431 Novice. — Osebne vesti. Dež. inžener Ivan Vladimir Hrasky je imenovan profesorjem hidrotehnike na češkem vseučilišči v Pragi. — Sodnim tolmačem v Ljubljani je imenovan prof. Anton Laharnar. — Cesar je podeJil odličnemu slovenskemu skladatelju dr. Benjaminu I p a v c u, zdravniku v Gradci, zlati zaslužni križec s krono. — Gimnazijski suplent v Ljubljani, Fran Ilešič, je bil na graškem vseučilišči promoviran doktorjem filozofije. — Živinozdravnikom v Železni Kaplji je imenovan Jos. Zanoškar. — Zdravnik v Pragi dr. Karo! Wisinger je imenovan dež. okrož. zdravnikom v Planini. — Majhne občine velika čast! Iz Železnikov se nam piše: 'Zadnje „Novicew z dne 22. t. m, so med drugem naznanile, da je bil tukajšnji rojak, blagorodni gosp. Franc Dolenc, trgovec in obč. svetovalec v Kranji, od presvitlega Cesarja Franc Jožefa I. odlikovan zaslužnim križcem s krono. Naša Železniška občina je majhna,, iteje le malo nad tisoč duš, a vendar je gosp. Dolefrec že njen osmi odlikovanec. Izmed njih so žal! tiije umrli, namreč: č. g. Dr. Jernej Le-vičnik, dekan v Smohoru na Koroškem*, ki je bil odlikovan z vitežkim križem cesar Franc Jožefovega reda; g. Karol Demšar, nadučitelj in župan v Senožečah, ki je bil dekoriran z zlatnim križcem za zasluge, in nadzdrar/nik usmiljeni brat P. Eduard Benedičič ki se je na Španskim okol 1. 1S76. zaslužil srebrni zaslužai križic „de la Cavidad". Peteri drugi odlikovanci pa se živijo, in ti so: visokorodni gosp. Anton Globočnik, pl. Sorodelski, vitez Franc Jožefovega reda; sedaj z zlatnim križicom s krono za zasluge odlikovani g03p. Frana Dolenc; učitelj g Jos. Levičnik, odlikovan« s srebrnim križcem s krono za zasluge; gosp posestnik Frane Košmelj, ki si je s svojo hrabrostjo kot narednik in častnika namestnik v Bosni 1. 1878. priboril veliko srebrno svitinjo; in Andrej Verhunec (sedaj magaziner pri blagorodnem gosp. Jan. Glo-bočnik-u), ki si je v sloveči morski bitki pri Visu I. 1866. zaslužil malo srebrno medalijo. To, menimo, je kaj izvanrednega, to je čast, z kakoršno se malokatera tudi še velika občina ponašati ne more. Pa tudi po drugi strani še Železniki ponašati zamorejo, da so imeli in deloma še imajo odlične rojake, na katere smejo biti ponosni. Proti koncu preteklega stoletja sta bila izmed njih pjvzdignjana v plemeniti stan* Anton Pfleger vitez Werthenavski (v. Werthenau), in Gašpar Levičnik, vitez Glomberški (v. Glomberg.) Žal, da ste te plemeniti rodbini že izumrli Anton Rflegei je bil rojen v Zg. Železnikih, sedanja h. št. 74; LeviČnikova rojstna kisa ni znana. Zadnji odlikovanec te vrste visokorodni gosp, Anton Globočnik plem. Sorodolski, je dosegel to visoko dostojanstvo še le zadnja leta On živi zdaj na Dunaji. Njegova rojstna hiša je v Spod. Železnikih štev. 105. Anton Globočnik-a strokovni spisi so dobro znani v uradnih krogih; njegovi lastno sastavljeni življenjospis pa bi vtegnil vgledati luč javnosti še le po njegovi smrti, To naj vendar še dolgo nikar ne bodi! v — Obrtna nadaljevalna šola v Ljubljani, katera je združena z višjo realko, je — pod policijskim nadzorstvom in to vsled prošnje vodstva samega. Nemški profosorji ne morejo mej dijaki vzdrževati reda, največ ker se ž njimi ne morejo porazumeti in radi tega so poklicali na pomoč policijo Zdaj imajo mej poukom vedno policaja pri roki. — Narodni dom v Ljubljani Društvo „Narodni dom v Ljubljani" imelo bode svoj redni letni občni zbor v sredo dne 3. novembra ob šestih zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. — Privatno učiteljišče. Ljubljanske Uršulinke so prosile za svoje privatno žensko učitelijišče za pravico javnosti. — Gospodinjska šola. Društvo za ustanovitev in vzdrževanje gospodinjske šole v Ljubljani je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen prvi odbor. Gospodinjska šola se otvori v kratkem in utegne postati velike koristi za malomeščanske in delavske rodbine. — f Anton Navratil. Nekdanji dež. poslanec Anton Navratil, zasebnik v Metliki, odločil in neustrašen rodoljub, umrl je 21. t. m. v Tešanju v Bosni, kjer se je mudil pri netjaku, okrajnem predstojniku Mirku Navratilu. Pokojnik je dosegel 65 let. Umrl je vsled srčne kapi. — Ljubljanski telefon združil se je z interurbano telefonsko progo in se je otvoril promet na progah Ljubljana-Dunaj, Ljubljana-Gradec, in Ljubljana-Trst dne 25. oktobra. — Pozor, slovenski kmetje. V Vidmu na Laškem živeči agent Silvio Nardini razpošilja po vsem Kranjskem tiskovine, v katerih obeta zlate gradove vsem tistim, ki se izselijo v Brazilijo. Ta človek je slepar, kateri vara ljudi, da jih proda v sužnost. Gorje tistim, kateii se dajo zapeljati, čaka jih grozna beda in strašno trpljenje. 432 — Slovenske dopisnice s sliko. V kratkem se iz-dado dopisnice, ki bodo imele Da čelu glavo Frana Prešerna, sliko Prešernove rojstne hiše. Gospa Skrinjarieva v Trstu je izdala dopisnice s sliko I. Nabrgoja, Miramara, Kontovelja in cerkve sv. Justa. — Vsled strahu umrl je te dni petletni Jos. Bevčič iz Jasna. Neki fantič nahujskal je nanj velicega psa. Bevčič se je psa tako ustrašil, da se je zgrudil na tla in obležal mrtev. — Samomori. V Krškem se je na Avscevem kegljišču ustrelil sedlar Pongrac. V Kranjski gori se je 701etni Jože Urlah vrgel pod vlak, kateri mu je stri glavo. — V CeJji se je ustrelil domobranec Schlumpf. — Goriškim nadškofom je po zatrdilu tržaških listov že določen poreško puljski škof FI a p p, naslednik Flappov pa postane neki prost Jordan. — »Diretissima«, namreč najkrajša železniška proga mej Trstom in Benetkami je bila 17. t. m. slovesno otvorjena, Ta železnico okrajšuje omenjeno razdaljo za 67 km., a koristi ne bo imel nihče od nje, pač pa bo imela Gorica škodo. — Umor na ulici. V Gorici je delavec Pavlin na ulici ustrelil mesarja Spangerota in potem pobegnil. — Surovost. Celjska dež. bolnica ima poseben voz, da vozi mrliče iz bolnišnice na pokopališče. Temu vozu se pripregajo navadni gnojni vozovi. — Poročil se je Trstu g. Kornelij Gorup, sin slovenskega mecena g. Jos. Gorupa, z gospč. Albertino de Volpi. Poroko je izvršil drž. poslanec Špinčič. — Jubilej hrvatskega narodnega jezika. Dne 20. oktobra je bilo petdeset let, odkar je hrvatski jezik postal uradni jezik na Hrvatskem, časopisje hrvatsko se je dostojno spominjalo tega dne in na primeren način pojasnjevalo pomen te petdesetletnice v kulturnem in v političnem oziru. — Na smrt obsojen. V Belovaru na Hrvatskem je bil obsojen na smrt 221etni kmet Martin Poljak. Poljak je imel ljubavne razmere z nekim dekletom Eužico Nebojšič, ki pa mu je postala nezvesta Dne 18. julija t. 1. je našel Poljak svojo nezvesto ljubico v ljubimkovanju z njegovim tekmecem Gjuro Jakopčičem Ta prizor je toli razburil Poljaka, da je zgrabil kolec in je neusmiljeno pretepel svojo ljubico. Za to ga je ljubica tožila na okrajnem sodišču v Koprivnici. Poljak je prosil, da bi dekle umaknilo tožbo. A ker tega ni hotela, jej je pismeno grozil s smrtjo. To pismo je predložila sodišču in Poljak bi imel biti zaprt. Ko je toženec zvedel o tem, pričakal je dekleta z samokresom in jo ustrelil v glavo. Morihc je tudi priznal zločin in sodišče ga je obsodilo na smrt. Treba je tega bilo. — Nesreča v rudniku. V Kutni gori na Češkem, kjer so državni srebrni rudniki, je udrla dne 9. voda v 300 metrov globok predor (šaht), ki je poplavljen 150 metrov visoko. V globoČini se nahajajoči rudarji so se zamogli še rešiti; samo tri je zalila z grozno silo notri deroča voda. MrliČev še niso dobili. — Milijonar morilec. Iz Genfa v Švici se poroča dne 18. t. m., da so ondi zaprli ravnatelja bombaževe tovarne, ker je zavdal svoji ženi, da bi se oženil z svojo me-treso Morilec je večkratni milijonar. — Operacija s pomočjo Rontgenovih žarkov. Nedavno smo poročali, da je ustrelil nek hudodelec z imenom Ussai v Gorici, med iz cerkve se vračajoče usmiljene sestre in ranil sestro Anakleto v stegno. V goriški ženski bolnici so izvlekli iz stegna s pomočjo Rontgenovih žarkov in sestra ozdravi skoro. — Nekaj za smeh. V Milanu se je vršila nedavna sodna razprava proti dvema trgovcema, ki sta neki gospej mesto popra dala nekega prahu, v katerem je bilo namešanih mnogo škodljivih stvari. Na sodišče je bil povabljen izvedenec. Na predsednikovi mizi je bilo 17 kilogramov „popra". Ko sa odprli zavitke, najbrže malce neprevidno, dvignil se je iz njih droben prah v zrak, ki se je hitro razprostrl po dvorani. Nasledki tega niso izostali: predsednik, sodniki, državni pravdnik, pisar, zagovornik s poslušalci in zatožencema vred so začeli nepretrgoma kihati. S kihanjem zajedno se je glasil bučen smeh po dvorani in ker se je ta situvacija konečno zdela pre-neumna sodnikom, oziroma, ker je bil dokaz o vplivu popra prejasen, bila sta oba obtoženca rešena obtožbe in mej smehom in kihanjem se je razšlo občinstvo, — Deček — na verigi? Redarstveni oblasti je prijavil nekdo, da vratar neke hiše na Acquedottu drži svojega> 91etnega sina privezanega na verigi gori v podstrešju. Tjakaj odposlani organ se je uveril, da je res temu tako, ali oče dečkov se je opravičil s tem, da ga ni mogoče brzdati na drugi način in da gotovo pride kedaj na vešalo, ako oče ne uporabi vse svoje strogosti. — Otrok na verigi, trda je sicer ta, ali kedor vidi vso pokvarjenost tržaške mladine, ta skoro ne more zameriti skrbnemu očetu. — Jud na biciklu. Ker mora Žid povsod imeti svoj dolgi nos in svoj nasvedrani ^bajces", ki mu visi preko ušes, ne sme ga manjkati seveda na — biciklu. Interesantna, ner — divna prikazen mora biti že, videti poljskega Žida na biciklu, ko mu frčita „bajces" in dolgi „zašpehaniu plašč, gnana „od vetra burne sapea po zraku. — V Olomucu pa niso zadovoljni s kolesarenjem Židov, za to je bila na zadnji dirki velika demonstracija proti židovskim kolesarjem. To je-bilo najbrže smeha. — Poper izvrstna obrana V Cutuvoru, selu v Bul-' gariji, so razbojniki po noči napadli nekega kramarja. Ker ni imel pri rokah orožja, zgrabil je v sili pest zmletega popra ter ga posul razbojniku v oči. Ta je jel kričati in jokati in njegovi tovariši, ne vedoči, kaj se je zgodilo, so ubežali. Sosedje pa so prihiteli na krik razbojnika in ga še dobro nakle-stili. Tako je rešila paprika krČmarja iz nevarnosti. — Najstareje ljubavno pismo. Neki arheolog je obelodanil pred nekaterimi dnevi, da se nahaja v londonskem muzeju najstareje ljubavno pismo. To pismo je ženitbena ponudba, katero stavi nek odličnjak neki egiptski princesi. Ta pismo je staro 3500 let in je urezano v opeko. — Koreanski car. Naslov je tako mikaven in taka — internacionalno zanimiv, da bi se dal porabiti kakor naslov kaki moderni veseloigri. Koreanski car je danes samostojni cesar, to pa radi tega, ker sam ne ve, čegav „vasala naj bi bil, ali vasal ruskega čara, ali japonskega Mikada, Stvar je taka: do pred japonsko-kitajske vojne je bil kitajski cesar jedini imperator nebeškega kraljestva, ki je imel pravica dopošiljati „sveti koledar" svojemu podkralju anamskemu, bir-namskemu in koreanskemu. To se je spremenilo pc nesrečni vojni z Japonsko in kralj koreanski dela svoj koledar sam za-se in je torej samostojni „Koreanski car" — kar se tiče koledarja. — Poživinjen sin. Josip. Hein iz Lamberga na Gorenjem Avstrijskem je 1. 1887. zažgal neko gostilno in ive drugi hiši. Za ta svoj čin je dobil 10 let ječe. Kazen je do* stal dna 25, septembra. Povrnil se je k svoji 761etni materi, ki ga je vsprejela, kakor jej je velevala materinska ljubezen, Da ne bi bila storila tega! Bog ve iz kakega vzroka jo je dne 16. t. m. zadušil poživinjeni sin. Del jej je vrv okolu vratu Minolo nedeljo so ga zaprli, Priznal je groznim cinizmom, da je umoril svojo lastno mater, — Pariz, pomorsko pristanišče? Tehniški svet mesta Pariza se bavi že več let z vprašanjem, kako združiti 433 etolico francosko z morjem in napraviti ondi morsko pristanišče, Letos je zopet predložen načrt, po katerem bi se dala vresničiti ta misel. Po tem načrtu bi bilo treba izkopati na levi obali reke Sejne kanal, dolg 185 kilom., in širok 35 metrov v naravni, a 45 metrov široko v zavojni črti. Vseskupni stroški bi znašali po priliki 150 milijonov goldinarjev. « — Nova pijača zoper mrzlico. Izvrsten pripomoček »oper mrzlico je Kathreinerjeva sladna kava, navadno imenovana Kneippova kava. To je spoznal gospod dr. med. Prager v Elberfeldu. Opazil je namreč večkrat pri mrzličnih boleznih, da mnogim bolnikom, otrokom in odraslim osebam, ni ugajala navadna voda, pa tudi ne z malinovcem ali s citronovem sokom, Le so jo pili za žejo dalje časa. Nekoliko si jih je zaželelo požirek kave, ki jim pa seveda ni koristila zaradi hude vročine; kajti zrnasta kava, kakor je znano razgreva in razburja. Dr. Prager pa si je pomagal s pijačo, ki je neškodljiva, ali po okusu zelo podobna zrnati kavi; zapisal je namreč Kathreiner-jevo kavo katero je moral bolnik piti mrzlo. Vedno je mrzličnim bolnikom ta pijača pogasila sejo, pa tudi dobro jim je del njen užitek, ko so zadostili svoji želji po navadni kavi, ki je prepovedana v bolezni. Sladna kava vpliva toraj tudi na po-čutke bolnikove. Veseli ga, da se mu je izpolnila želja, in to pomaga, da hitreje ozdravi. Za bolnike, ki jih kuha huda vročina, je primešati mrzli ali hladni sladni kavi eno ali dve žli-3ici citronovega soka. Tudi ta pijača je že izvrstno pomagala pri pljučnici, gripi (iniljuenci). davici. voetici bezgalk, vnetici in trganju, mrzlici pri ranah in pri želodečni oteklini. Ker je Kathreinova sladna kava prav po ceni, si mora tudi najubož-nejši Človek pripraviti to pijačo zoper mrzlico, imovitejšim pa je tudi nadomestek za nezdravo zrnato kavo, ob enem pa se v bolezni lahko privadijo tako zelo ugodni sladni kavi, da jo potem pijo tudi zdravi čisto ali saj kot jako okusno primes z zrnato kavo.