial vnoVič -iin »e je spilafcU iz šuipe. Doibro se je bJil oaspail in spočil oez noč. Zato ipa je bil diobne voilje :in vietseil, pa še nra mfiseJ mu rai iprišell straih. Kaj ipa šeile siknbi! — Ej, sag sije zun:ao b&Ii dan; vsa širina seOTOž-et je pokniita s tpls-amran, dehtečiiri' cvetjem-, in irnu-rini črlikajo v veseili idain po tepi seiriiažeiti. Še ceto beli 'Siraežniifci se smieMjaiiio, ker se kcip-ijeijo v totptih isotočnih žairtkih. Iin vse šdnnio, modro neibo se saneblja in gkda veselo na zagioirskii sivet. Pa bi se Kekec ne smeiiaJ? Kekec, ki rnu je Bor dal iveselo sroe itoi diobro voljio? — Ej, resiničnio — foiilo bi čudno>, če bv ne bil Kekec veseil. Saj irnu še na iirtiseil miso več pr-išil!i tirud? in težaive voerajš-njega idinefva. Vse rfe že uozaibil ia ;e videl saimo dam, iki sd je razgrinijaJ tako lepo m. veiselo nad tihiim, zaigiorskjim sivetom. Kakec je obsitail za itrenutek pred šupo in je pogledai na bočo. A ker ni viidial riifcoigar, je kar šel preko trate proifi koči. PozabW je, kar je ball cib-ljubM isimoči Jerici. Pa je hiJ ©Mjuibiil, da bo ioistal leipo v šuipi in bo ivanoval Tinko. A tega se Kekec ni več spomiinjal. Hatel je samo dio dirvjiih loivcev, da jih ipoiprosi skodetlice imleika m toosa kmuha, ^aikad Kekec je začutil, da je lačen, ker m bil jedel voeraj praiv .nie poštemeffa. Zato ie stoipi'1 narav-nost do kcanih vrat im ifih je hioiteil odpreti. A vrata ®o 'bila trdo zaprta. »•Hej, tiudde!« je zavpil Kekec iti je 'butnM trikrat v teseine idurii. A nihče se imu mi 'OgflasSl. To pa ni bilo Kskou všeč. Na vse moči je pcnzkv§a&, da bi lodipri durii. A mjegov tirud je bi! zaman. To pa vendar ni apravilo Kelkca v 'slabo voljo. Šel je knoginkroig tooče, da bi dobiiil visai imadihno »adT>rtKtni:\ skazi ikatero bi 'se spdazii v ikcčo'. A ,iskal je zamain. — »Odišli so in so za-priii fcodo,« je pomi&lll Kekec m je iodišal nararvmosit do studemca, ki je žuibn-rel medaleč tam 'V senci šiTioke buikve. Kar s pngiiščem 'je zaifel hiladine vodc Ln }o je hlastrao isrkal —¦ »Ovibe!« .je diedal saim pri sebi, ko se je najpil. >-Doma isem dobiil za zajtrk skodelioo gionk©Ka imleka. A itu moram piti •mrzlo vado, pa §e brez bnuha. Ovbe!« A Keikec se nii j&ziil in hudloval zaradi tega. Samo n/asmedal se >e, v'*-je pTeginal za 'trenMtek lakoto, iki se je oKlasiila, ko se ije domiislil fforkeiga tmileka. Nato s.i je ¦uimliil oibraz in se je oibnisal ikar z rdkaviom. Napatil se je nazaa do šuipe, da bi pogiedail, kajj dela sestrica. A Tiinika je še vedmo spaila in ®e inii ihatela predranmiM, dasi jo ije Mical Kekec na ves glas: »Oj, Tinka! Oj, Tiimlkara! Ali dišiS? Čas je že, da vstaneš, ti Tinkara!« A Tiimika ie isarmo vzdihnila im se je obTniila na dr-uigo stran. Kekec je sikoimiiizigtiiil z rameTii iiti je šel nazaj na senožet. Splaszil se de po strmimi .in sedel visakio tam god na painoibju ma zeleni otiaih. Tja je siaalo soince, m 138 viideflo se je dateč naokirag. Se c&lo v globoiko doliinioo se je videlo, im Kekec je natanko raztočil tam doli b&ti pnod In .modna vado, ki je tdda sredii iproda. Spoiznal ge sneižnike, 3ci so se dvigali ,tam v 'Ozadiju. Saj Jifri ja gledal vsaik dan iz vasi in se je čudll iijihovi Višini. Bili so pokniti s sne* gom im >so foffi taltoo, tako visdki, da so se ddtikali s svojiima fflavanui marafv* j nast imadrega neba. Z visakidsra parobija jih je zajrladal zdaj Kekec, pa je tleskni! z rokami. vO, gflejte!« je zaMicail na glas. >>Taim so snežnfilki, kii isem jiii vidd že fcolikokra*. Tasti strmd, groiztii skladovi —to je šknlatioa. Zalen gioizdič se širi pod njo; itajm je Jepi graj, kjer cioimuje Vila ^krlaitica. A tam na desno se dvisjuje Prisamek. Olavo Lma povašeno, kalcar da bi spail. A p«od nfm so r;az.metane vi&oke skale kroRlinikros:. Ej, tam sitainuje di!vyi imož Prisanelk. Sbofcrat mi je že ipravl oče o niem. Oj, ne bito 'bi 'dolbro, če t>i .priišeil mjeim'u v ipesti, Te&nično bi ne bi'lo dabro...« Kefkec iS-e je veselo zasmejal in je počiil z rokainM. A paffled mu je oib^ visel na aziki doliiinici ploforiko tam spodaj. VMel je potok, im zdeto se mu je, da s'1'iši razJoono Sumenje vode. — »Hej, to je Pišenca!« je zaklical ka.t hipama ma ves fflas im je poskočil na moge. »Saa vidim p>ot, iki se viije om-kraj proda... To je naiša pot, ki drži naravrnost v vas... 0, ,pa smo bili neuimini voeral, joj, tako meumni! Zakaii iiismo stopili sem j?o>r? Pa bi1 hil! videli, kam maii srremo, da pridemo dcrmav. Jai, kaikio srno bili1 neumnil^ Kekec je biil od sameg:a veselja ves iz sebe. Zdrvil je po strmini, na-vavTOst v šiipo je tekel. — »Tinka, oj, Tinikiara!« je za^ptil nad ddkJioo, ki se je iprebudila vsa prostrašena. »DobiH sem ipot, dobil sem jo! Pa maima •nii treba čalkati Jerice. Lepo gireva n-avzidol m opoildne bova že doma pri kosilu ... Le raenii venjemi, Tiinika! Kar hitr.o vstani, pa pojdi z imano, da ti poikažam pfft.« Tinka se ije drviffnila trudomna iin je stopila na nogfe. Zalarmala je briidiko, 'ker }o ije zaskeildo nekaj v fftežnjih. Sedila ije mazaj na listje vn s6 je Tiafkiram. žila. »Boili, Kekec, fu v giležmjih me bali,« ie reikHa im je vizdlhnila 'vnoviič. »Kaj -titstio!« ji je ladvnnil Kelkec. »Bo že iprešlo, ko presitapiš dvakrat ali trikrat. Boš vidala, da bo reis talko. Hoj, 'Jepo stečeiva ipo gori navzidol m prideva ravno h toosihi damiav. Le menii verjami isn se nikar ne ikrermži1 * Veš, to ni lepo. Kre»mižiijo se saimio otrooi, ki 90 še v Zijb^llki. A ti si že velika. joj, tako velika!« Tinka se -je bridlco nasmehnftla. A vendar je pustila, da m >je bratec dbul črev'9l}5ke. Nato se je dvigniia im se ije uočasi skobacala az Hstja. Pač ijo |a še zalbdleOo tupaitam v fflcžnjih, a me več takio hmdo. Pačaisi )e šla za Kek-cern po strminr, Ciimboilij je hodlHa, 'tam mianjša n"e bila 'bdleaina v .nogah. lm ko je prišla Tmka-na visobo pardbje, Je že miso več -noge .botlate. Kdkec ji je kazal dolimioo in zneanike. Pa tudi pat |i je pidkazal, Ifei se n'e viilai «otnikr.a,i be-legra proda. — »Jej,« je r>eMa Tinlka m je tudli smiefeliial. Dasi je bill sam ilaičen, ije ivemidar iprivoščil 'sesitrici vise. Pa Timfca n\ ¦hioitela ipojesiti 'viseiga. Potoivioo je daila Kekcu, iker se je donnisilila. da imiora bilti tudti lon laoen. A Keikec se je brain.il in inl fooital. A ker sastnica ni 'Odiroehala, ije že hoteJ vtakmiiti' kos ikriuha v usta. A premaigal se je, >ker se .je (SpomrtiJ, da bopot še dalga in to Tinlka še veSknat) laana. Zaito Je spravil svinijiimo in kruh ilepo v žeip, da bi ga ne naidiegoivala še amkrat rakušniiaiva. — »Ali greva, Tinka?« je rekd sestrici, tkii je hlastno pte vddio fe njeigo-v«g:a kloibuGka. »Veš, činntpinaj ^reva, temprej siva dama. Ali greva?« »PačakaStvia še miailo — zjiaibi+i ipride Jeriea,« je adgioviorila Tiirnka in se je zileiknila vsa zadavaljna po trati. »Oj, Kekec! Pa imi še misi ipravil ni-^česar o divjiih lovcih. Dejal s'i, daije šla Jerica z noimi, daiji poikažejopravrt ipcrt. Pa si jih videl iti? 0, poiveii mi, allii iso ibili strašni?« »Kaj jaz vem!« je dtejai Keikec »Nlisera jth viidiei. V«§, v šuipt sem nnioraJ sedeti šn stražiti tefoe, da te ne vzaanieSo divji loivci. Hej, čepel sem taim in čakal, da ipridejo. Kar za vralt bi j.i;m bil sitočil kalkor imačka. Pa bi se bih ustrašiH in bli bili »bažaili.« »Joj, Kdkiec!« >se ie začudiila maila Tiinika lim je tiesknila z rokami. »Po-¦Kumen si, Kekec, resniono si p^irnen. Ti bi se ne ustrašH iritii dlvjeffa moža Prtisanika. Kaj, Keikec?« »čamiu >bi se ga bal?« je lodvrmtl Kekec irnalamarTiio. »Saj mu misem storiil še imičei&ar hudfesra. In divili irnož imie milti ne pazma. Kaj naij mi h'oč& iportem?« — In Kelkec je praivil nato o Jerioi m diMjih liovcih. Vise je .povedat, 140 kar je vedel, m Tinka se je čudnila. Otedala je v dofliniico in je posilu&ata bratca. Ko je Kekec umoJlkinM, se Je dviigmil in Jo ae 'Opomniil vniovič: »Ali naj greva? Čas je že, če hočeva pritfi doimoiv h kosiilu. Sotoce je že visoko, im .lerice še oi oid miikoder«. • Počakajvia še imailo!« je odvrnila Tinka, ki se ji foair ni Ijubiilo vstati » Jenieal je reSda, d:a pride maizaj. Zaito ipa pridie gioitovo... Povej mi, Keikec, ali je resnliono tam zdoilaj gaj Vie Skrlatice? Ti bog vedei zagoitoivo, kar ti veš vse. Pa ani iptovej, da bam vedela«. Kekcu ni kaaa&a nič daiKeiga, kakor da je sedd nazaj na traitoi Z rtofkio je pakatzal na bele snežnike, ifci ®o se dVigfali taim v azaid^u. — »Aili vidiš tiste visioike sireme nad sneg-om?« je govoiriil. »Veš, tisto je gioira ¦Šlkrlatica. Z glavio se idoitilka samega neba. Še nihče ni spleziai taa ffor, keir gora je stnma in rvisoka, da inobena ne tako na svctu. Otoiboko poid siueigom, v lepi dalinici viidiš lepo zelemje. To }e gaj Vile Škrlatice. V ziaitem gradu istanuje tam in prepeva 'nioč in dan. 0, lapo je taim;, Tinka, taiko lepo kaikor nikjer na svetu!« »Seveda mara b'iti leipo,« je meiniila Tiiir^ca. »A Viila fmiora bilti kiraisna an oblečena v zilato obleiko. Kaa, Kekec? — A vendar bi se jaz bate Vile, o, talko baila! Pa oeitudii je leipa, pa oeitudi je visa zlaita. Kane gioivori o diiviieim miožu! Saj ime je strah, jiod, italko strah! Ljubi Kekec, :lepo te pnosim, imioJči! iPoddiiva raijša Jerici naipnoti. Talko rada bi že bia ipni tmamioi dioma! Kar pojdiva, Kekec ...« Keikec si de poivoziniil imiokri kiloibuoek na glavo. Še enkrat je prelgiledal naitainlk-o pobočje gore vn dbilinico tam dali. — »Naravmiosit skoizii to goščavo nvorava,« je r-ekeil in je prijel sestrico za r»oko. Šla sta naizai.pireko semoižetii in sta zaiViila j6 bila vsa vesela. Čebljala je itn gioivoriila venoimier. Kekec pa oo je po&lušal im se je smejail sam pri seibi. Zadwdijein je bil, 'da TLnfca ne tanma, in zato ie bil prepričan, da srečata kmaliu Jeriioo iin da kmalu iprldeijo do doilinice iin varne poti. : 141 Tuintam >sita se ¦ustaviila in sita izakilieaila v prioSitrami .gotzd: »Hoj, .Ie> raca, hioj!« — A nihoe ni 'odlgavoril. Niti odimeva mi bilo od niikoder. A to ju ni ivzoamiirjalo. Saj sta bila prepričana, da srečata zdajpazdai Jeriico. In šla isita naprej med mizkim grnmovjein, pod visakiimii smrekamii. Hodila sta že več ikot emo uro, ko sta dospeila do gilotokegra jarka, ki jinna je presekal sitožnio 'pat. Oihsitaila sta vrhu imjega in sta se sipcigiledala. »Ojaj!« je reikla Tinka. »Kaiko pa ipnideva na iamo stei ? Pogileu, Keikcc, kalco ue jaireflc giloboik <\ov©j mi, Tjjika!« Tinka je adiprla oči im je zastokala boJestmo. StSsnia je uistna, iin ves obrazek ;se ji je naikreimižii. Z robo je pakaizaiLa nia desno mogo ita je zaše-petala: »Noga, oj, Keikec... Boi me, akeJi ime — nad gileižiniieim rae boJi... Oj, Keikec, ipomagaj...« Ketoec »e je skl-oniil k nijeni nogi. Pa je videl, da je ooKa dkrog gležnya in mad igtežnijem vsa rdeča iti oitečieina. Piotiipal 30 je; a T'i:iii<:a je zakričala todaj na ves glas zairadli boJečime. — »Hm,« je poimjsili! Keikec, »boM jo, resniono jo 'boli. Vem, da isi je iziviinila noigo. Rdeča je aioiga iin ioteoena, ka-kor je ibiila meni, ko sem si jo iziviini lani za Gimajnico. Pa je boteJiO in ske-ielo ... ki TinJca si je izvimiila zdau noigo. Pa nikar ne ¦zidihui! Saj tni mič hudeiga. Saimo imato si se ¦aprasniila. Še imailio časa ni se pomišloai Kar srajoo je preitrgal iin ije 'Odtrgal od nje velik kos. Naimočil je pJatno v mrali vcdi iin je inapoikiil Miofaček z bistno 'tekcčino. Naito se je vnniil k sestrici. Pre-viidlno je oiviil mokr*) platnio krc« Tinikine nioge iin ue ffofvoril: «Kaj ne, da je idiobro, Tinika? 0, oez tieikaj časa tooš že lahko sikakala katoor jamčdk na paši. Le meni verjami, Tinka, ipai se me fooj ničesar!« R-esniono — Tinki je 'odleglo, da oiii več stakaila. Dviiiginjila se je celo in ije sedila, foo je pLIa iz ktobučika rordo .vodb. Kakec je sedel ikraj nje in jo je iti k iiaima. Na taik tnačim jo lahiko čakaiva še lato dmi. C), resniono!« »Zaito pa pojdiiva ikar domoiv,« je mendla Ttaka. »Tako rada t>i že Ma doniia. Veš, maimica čaka s fcosiiom in ne bo ji všeč, če ne prideva. Huda bo, aaj, tako huida! — Pojdiivai domciv. Kekec! Lopo ite prosim — poydiva domiov!« »Him«, je dejal Keikec im ije ipagfledal 'cd stranii sestnico. A Tinka -se je uprla z rokami ob zeniljo in se je hotela ipostavitii ;na naffe. A zaikričala je talko g^laismo, da je Kekca ikar lizpreletdo. — »Jo(j, kako ime z'O(i>e\t bcili!« je ¦tannaila Titaika. »0, moja nolga! .0, imioja Boga!« »Hm«, je dejail Kekec še enlkrat, pa je nadaljevail. »Ne kiriči taiko; Tin-¦kara! Čiimiboilj boš vpiJa, tcmb«ilj te bo boJela -noga... Saj »reva domov, resn&io igreva domoiv. Nesel te bom skazii goščavio, če še ne moneš ho~ diti1. A preden prideva v dbiltoo, ;bo itvoja noigfa že zdrasva ...« In Kekac &e mi dcAgo pomišljal. Rahlo }e prijeil sestrico im jo je dviiKmil na svoje imiočne rake. Tiinka se ga je ^ollvleniila dkroz rvrata, in 'talko ijo je raesel Kekec po strnriinj navzdcil. Seveda je šlo počasi, ker 'je imoral Keiket paziitt, da se ne sipodrsne na palzkeim iistju. Previdno je stopal ki še imiari rau ni bito, da mu je pričel zinoo cuTkoma teoi z obraza. Težka je biila Timika; a Kekcu .se vendar niiso mtrudile rcilce. Ustna je stiskail, da bi se preveč 'ne zasopal. A sam pri s«bi je poiniaivljail 'vedno in 'vedno: »Pvine-seim jo doimov... Resnianio jo prinesem, da ji poadravi padair Tonček nloigo. Pa 6e ije do kosila me pffinesem, do veoerje pa praw gotovo ... Ubaga Ttakara! Boli jo in sfcelli', ikakor je meme skeilalo lalni za Oirniadraico...« Tiinka se ni gamiia. Le potihoma je jeeala in je stiislkala gilaivx> h Kak-čevim prsim. Kekec pa je stopal ©naikcaTiernio inaivadoil med skadamis in vedno hmje mu je IM zoog z obraiza. — »Ne bom se uipehal, maka, pa še za-nafaišč se ne bom upehal,« je ^oivoplI upotoo. »Kakor hitro pridlem iz teiga 145 gozda, >se lodlpočijem. Potem oa Jo nesem napre-i — naravnosit do vasii jo ponesem. A updial se ne bum, pa čeprav naj nesem Tinko v samo de-veto vais!« — In stapail več taiko gosto. Drevje se je raizmiikalo, iin solkice je že kukalo sikoai veje. Kekee se je spustil iskoro v tek, zakaij zaslutiil ie, da je ikonec goizda in hude poti Ln. resniomo — čez »Skaj tirenuitfcoiv je že stal na roibu šimega pašnika, ki se je raatezail slcžno tda dod do isamega belega proda. Srebrno se je svetiil fforskii potok in je šuimeil leipo peseim. Kekec je poiložil Tinko na inneihka tla. Ktobuček je snd z glave *Lr» ga je zaivrbed triikrat ipo zraku. Zavriskal je ma ve.s glais i;n je skakal po ^travi v svoflii vdiki radostii . . . 7. Kekec je mlsliii da je komec briiidikosti in hudega poita. Zato pa :ie bil tako vesed. Toda iko ga je minilo ipnvo vesdje, je ipričel inataniko gledaiti po oikoilicj. Tja d/o belega proda ni bilo daleč, o, satm* desetkrait rau -je bilo treba presikočiitii, pa bi bil tam. A Kelkec je viidel tik pired saibo bele gore. Ogrotmimo iskailiovje se je divigrailo tik za paišnikom visoko, vi&otko, da Jii mogel viideiti Miikjer belih vrhov. Im skalcvje je ibiiilo stnmo in giladiko. Le tupaitaim je zovala široka, čnna trat&peka, ,in le tuipastam se je ipokaizala miaijhina, toaka pilainotica, ki pa je bila vsa ipokrita z bdiiim snegatn. Ob ZTiožju teh sHkiiii sten sc še rasli nizki, pokvečeni .borovci, ii.n zelemo rušje ss je raaprostiralo daleč naoforag. A imed rušjem ®o se kazaile nizike skaile. \se so biile pokrite z irdcčiim ravšjaiB, čig"air priijetnS, Hagodejmi vonj se je širil po vseim gioirskain kraju. Vetrec je pitial sem od zmrzlih snežiišč iin je naznašail vomj rušja daleč maiokrog — po vseim širnem pašniku, kjer so šumde divije čebde med piisainiim cveitjem, ki je poknivailio ves pašniik. Yse to ie videl Kekec. V prveim trenutiku so se nnu oči kar zasvetile. ko je ividel toiliko krasote. Z rakaviam si1 ,ie briisal zmoijini abraz in je še vedoo vidd toiHko ikrasote. Toda iz zadiiviljenosti ga ye iprsbudila Tiimka. 'I'imka je vzdiihnilla ma gilas iin je rekla jdkaivo1: »O, poivej imi, Keikec, kam sva pnišla praivzaiprav ? Ali dmaiva še daleč do doma?« Kekec jo ije pogkdal in se je zavedd. — »Hm«, je odgoiviorii in se -je ozrl na vse strani. »Taim ije prod, in Pišenca teče tam dioili'. Pa tadi ralvina pot too taim za pTodio/mL Seveda — preveč na d&snuo sva zašla. Pa to ne de mič. Bova stopila desetkrat več... Glej, Tjnka, ia. gora je Pirtsaindc. Ravino pod njo sva. Iai od fcu ni več daleč do vaisi. Saimio uro hcda še. Tinika, samo mno hoda ...« Tinlka je 'briidko vzdiihniiila in ]e zakriJa obrazelk z tfciko. — »A mene b:ii naga vednio 'bcflj,« ije rekla in ie zajokala. »Pa si rekel v gozdu, da ¦mi lodileže. Pa sii se imi mal-aigail, Keikec...« »Saj sem ti rekd, da potrpi, Tinkara«, ji je 'odgovoril bratec. »Glej, zdau gram ipo 'vade, da ti zapet labvežein nogio: Pa ne bmiš čuttila več bole-čine. Mogiooe boš še po'pokioina 'OZidravda, Tiokara, in se boš sm&jaia.« 146 Kafcec >se je aatsmeijail pnteiljerao in se je splaizM v goščavo. Vrnil se je s ipotaim iktobučJooim vode. Naimioči-1 je pJatno in je zopert lobvezal Timlki nogo. Pa je Tinki odleglo, da se >je bratcu nasmejaila. — »AM vidiš?« ji je gavanil Kekec. »Kaj ti nisem rekel, da ti odileže? — Gilej, matrgail sem ti v gnmiovjiu palin žep ¦debelLli imoanic. ln .kcsček kruha seim še prihramffl zaite, da ne boš Jaona, Timkara. 0, le jej, ;le jej! Saij jaiz raisom pirav ;nič lačan. Tciliko imoičnic sem pojedel ravnokar tam v grimovtju! Yeš, tolijko. da ne bi šle niiti >v »tvodo kiošairico, iki je na mjej naisMikain rdeč petelinček.« Kekec se je zasmejai ki se je lagial. Oj, Kekec je bil laoen, joj, tako lačen! Pa ni maral pokaizati t&ga Tiniki. Da bd mu roe bik) treiba misliifi na svicjo laikioibo, je govoril, giovoriil k:ar naprej. — »DomfelM sam se, TiiTika, onih škratcev, ki hivajo po »oizdAh. Vsega iimajo zadosti. Pa radi poima^ gajio otrakom. Samo ipclkiliicati jih je treba anati. Pa tudi votzičok itmaijo. Kar srne iuipreižejo vanj in se vozijo po gic»du. Kaj, če bi jih poikllcai ? Pa bi te pelaiali tepo domov. O, to bi bito krasimo! Kaj, Tiinkara, 6e bi 'jiii po-Jdical?« »O, tfe!« je dejala Tiinka fiihio. »Saj se ne boijiim škratceiv nič več. Saimo včeratj 'sem se jih baila, ko si jiih kdical, pa jih :ni biifo. A danes sejiili ne boiiiim več... Le pdkliiči jiih, da me popeljejo doraov. Veš, da se ne b«š trudil ti todikto z mamo.« Kekec je vzel iz žepa piiščalko. Zapiislkail je tako Jepo in imiilo, da je |K>zabila Timka na sviojo baleoimio in ga >je pc&lušala vsa zalmakniena. Ko jc Kekec odpiiskal, se je abrnil pro/ti igiotzdu, pa je priioel petd s svopm m<^č-nim iglasioim: »Pridi, pnidi, škratec, škratec, Jjubii bratec! Zlat voeiček ti iimaš, pa voziti diobro anaš — pridi, prtdi — pelfli nas daleč, daleč v zlato vas ...« Ketkec je odpel :iin je pcialušail ipo^orno, oe ibi se neimara kaij ziganifo sredi gozda1. ZaizdeJo se mii je, da čuje cd tnelkje dail'eč gias, iki kliče njeKa in Tirako. Pa se je razivesieftl, d'a iprihajajo škratci z zlatim ivioizičkotm!. Za-šumeilo je nekaj glasnega v gioščavii Ln čez mekaj itremuitkov so se prika-zale itiii isrme kraj ipašniika. Obstale -so tam igiori in so gledale s sviajiimii le-I>i»mii, imiinnimi očnni na bratca in sestrioo. »Ovibe!« je zaMpita Timka dn ije zaktrlla ^obraiz z TOikatmi. Miisliiila ae že, dia so prišli škraitci z z!latim voziičikcim. Prestrašiila se je, pa se je pričela tresti po visem životu. — »Ne boj se, Timka!« jo je itolažill Kelkec. »Saj ni nič hudeiga. Samo tni srne so prišle hz gioizda. Gledajo naatu iin se oaju bje zazdelio Tinki, da ouje zamiodkei ikriik, ki se je> ogilasil inekje imod gorsikio saimoto. — »Ai slišiš, Keikee?« je vprašaia vsa plašna. »Neikido je zaivipil... Neimara je zavipila Jerica?« Kakec je zaimahrail z roiko. Tudi on je sliišal listi krik, p:a tudi >an se je prestrašiil. A Keikec ni miislil na Jerioo. Saj nesi še nialo! Saimio do pnodia me nasi, ikar ime je h\ strah, io, taiko strah!« Kefoec se je zavedd, pa je 'pramaigal svojo bojaizem. — »Pa česa se zopet 'bojjš, Tlirtkara?« je vzrojil, !ker ga 'je bilo sram saimega sebe in je bil jezen n.a samega sebe. »Tam gori v skaforvju je zavipil samo jastreb. Pa se že bofjiš, Tiirkara... Saj te toom nesd, pa četudl do 'sa/mega dicima. Kaj miisliiš, da sem talk slabič? Kaj imisMiš, da ime je strah vsakega murna, 5e sede tpred luiknjico iin zaškrta: digav -si ti, čigaiv si ti? — Ha. 148 • Tiinkara? >Ne bojšm se initi divjeig.a maža Prisainka, pa najsi še taiko roigro-viili po gotraih. O, resiniomo!« Kekec 'je 'ttesikniil z roikaimi iiin je udairiJ z inoiffo db tla. Pa je dvi>gin:il sestrico in jo je neiset rra rofcaih po pašniku navizdiotl. Začnffl je za nefcaij tre-¦nutlkov talifco imoči v sebi, da bi se pcigralbil z viseimi svetiom. Sramoval so je sameiga sebe, da so je prestrašiili (tiisteisra (krjka in divjesra moža, ki do-muije inakje doili imed skalovjem. Stopal jc nafflio in tridino n.avzdo'1.. A komaj ie stopil sto toorabov, pa so se miu pričele roke tresti. Zaimam je ^tisikal zrtbe in ustna — «a;>a mii je ipričela pojemasti, in pred ločmi so mu ipničeile ¦plesati neke oudme. irdeče lučce. — »Sai ni čudno,« je z^scipel Kelkec na vso imoč, a se vemdbr ml ustaiviil. »2e od včeraj zjutraj mdsemii jedeJ ipraiv mi-česar ipoštemie^a. O, .mi oudirno ... Pa o>m-aga!l ne bam, waka, še ziainailašč nc born 'Ofpešail! Sairmo, da bi ne prtšla woč preizgodaij — ta ipreMtoama, pre-bita noč!« Senca prek'0 pašniika se de iveidino bdi teirmiila. Dvteala s>e je po ffoifah, ki so staile onkraj doliiniice, vedno više, veJno vliše. Ddstpela je do snežnrih skal im je iabsta!la tam. Skale ipa so se zasivetile, najpTfvo v imotdrfkasti svetlobi, a ipotam v rdeoe>ni ogimju, fci je šinii hiipoma prelko ivseh skataaitHi vrliov ... »O, joj!« je zavpil Kekec neihote nia ^ais. »Pa je resmično že prisla noč, ta preklicana. prebiitčJ noč!« Napel je zadtije moči in ie sitekel prelko imehkih trat. — »Kaj ie? 0. Kekec! Kaj ije?« je izpraiševada Tinika dm ie pričeila tokaiti na ves Klas. A Kekec ji mii 'odlgiavortl. Tekeil ie, da mu 'je lil znoj ourlkama z dbraiza. Sapcl ]c težkio, trudioimia. A ntič več ni mogeil stiisikati ust, zakai vsa saipa miu je bila pašla. Teikel iie dailje dn se je .sikcno izapletd >v ijposte g:ntn:iče rušja, iki je ovetelo 'tam doli kraij pašmilka. Kekec je 'pastall >za tremuitdk im je poi^ledal predse. Pa [je zagileidail bdl prod in vodo, ki 'je šumela imed ffladkiim kamien'i«m. »Do proda sva prršla,« je irekel raizveseljen. »Aili vidiiš Pišenco. Tiiinika? Kako šuimtt...« Tinka se je ozrla po ipnadu; s svoiiimi' solianiimi očmi fpa ni videla nic drujrega megio mraik, Wi je ilegiail ikroiginlkroK ipo zemllji. »Kekec, aii ne vaidiš, da se dola že noč? O, Keikec?« Kekca ife ofošla taika islalbost, da mi mag&\ več držati sestrice. Položfl jo je mied rušje ,in je iprioel naglo isapsti. Oledal je ina žareče snežnike m na jjazdiave, iki so že počivaili v ivečeTnam mraikiu, pa ;je spoiznal, da ine 'irrore veič 'naprej. Zarad^i ^abostii se je treseil ipo vsem životu, 5m .noge so se rniu kar šibiile. — »Da bi imel sarrao kasčdk kruha, pa bi izidržal do sameKa do-mia ... Pa roe moremi, ne morem ...« In zjoikall se je skoro, ker je isprtzmal ¦svojo slalbost. A vemdar ga tni še zapustil paguiin. Gtedal je krogjnikrag, kam bi se dbmil, da ibr prenočil. Dobro je oziral doilgio dhro^ isebe. Izza grimoivjia itaim ;nad prodotm se je svetiilio nefcaj ibeile#a. V prveim trenut-fou je mfelM iKefkec, da je to agromna skala, ki ileiži kinaj proda. Tioda ko ja pagtedail natainlkio itja, je vldel, da je fco otbširina koča, sezidana te samega belag-a kaimiemja. »Jej, taim botva lepo 'premofSevala,« se je raziveseliil Keikec. »čemai >je trefoa prezgod-aij tamatf? Saj ipravim... Saimo, da bi doib*la tam kosček kruha lin ipožirielk imile^ka.« — Pa je bil Keikeic ziotpet dwb're vioilje. Dvigmnl je stakajočo sestrico, Ikti že ni rrna^la ffovoriifci in izprašeivati, pa jo ie poeesei z zaldnjiiimi imiočmi 4o kiamenitie ikoče. Odiprl je vrata lin je stopi >v temin.r> iizbo. Izprvia ni '.vfidel mičssar raizem žeirjaiviice, iki |e itlefia itam daileč rv kotu. Položiil je sesitrioo kar na tla iim ®e je siplliaizlil do žerjaviice. Tiipall je okrcs sebe in }e zaigrabl maipasled za suho dnaič}e, fci je 'ležailo ma tleh. Vr-gel gra je na žerjavioo im jo je raaglo raapiihal, da se je vndo dralčje lin je šiniil viisok plajm^eai iz laginjišča. Tedaij se je cizrl Kdkec po šinni izfoi. Vellika imiiiza je staila taim sredi, loHcrag1 nje pet istolav. Še ceilo ogiramina loroara je biila iprislicmijena tja v kat Kekec je stapM k miiZii. Na .nijej ie stala idotlg-a, debda sveča, rni Kekec jo je ikar iprtiižig.ail 'ab plapolajočem ogn'ju. Positavii jo je na imfao in je posadil Tiimko ina stoil. Tinka se je vsa tresla iIti fse je ozirate prestrašena dkro.ii sebe. — »Kaij, če iso doma tudi tukaj divji -lovci?« o*e ffovoriila s treisoiarr-Rlasotm. »O, Kekec, toafrkn se.« »Nii je bila do vrha mapolmiena z mlekioim. Kar zaismejalo se m.u je srce, m ziffrabM jc p?intvi}oo, ipa ,|o je priistaviil k pilapoilajočemu io(ffnju. Dcibro nnero imileika jt vlil vanjo, pa je zaikliicail: »O, pastir! AH slišiš? PnasdTn te »afto milelko', ker sem taiko lačen. Pa še boilj 'lačna ife Tiinkara, ki ie pavrhu še ceilo bolna, m. ne imore naprej. Ailii slišiš, paistir? Lepo te proisim ...« Kekec je poslušal in je čaikal odgoiviora. Toda iker imu ^Veš, Kekec, to ni 'lepn ...« »¦Kaj?« je vzrojiil Kekec. »Saj sem vprašal za dovodjienje. Aili -nisi 'Sl-U šala, kako sem vpil na^vas fflas? Kaj imoreim jaz za to, oe mi rakiogar dioim;«. v hiši? Prosil pa sem vendarle. Aili si raizuimela, Timikara?« »Hm,« je dejala Ttalka, pa je venjellal bratou. JVUeiko je zavrelo, 'in Ke-kec ga je Mil ,v dve veililfei skodelici. Urezal je dva debela ikosa kruiha, in 150 J t i pričela sta tolastno josti. Pasebrao hitro pa je jedel Kekec, fci 'je bil že .po-pofocma alab zaradi ilakate. Moiloala sta, samo nrolčala in 'jedla. Po iedi je pastal Kekec zopet dobre volje. Še celo žvižgal je, ki še rnari mu mi W<\ da1 irnora sipet preniočeivaiti v tugi ikoči, ne vedioč, kdo je giogpodar te ikame-niiifce hiSe. Iztiikal je spet io/kro,g velikega pagradia, iki >je bil naisitlan s slami:> in ipagrmijein z debcto, vatomo odejo. Pofekušail 'je, če bi imioKeil odipreti ve> lika ileseina1 vrata kraj ognglšča. Pa se imm >ie tudi posirečilo, in odjprl jih je. Plamen na iagjnjišču je biil zadasti velik, dia ije raizsveitH čedno sabo, M je vanjo stopil Kekec. Lepo postaljo je viidel tanr, pregrinjeno z rdeičo odejo; pa tudi rnizo je videl v prijaizmi scnbi, tokrog mize tpa be\e stole. Kekec ,se je čudil im je vzklikinil: »Hioj, Timlkara! Tu je lepo, še Jepše Ikatoor iprji mas ... Ali slišjš, Tinkara?« Ker mu Tinika ni nioesar loidlg-.oivioiriila, je stoipii'1 inazaij v veliko itobo. Za-spledal je Tin,ko pri mizd. Olavico je1 biila naslon;iila ob mizo', pa je sipaJa v globakem Sfpamju. — »No, saj praivim — pa že spet spl.« je zaigiadrtnjal Kekec. »Zdati mai jo budim, kakor hocem — u spanja je >ne prebudiiim. no-ooj nič 'več ... Hm. nai jo pustini za mizo? O, taim se ne bo spoclla ... Kar priijel jo bom, pa jo neseim v scbo na posteljo. Tam se bo lepo na&pala. Ko pa pnide pastir, pa Ra že poipnosiim, da ne bo< zaimere ...« Ketkec je prijell Tinko lin jo je dviffnal. — »Jarica jt šla,« je zablebetaila Timka in se je s-amo -naipol prcbudib. »O. kasn >e šla Jerica?... Hudo jc v gozdm, hudo... Pa potii oi nii!o.ier...« Kekec jo je pokm\ na positeljo. Razgrni-1 ije odlejo :in je sezn;l im sl-eikel sestrico. Papravil je z^lavje, da je Tinka lepo ncislorala gilavico nanio, 4n jc je pogmil z sorko odejo. In Timka je prioela sipali sroje jrioiboko sipamje. . Niti trenila ini več, in Tiioiga jo je nQha,la baleti. Ketkec 'je šel >naza;i v iz-bo. Ogenj na ognjiSču je ugasnili. Samo žerja-viica je še tlela tam. Na nr'zi je gorela sveča1, in Keikec je sedel na stol. Ni se mn več Ijubito iztikaiti po iabi. Čutil se je >talk> uitrujemeiga, da bi 0, Jeriica! Zaikaij s,i šla ad tnais? Qlej, zdiaj bo 'taikio žafostroo na našeim domu ... Čennu si morala iti, Jerica?« Žalostmo je poiveisH Kekec fflaivo, din oči so ga ipriodle vedmo bolj šče-meti. Misliil je na Jenico, in fouidio mu je bilo po njej. Mislil je ;na Tiirako in njeno balno moigio (in rafzžailostil se je tako, da -je maslion.il glavo na mizo. 151 A itrjegova utrujemcst ije hila večja nego njejfova žalost. Naj se je npiral, kdliibor se je hiotel, zaspanca vendiar ni magjel ipreigmati. Trapalnice so mu kar same iod sebe zaprle oči, iin Keikec ije zadremail. Prebudil g?a je roiport, ki je miasital hiponia taim pri vratih. Prestrašen je dvisrniM Kelkec ^lalvo in si je ¦pamiel ači. Paffledal i.ie ik 'vratam, im ikri mu ije zastala v žilah. čez iprag je stopi-lo .n ir-v ^rozino tiisito, iki ua je iprebudiiilo iz 'Spanjal. Obšla sra ']e Ikurja polt, im saoa ¦mu je kar zastalla. — »To Je Prisaineik ... O. rasnionio — to ie iPriisainiek.« g>a }e iizprelletelio, da se je tresel po 'vseim živcitu. Še emikirat je posrledal tja 'k vraitom in se je iprekrižail. Todk že v naslednjem frenuitku se je potmhiniH im iie šinil neslištno iporf mizo. Oledal i.ie od tam, tokio se je divji čloivdk aistavil sred^ izbe. Zaisliišal je Tnrmranije fm .gtodmnjanife. in diiv,fi človek ie cepetmil z ntoKo ob ood, pa je izipregroivtorH: »Saj praiv-im — fcdo ije že zopet iztilkai po imojem stanioiva-TTtn? Ha. vipra.^aim?« Kekec se je vtgriiziniil v ustma. Po hnbtoi pa mu je ikar zagomazefo', in 'inaffe so se 'irnu pošibile. da ni mosrei več čeipeiti. Kar sedei ie pod Tnizo in je mio'Iča'1. itnoleal. Čakal je, kdiaj sa zai?1eda divjii imož im ?a rwt6gne .izn>od mize. A diiviii imiož ga. mi zafflediaii. Stopil je k pioigradu i;m ;e simil odejo s slame. — »Ni ffa, tu gra mii«, ije sjotvonil s sviojim1 itežikijm, bučnim ^lasom. »Skrtl se je v isoibioo, >pa \ež\ ^na irnasteig O ti ika/vlka i^nrbita! Saj praviim...« Moiž je šel miiim.o ,mltze protd otsfinijišču. Keikou je ipostaiiT vroče nb mjsli, da zdiajle divji irmož zasači sipeičo Tiirkio. O, ifro se inrestraiši vb'sfrn Tiimikara! Kar jekmila bo im nemara -umre samasra strahu, ko zasrleda d"v-jeg:a imoiža... Freistrašil se je Kelkec te misli, da imu lie stotpiil iTprizeil znmj na čelo. V$rrfem:rl se ie še emkrat v ustna, dia Ra tie zabofelo. Tz srca mnj jo fegiinil hiipoima ves sifcrah, im m se bal več divjeea nroža. Videl i.ie, da jft sestnica v meivarnosti, in v iduši j?a je Ikiair zbodto. Siinil je fepod itnize. da se. je zadd rib noige dfrvjeffa imioža. Naigilo se ie zravnail nred niim in :mu je zastopil pot. »Tu seim, o, tu sem«, je zasopel. »Kaj želiiš od mene, divji imož? UistraiSil sam se te, itoosem te zagrledaii, pa sem se slkril fpoid imrzio'... A zdari se te ne bojiim več... Tu sem, 'tu 'sam ...« Mož je obstal in se je roaipol sklonii. Oledal je imladeg:a dečfka im se ie ouidil. — »Ha, tii s\?« ije iizpreigiavioriil potem im se je zasmejail 'Obeneim. »Ti si? Olej, gflej! Pa (kdo si *i?« Kefoec pa se nii bal prav rač več m je odgovarsH: »Mežnarčev Qrei.eec seiri. Toda poivsod me imeiniuiejo samo za Kekoa. Kaj ja/z vem, zakaj! Še oelo mati mii ipravi vedroo Keikec... Iin \i Kranjiske g>ore sem dom.a. Pa sva šla s Tinlkio, da spremfljava Jenioo, toi je šla služti č©z gore ik iteti Ne* 152 žari. IzguihiM smo se v Kozdu in smio zašli. Tlinlka pa vendar miiso bili dva vatla dalgti. »Glej, gilej — kaj mi praiviš,« je dejal 'itiiok im se je še vedmto smeijail. »Znaš pa srcbezdati, resnično znaš. Poveg mi, kido ti je tako doibro Tiatma-zal jezifidk? — Kaij miisliš, da ifci verjaimiem? Potepuih si in si se prilkia-til ikdove odikod. Čakai, čaikaj, ti pabič! Veš, prišdl si pravamu v roke. Jaz ti preženem vse potepuške imnsli, jaz, ti ipobič! — Čalkaij, naij pogtle-daim še tviojo sestrfoo. Bom videi kako si je fevimiai tioko!« Tn mož je stopil korak naprej prt>tf vraltom ob 'Oisrnjišou. A ted-aj mu je Keikec vmovič zastopii pot. Kekec ie dviffniM roke, pa je ipirosil in mote-doval: »O, i>ust)ite Tiimko! Lepo vas prosim, stnic Prisainelk, puisttiite Tiiinko! Ce vas zagtleda, pa umre samegra stirahu... Lepo vas prosiim, istric Pri-sandk!« A moi #a ije kar 'odimaJkiniil m je prijd iza ikljuiko. Tedlaj pa je vizkiiipek) v Kekcu vse. Kar ikni imiu je šimila v icbraz, in ipesti so se mu skrčiile saim^ od sebe. Pa n.iti i>omi'Slil mi, kaj d&la. Kar hipioima je skooiil na OKmrnšče in se ije zapTašiil v ditvje^a moža. Z desmico g?a je iprijel za ffosfco birado, z le-viico z-a 'dotee hrke, ipa g-a je pričel miikastiiti. — »Ti baš strašil mašo Tiiiu karo, iti?« je isoipeil iin giavonil. Pa še ceiio jdkal je v sfvoiem raizijarjenju. »Pusti .to v imiiru, ti reoem! Ali jo boš pustfl? ... Nago sii je liizviTiila uibotga Timikara, im boileto i'n sikeleto jo je ves dan na vso moč. Pa zidaj jo hočeš še strašiti, da bo umrla samieffa stnalnu... 0, me boš je, ne 'boš je, me i>oš je . . .« '!'.'!!. »Ovbe!« |e zaivpil mož, kar ga je resTiiiono ibaleito. »Iizpuisti, polbič, re-čem ifi, izpustii!« ' A Kekec ra fepustil, amipaik s?a je nntiikastid še bu}e. Mioižu je Milo maipo-sl&d zadiosti 'vseigia. S 'Svojtai vellkimi rokamii je zgrabiil Ketoca oknas: pasa, da je deček kar zastoikal. Izipustiil je brado m -biike im je zagralbil za roke, tai so ga stisnle tatoo •neusmiljeno!. Mož ga je postaviil itr^dio wa Ma, da je Kekec kar zaicepetal — »Olej ga no — tega potepuha pofflej!« je gioidrnjal maž in ise ije jfladifl po toradi in brlkih. »Kar širaiil imii ije v oibraz ika-ikor maaka. O, ti potepu-h! Čalkaj, čakaj! Vzd blje, da me tootš več praskial. Saimo malo še počaikai, ti GreKec, ki ti pravijo Kekec. 0, saimo malo!« Maž je vzel sveooz mize, ipa^je odprl vrata, se ipredien se mm je moffel Kekec postavStii ma pot. StopH g"e pom-mll, fcdaj je fooitel Tfakii, da fo presitraši... Pa je rokel, dia obračunavia jutri. No, nioč ije še doilga, \n labko se maspim, ker senn Tesniiičmo tako truden koit še niikoii. Pa naij (le poiiz.kusii m niaj le pridle še ©nkrat sem v sclbioo! O, saj ne spiim taikio trdo, da bi ne ¦sMšai mičesar v spanju. Pa na'] le pnidc, pa ga zopet zimiikasitim . . .« Kelkec se je zaMil v debelo lodejo m je legel pred piosteljo na tla. ^t nekaj trmuikov je giliedal v čnno :tatno m je poslušail moža, ki je staka, zunaj v velifci izibd. Po'tem pa gia je preimas;al zaspamec. In Kekcc inii «i';sal in videl niičesar več... (Dailje.)