Gita Zadnikar1 Ruska begunska kriza in njena reševanja Izvleček: Prvi usklajeni mednarodni poskusi zaščite beguncev so predstavljali neposredni odziv na ruski eksodus, ki je sledil revoluciji leta 1917 in pozneje državljanski vojni. Rusi, ki so zapustili domovino, so v begunstvu brez pravnega varstva živeli v veliki bedi in pomanj- kanju, ruski “problem” pa je povsem očitno presegal moči obstoječih humanitarnih organizacij. Tudi večina Rusov, ki je zatočišče našla na Slovenskem, je dolgo živela v neurejenih razmerah in revščini. Položaj ruskih beguncev in humanitarna vloga katoliške cerkve pri nas sta se v tistem obdobju znašla pod drobnogledom slovenskega tiska, ki je še posebej podrobno poročal o obisku škofa Jegliča v barakah pri Ko- lodvoru, kjer je živelo veliko ruskih beguncev, nastanjenih v Ljubljani. Ključne besede: begunci, migracije, ruska emigracija, katoliška Cer- kev, Jutro, Slovenec, Slovenski narod UDK: 94:314.151.3(47)(497.4)“192” Russian Refugee Crisis and Its Possible Solutions Abstract: The first co-ordinated international efforts for refugee protection were a direct response to the Russian exodus that had followed the 1917 revolution and the subsequent Civil War. The Rus- sians who had left their homeland lived in exile with no legal rights, in great misery and deprivation, as the Russian ‘problem’ clearly exceeded the capacities of the existing humanitarian organisations. Difficult circumstances and poverty similarly afflicted the majority 33 1 Dr. Gita Zadnikar, znanstvena sodelavka, je raziskovalka na Inštitutu za civilizacijo in kulturo. E-naslov: gita.zadnikar@ick.si. Moni tor ISH (2016), XVIII/1, 33–46 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 33 of those Russians who found refuge in Slovenia. The situation of the  Russian  refugees  and  the  humanitarian  role  played  by  the Roman Catholic Church in that period came under the spotlight of Slovenian press. The latter gave detailed reports of Bishop Jeglič’s visit to the barracks at Ljubljana’s central train station, where many Russian refugees had been housed. Keywords: refugees, migrations, Russian emigration, Roman Cat- holic Church, Jutro, Slovenec, Slovenski narod 0 0 0 “Zakaj smo prišli v Ljubljano? Sam ne vem, kako bi odgovoril na to vprašanje. Šli smo pač v smeri najmanjšega odpora. Drugod so bile precejšnje težave z vidiranjem potnih listov.” V. Isajevič, Velika setev (Jutro, 6. januar 1926) Begunci, ki postanejo migranti V Kraljevino SHS so prve večje organizirane skupine ruskih emi- grantov prispele v letu 1921, med jugoslovanskimi mesti, ki so spre- jela večje število ruskih emigrantov, so bili Beograd, Zagreb, Niš, Skopje, Mostar, Osijek in tudi Ljubljana. V tem obdobju so se pojavili tudi prvi poskusi mednarodne zaščite beguncev, ki so predstavljali neposredno reakcijo na ruski eksodus, ki je sledil revoluciji leta 1917, državljanski vojni, ki je revoluciji sledila, in veliki lakoti.2 Februarja Gita Zadnikar 34 2 Huda ruska lakota v letih 1921–1922, ki je prizadela predvsem območja ob reki Volgi in Uralu, je terjala več kot pet milijonov življenj. 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 34 1921 je Gustav Ador, predsednik Mednarodnega odbora Rdečega križa, pisal Ligi narodov o položaju 800 tisoč ruskih beguncev, ki “brez pravnega varstva živijo v hudi revščini” in jo pozval, naj po- sreduje kot “edina nadnacionalna politična avtoriteta, zmožna rešiti problem, ki je očitno presegel moči humanitarnih organizacij”.3 Liga je avgusta 1921 na mesto Visokega komisarja za ruske begunce ime- novala Fridtjofa Nansena. Begunci so bili v tem obdobju razumljeni kot posamezniki, ki so jim bile odvzete politične pravice, trpeli pa so tudi zaradi ekonomskega pomanjkanja. Prav ekonomska beda be- guncev in težavnost nadaljnjega financiranja humanitarne pomoči sta predsednika Mednarodnega odbora Rdečega križa nenazadnje tudi spodbudila, da je zaprosil za posredovanje Lige. Vrnitev v domovino pod boljševiki je bila za ruske begunce po- litično problematična in posledično nesprejemljiva,4 njihovo vklju- čevanje v precej zaprte in nacionalno homogene lokalne skupnosti pa težavno celo v sorodnih slovanskih državah, kot je bila Jugosla- vija. Temeljni cilj mednarodne skupnosti je bil zato predvsem olaj- šati njihovo zaposlovanje ter jim omogočiti nadaljnjo migracijo v države, kjer bi za to imeli več možnosti. Največjo oviro je pri tem predstavljalo pomanjkanje zakonske zaščite, kar je onemogočalo preseljevanje ruskih beguncev po Evropi, ki je bila nedolgo pred tem razdeljena z mejnim nadzorom potnih listin. Ruski begunci, ki so bili brez potnih listin, tako niso imeli možnosti, da bi potovali in svobodno prehajali med državami.5 Nansenov program zaščite beguncev se je zato osredotočil na to, da bi beguncem omogočil nadaljnje prosto gibanje. Julija 1922 je bila na medvladni konfe- renci sprejeta odločitev o uvedbi potovalnih dokumentov,  tako 35 Ruska begunska kriza in njena reševanja 3 Skran, 1995, 84–85. 4 Long, 2009, 133–154. 5 Skran, 1995, 103. 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 35 imenovanih Nansenovih potnih listin, ki bi beguncem omogočali prosto gibanje in prehajanje meja zaradi združitve družine ali iska- nja zaposlitve. Nansenov cilj je bil zagotoviti beguncem prost vstop v države, “kjer bi se imeli možnost sami preživljati”,6 njegov pro- gram pa naj bi beguncem pomagal, da bi postali migranti, in s tem sami dejavno reševali svoj položaj. Če bi begunci lahko postali mi- granti – s poudarkom na tem, da bi to v osnovi zagotovilo njihovo ekonomsko samozadostnost – bi bilo njihovo vprašanje enostav- neje rešiti. Učinkovita rešitev za izgnanstvo in pomanjkanje je bila primarno prepoznana v svobodnejšem prehajanju meja in konti- nuiranem gibanju.  Gita Zadnikar 36 6 Nansen, 1922. 7 Torpey, 2000, 129.  RUSKI BEGUNCI MED VAGONI TOVORNEGA VLAKA, 1919. Vir: http://www.ruskerealie.zcu.cz/r2-5A.php. 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 36 Nansenov sistem potnih listin za begunce je predstavljal prvi poskus reševanja vprašanja na nadnacionalni ravni ter poskus ra- zreševanja  notranjih  protislovij  državnega  sistema  nadzora gibanja.7 Šlo je za pristop k zaščiti beguncev, ki se je osredotočal predvsem  na  omogočanje  svobode  gibanja  posameznikom  kot obliki porazdelitve pritiska begunskega bremena. Če so begunci lahko postali migranti, je bilo njihovo “vprašanje” – razumljeno v prvi vrsti kot potreba po zagotovitvi ekonomske samozadostnosti – mogoče in lažje rešiti.  O begu, prihodu in življenju v novi domovini V takšnih okoliščinah so v 20. letih Rusi kot begunci in emigranti vstopali tudi v slovenski politični, družbeni, znanstveni, kulturni in, nenazadnje, medijski prostor. Pot v novo domovino in svoje ob- čutenje prihoda in življenja v tujini, na Slovenskem, so v osebnih, a javno objavljenih, izpovedih nazorno opisali trije ruski emigranti, predavatelji na Univerzi v Ljubljani. “V Ljubljano me je privedla cela vrsta velikih dogodkov, ki so razburkali ocean evropskega, osobito pa ruskega življenja, pa tudi cela vrsta manjših, slučajnih naključij,”8 piše Nikolaj Mihajlovič Bubnov, eden vodilnih pred- stavnikov ruske emigracije v Sloveniji, upokojeni redni profesor ljubljanske univerze, pred tem pa dolgoletni in tudi zaslužni pro- fesor kijevske univerze. V Ljubljani se je prvič mudil leta 1899, ko je z vlakom potoval iz Opatije na Dunaj, vendar mu “takrat še na misel ni prišlo”, da mu “bo sojeno ostati v Ljubljani ne dva meseca, temveč končati svoje življenje kot upokojeni redni profesor lju- bljanske univerze in državljan bratske slovanske države, ki  leta 1899 sploh še ni obstajala”.9 37 Ruska begunska kriza in njena reševanja 8 J, 6. 1. 1926, 7/4, 9. 9 Prav tam. 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 37 Pa pojdimo v Jugoslavijo! “Ni težko odgovoriti na vprašanje, zakaj smo šli iz Rusije. Naj od- govor vsakega posameznika še tako varira, temelj ostane vedno isti. To so življenjski pogoji, nered in brezpravni položaj, ki ga je zakri- vila boljševiška vlada,”10 dodaja Vasilij Isajevič, takrat pogodbeni docent na Tehniški fakulteti. “Eni so šli na Japonsko, drugi v Perzijo, v Afganistan, na Finsko, po Belem ali Črnem morju, v Latvijo ali na Poljsko. Šli so peš, z vlaki, na krovih parnikov. Vsako sredstvo jim je bilo dobro. Meni se je posrečilo odpeljati se z vlakom čez poljsko mejo. Kako smo šli, to je vprašanje. Vožnja od Kijeva do Lvova je trajala 24 dni namesto 24 ur. Vozili smo se v umazanih vagonih brez hrane, brez toplote in brez vode za lokomotive: žagali smo sami stare železniške proge in črpali vodo iz vodnjakov. Med potjo smo izgubili 13 tovarišev,”11 svoje potovanje opisuje Isajevič.  Prihod v Ljubljano je bil za večino Rusov golo naključje, kar Isa- jevič nazorno opiše z naslednjimi besedami: “Zakaj smo prišli v Lju- bljano? Sam ne vem, kako bi odgovoril na to vprašanje. Šli smo pač v smeri najmanjšega odpora. Drugod so bile precejšnje težave z vi- diranjem potnih listov.”12 Med potjo so slišali, da je nastala nekje južno od Češkoslovaške nova slovanska država z imenom Jugosla- vija. Ker so v Rusiji slišali marsikaj o dogodkih na zahodu, so se spontano odločili: “Pa pojdimo v Jugoslavijo!”13 Šli so, nadaljuje Isa- jevič, ter poiskali v Pragi jugoslovanski konzulat. Na konzulatu ga je srbski uradnik vprašal: “Kaj hočeš?” Odgovoril mu je, da vizum za Jugoslavijo. “Ko je slišal, da sem Rus, mi je takoj priskrbel vizum in smo šli v Jugoslavijo.”14 V Ljubljano se je napotil zato, še pojas- Gita Zadnikar 38 10 Prav tam.  11 Prav tam.  12 Prav tam.  13 Prav tam.  14 Prav tam.  02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 38 njuje, “ker sem slišal, da se je tu ustanovila nova univerza. To je bilo leta 1920.”15 Vsi imamo v sebi predvsem upanje, da bomo še enkrat videli Ru- sijo, za konec zapiše Isajevič. “Lepa je Slovenija, toda naša domovina ni, četudi nam je dobro med brati Slovenci. Vsakdo, ki ima še trohico duševne sile, goji v sebi to drobtinico ruske kulture in ruskih tradicij, ki so mu ostale in upa, da se bo tudi on udeležil velike setve, ki bo nekoč vzniknila iz poteptane in s krvjo namočene ruske njive.”16 “Nikoli se nisem brigal za politiko,”17 v osebnem zapisu za čas- nik Jutro dodaja Nikolaj Preobraženski, dolgoletni lektor za ruski jezik in pozneje tudi izredni profesor ruskega jezika in starejše knji- ževnosti na ljubljanski univerzi.18 Toda razmere, ki vladajo na uni- verzi v Moskvi, “mi vendar ne dovoljujejo, da bi se vrnil domov”.19 Čeprav se v Ljubljani počuti “kot v drugi domovini”,20 mu težke ma- terialne razmere in vsakdanji boj za preživetje ne puščajo veliko časa za znanost. “Če se domislim vsega, kar sem doživel: verig, vi- slic, ječ, dolge vrste thalerhofskih grobov, neprilik z doktoratom in docenturo, čutim, da so vse te šibe in nadloge mojega življenja za- pustile v meni eno samo trdno voljo: premagati vse zapreke, ki jih še imam na svoji akademski poti”.21 Slovenec: “Odrešenik sveta, reši Rusijo!” Težke materialne razmere, ki jih opisuje Isajevič, so močno zazna- movale življenje in delovanje ruskih emigrantov na Slovenskem. 39 Ruska begunska kriza in njena reševanja 15 Prav tam. 16 Prav tam. 17 Prav tam, 8. 18 Oset, 2015, 144. 19 J, 6. 1. 1926, 7/4, 8. 20 Prav tam.  21 Prav tam.  02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 39 Večina Rusov je na Slovenskem dolgo živela v neurejenih razmerah in revščini. Predstavniki ruske emigracije so s svojim prihodom ter delovanjem in ustvarjanjem po letu 1920 kljub temu izdatno zazna- movali kulturno in znanstveno življenje na Slovenskem.22 Slednje je mogoče zaznati tudi v časnikih tistega obdobja, ki so kazali poudar- jeno navdušenje nad osvežitvijo in napredkom, ki so ju na področje znanosti in kulture vnesli ruski emigranti. Lokalna ruska tematika v obliki vprašanja nastanitve in položaja ruskih beguncev na Slo- venskem pa je predstavljala tudi popestritev lokalnih političnih raz- prav, o čemer nazorno pričajo izbrani zapisi v osrednjih slovenskih časnikih.23 Slovenec je tako februarja 1925 objavil obsežen pregledni članek o položaju ruskih beguncev, namenjen predstavitvi pomoči, ki sta jo ruskim beguncem namenjala Vatikan, pa tudi katoliška cerkev na Slo- venskem. Ko so v zahodno Evropo pribežali prvi ruski begunci, je papež  Benedikt  XV.,  tako  Slovenec,  “takoj  organiziral  podporo zanje”.24 Papež Pij XI. z “veliko vnemo nadaljuje to plemenito delo”,25 še piše časnik, po njunem zgledu pa tudi škofje in drugi katoliški krogi “z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo podpirajo Ruse”.26 Va- tikan je za reševanje prošenj ruskih beguncev ustanovil poseben ruski oddelek, ruskim beguncem so bila, kot piše Slovenec, na razpo- lago številna cerkvena poslopja, rimska katoliška društva pa so “po- žrtvovalno” podpirala in vzdrževala večje število ruskih beguncev”.27 Gita Zadnikar 40 22 Brglez, Seljak, 2008; Zajc, 2015; Cindrič, 2015; Grdina, Pagon, 2016. 23 Zadnikar, 2014, 25–45. 24 S, 16. 2. 1925, 4. 25 Prav tam.  26 Prav tam. Pri tem naj bi se še posebej izkazal belgijski kardinal Désiré Joseph Mercier, ki naj bi po navedbah Slovenca s cerkvenimi zbirkami vzdrževal 150 ruskih visokošolcev in podpiral tudi druge Ruse. 27 Prav tam. 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 40 “Podpora se vrši v imenu človekoljubnosti, v duhu krščanske usmiljenosti in ljubezni”28 in je tako “velikodušna”,29 da naj bi celo rimski dopisnik ruskega časnika Novoje Vremja “izrazil obžalova- nje, da so med podpiranimi nekateri premalo krščanskega mišlje- nja”30. V Vatikanu so zato, tako Slovenec, zelo dobro seznanjeni s položajem ruskih beguncev in razmerami v Rusiji. Razmere v nji- hovi domovini ostajajo nevarne in še ne omogočajo vrnitve večjemu številu ljudi, “še bolj žalostna je moralna beda, ker boljševiki pose- bno  med  mladino  sistematično  širijo  brezbožnost  in  nemoral- nost”,31 še piše Slovenec. Pri nas  je vlada nekoliko poskrbela za ruske  begunce  kot  v  nekako  odškodnino  za  denarno  in  drugo pomoč, katero je Srbija nekdaj prejela iz Rusije, nadaljuje Slovenec. Nekateri Rusi so dobili nižje državne službe, vendar je bilo vse to tako malenkostno, da je tudi na Slovenskem med Rusi veliko bede in pomanjkanja, razmere med ruskimi begunci opisuje časnik.  Ljubljanski škof Jeglič je ruskim beguncem, tako Slovenec, že večkrat pokazal veliko naklonjenost. Veliko moralno podporo in tolažbo jim je, poudarja časnik, naklonil s tem, da jih je obiskal tudi v  siromašnih barakah pri glavnem kolodvoru. Ruski  emi- granti, ki so v Ljubljano prišli v begunskem valu v letu 1921, so na- mreč dobili dovoljenje mestne občine, da se naselijo v  lesenih barakah na Masarykovi cesti. V zapuščenih vojaških barakah, ne- kdaj namenjenih vojnim ujetnikom, so zatočišče našli ruski emi- granti vseh družbenih slojev z najrazličnejšo izobrazbo, pa tudi raznolikih političnih prepričanj in pogledov na rusko revolucijo 41 Ruska begunska kriza in njena reševanja 28 Prav tam.  29 Prav tam.  30 Prav tam.  31 “Z  ozirom  na  toliko  bedo  ruskega  naroda  priporoča  sveti  oče katoličanom vzdih: “Odrešenik sveta, reši Rusijo!” Sam sveti oče vsak dan ponavlja ta vzdih.” Prav tam.  02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 41 in državljansko vojno.32 Škofa Jegliča, ki je februarja 1925 obiskal barake, je ob obisku sprejel in spremljal ruski polkovnik Dimitri- jev, tedaj komandant barak. Odbor ruskih invalidov je ob tej pri- ložnosti  priredil  slavnostno  sejo,  na  kateri  je  škofa  pozdravil polkovnik Seljaninov, ki je izjavil, da škofa predstavlja kot pred- stavnika svetega očeta, tako Slovenec, ki je posebni pokrovitelj ru- skih beguncev.  Jeglič si je ogledal stanovanja ruskih beguncev v starih barakah, ki, kot zapiše časnik, “ne dajejo zadostnega varstva niti proti dežju niti proti mrazu”.33 V tesnih siromašnih stanovanjih stanujejo odli- čne ruske družine, nekaj študentov in intelektualcev. V barakah v veliki revščini živijo ruske ženske in vdove, medtem ko predstavniki ruskih intelektualcev opravljajo navadna težka dela v kuhinji. Vsi prebivalci ruskih barak, poudari Slovenec, so visokega gosta po- zdravljali z velikim veseljem in spoštovanjem, polni zaupanja, da jim bo obisk olajšal moralni in gmotni položaj. Drži, dodaja časnik, da je tudi med slovenskim prebivalstvom veliko revščine. “A beda ruskih beguncev je še večja, ker si kot tujci težko najdejo zaslužka in pomoči. Velika je tudi duševna potrtost, ker v tujini najdejo malo razumevanja in sočutja.”34 Zato je, poudarja Slovenec, z verskega in narodnega stališča vredno, da bi se bolj zanimali za nesrečno Rusijo in za ruske begunce. “Prav zato, da bi se poživilo zanimanje za ne- srečno Rusijo,” še zapiše časnik, je bilo prirejenih več dobrodelnih predavanj o Rusiji, prvo med njimi je bilo predavanje Frana Grivca o preganjanju krščanstva v Rusiji.35 Gita Zadnikar 42 32 Življenje ruskih emigrantov v barakah pri Železniški postaji v Ljubljani pregledno opiše Peter Borisov v besedilu Iz življenja ruskih emigrantov v Ljubljani. Borisov, 1952. 33 S, 16. 2. 1925, 4. 34 Prav tam. 35 Zadnikar, 2014, 41. 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 42 Slovenski narod: “Komedija s političnim ozadjem” Odziv Slovenskega naroda je bil pričakovano odločen in ogorčen. “V včerajšnjem “Slovencu” je izšel članek, ki ga poštena slovenska jav- nost ne sme prezreti, ker ji nudi naravnost eklatanten dokaz, kako nizko je padla demoralizirana, zahrbtna, hinavska in farizejska družba dvoživkarske klike okrog ljubljanskega škofa.”36 “Slovenec”, glasilo tiste stranke, ki je dosledno sovražila in preganjala vse, kar je dišalo po slovanstvu, ki še danes ne more utajiti svojega sovraštva do Srbov in Rusov, piše o položaju ruskih beguncev tako, da mora vsako koli- čkaj pošteno lice zardeti od sramu, da je taka hinavščina na sloven- skih tleh sploh mogoča”. Načelno, zapišejo v Slovenskem narodu, se ne mislijo ukvarjati “z visoko pesmijo na naslov rimskega papeža in njegovih vzdihov”, pač pa jih zanima predvsem zadnji odstavek tega hinavskega elaborata, v katerem Slovenec poroča, kako je visoki gost, ljubljanski škof Jeglič obiskal ruske begunce v siromašnih barakah pri kolodvoru, kjer so ga predstavljali kot posebnega pokrovitelja ru- skih beguncev. Ob tej priliki, tako Slovenski narod, so bojda vsi pre- bivalci ruskih barak pozdravljali visokega gosta z velikim veseljem in spoštovanjem, polni zaupanja, da jim ta obisk olajša moralni in gmotni položaj. “Pomislite, kaj vse je obljubil ta visoki gost bednim in nesrečnim Rusom!”, so ogorčeni v Slovenskem narodu. Čeprav ste imeli pet let pred nosom siromašne barake ruskih beguncev,37 nada- ljuje časnik v članku Komedija s političnim ozadjem, ste se šele zdaj spomnili, da bi jih bilo treba obiskati in s frazami o krščanski ljubezni pridobiti za klerikalizem. Niti klerikalna predavanja niti škofovski obiski zato po mnenju časnika ne morejo popraviti nečloveških de- janj, ki jih je SLS na Slovenskem zagrešil nad Rusi.38 43 Ruska begunska kriza in njena reševanja 36 SN, 18. 2. 1925, 3. 37 SN, 19. 2. 1925, 3.  38 J, 24. 2. 1925, 2. 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 43 *  *  * Eksistencialne težave ruskih emigrantov na Slovenskem in huma- nitarni poskusi vrha katoliške cerkve so v tiskani obliki zlahka po- stali ena od tem za časopisno obračunavanje, značilno za ‘medijsko krajino’, ki je na Slovenskem dočakala in spremljala tudi porevolu- cionarni val ruske emigracije. Rusi, ki so iz države pobegnili pred zmagovito Rdečo armado, ki niso želeli živeti v boljševističnem re- žimu ali pa so jih iz domovine izgnale sovjetske oblasti, so bili na začetku begunci. Pomoč so jim nudile različne humanitarne organi- zacije, ki so bile ustanovljene med in po prvi svetovni vojni prav zato, da bi pomagale reševati begunske krize. V nasprotju z njihovimi pri- čakovanji se večina Rusov ni vrnila v domovino, na kar humanitarne organizacije niso bile pripravljene, zato se je pojavila potreba po dru- gačnem, nadnacionalnem pristopu. Sistem potnih listin za begunce, ki ga je vpeljal Nansen, ni bil edinstven le zato, ker je vztrajal, da se mednarodna skupnost osredotoči na reševanje begunske krize s po- močjo prostega pretoka ljudi, namesto da bi zgolj dostavljala huma- nitarno  pomoč,  temveč  tudi  zato,  ker  je  sčasoma  omogočil financiranje tovrstnih migracij z izdajanjem posebnih potnih žigov. Nansenove potne listine, ki jih je priznalo 52 držav, so v 20. letih predstavljale primer pristopa k zaščiti beguncev, ki je temeljil na svo- bodi gibanja posameznika kot obliki, ki je omogočala učinkovito “porazdelitev bremena” med državami. Stališče je deloma odražalo širšo težnjo po liberalizaciji nadzora gibanja, ki so jo v 20. letih v želji po popolni ukinitvi nadzora vizumov in potnih listin v senci ruske begunske krize večkrat izkazale posamezne države.    Gita Zadnikar 44 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 44 Bibliografija BORISOV, P. (1952): Iz življenja ruskih emigrantov v Ljubljani. Ko- lonija ruskih emigrantov v “barakah” pri Kolodvoru, Arhiv Repu- blike Slovenije III, 1315-5, 27. 11. 1952. BRGLEZ, A., SELJAK, M. (2008): Rusija na Slovenskem, Ljubljana, ICK.  CINDRIČ, A. (2016): Anatolij Ignatjevič von Špakovski, Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. GRDINA, I., PAGON, N. (ur) (2016): Ruski album: veliko prijateljstvo v slikah, Ljubljana, ICK. ISAJEVIČ, V. (1926): “Velika setev”, Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, letnik 7, številka 4, Ljubljana, Konzorcij Jutra, 9. LONG, K. (2013): “When refugees stopped being migrants: Move- ment, labour and humanitarian protection”, Migration Studies, 1/1, 4–26.  LONG, K. (2009): “Early Repatriation Policy: Russian Refugee Re- turn 1922–1924”, Journal of Refugee Studies, 22 (2), 133–154. NANSEN, F. (1922): Russian Refugees: General Report on the Work Accomplished up to March 15, 1922, League of Nations Document C. 124. M. 74. OSET, Ž. (2015): “Akademska kariera Nikolaja Fjodoroviča Preobra- ženskega (1893-1970)”, Monitor ISH, XVII/1, 121–150.  SKRAN, C. (1995): Refugees in Inter-War Europe, Oxford, Oxford University Press. TORPEY, J. C. (2000): The Invention of the Passport: Surveillance, Citizenship and the State, Cambridge, Cambridge University Press. ZADNIKAR, G. (2014): “Ruski emigranti v časopisnih bojih na Slo- venskem”, Monitor ISH, XVI/1, 25–45. ZAJC, N. (2015): Jezikovne etude, variacije in rime A. V. Isačenka, Ljubljana, ICK. 45 Ruska begunska kriza in njena reševanja 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 45 Jutro (J), Ljubljana, konzorcij Jutra. Slovenec (S), Ljubljana, Ljudska tiskarna. Slovenski narod (SN), Ljubljana, Narodna tiskarna. Gita Zadnikar 46 02 - GitaZadnikar 21.10.2016 9:14 Page 46