LISTEK. Vojmi spomini* (Januš Goieo.) (Dalje.) Domnevali so pri »as vselej močne rezerve — katerih pa nismo posedali v Karpatih nikdar. Ako smo'odbraJi pri polku 30 mož za rezervo, nastala je spredaj, v prvi bojni črti, vrzel za- ravno toiiko. Iurej smo se borili in umikali brez moža rezerve. >;cprestani napadi od ruske strani in vedno naše umikaiije s hriba na hrib, to pofietje je salno zavleklo sovražno prodiranje in pogoltnilo nasprotniku uprav nešteto človeških žrtev. Da. Karpati so bili grob o'aromne ruske armade. Na hribih za vasjo Labor&fo smo zapustili sedmi kor in se vrnili nazaj k našemu tretjemu. Hodin j»mo skozi največje judovsko gnezdo, kar mi jih jo kedaj zilo oko, skozi mestece Sztropko. Ležalo je pozneje med obema frontama in je sil.no trpelo vsled obojestranskega artilerijskega ognja. Iz Sztropkia smo dospeli v že bralcem znano selo in gradišde Kiicemezo. kjer sem preskoiiil i jaz jlot sedme božje zapovedi s tem, da sem polulil baronske hlače. Tz Kikemezo smo odkorakali v bolj sev°rno ležefte selo Magyarkaproncza. Lepa, čisto slovaška vas z sicer madžarskjm imenom, ki nam je nudila krov in toplo ležišče nad teden dni. Ziveh sino lukaj v brezdeljn. Bogzna kod so se tedaj pia//i: Rnsi nreko grab in hribovja. Sn k:uionov ni bilo sliSati od nobene strani ne. V že imenovani vasi se ;e bil nastanii najš polkovni šlab v novem, krasno opremljenem župniž-Ou. Gospoda plebana ni bilo pri hiSi, jo je potegnil že pred nami neznano kaui. Pa saj po hišnem gospodarju ni povpraševal nikdo veliko, samo da iiam je zaupal pred odhodom polno dvorišče: gosi, rac, kur, "iščancev in puranov. Moral je biti velik Ijubilelj kuretine. Bratoljub je bil tudi prav dobesedno vzeto, saj nam je zapustil na razpolago vse župnišče. V.sem bi privoščil, cla bi bili videli mežnarjev obraz, ko je priSel enkrat za našega bivanja v tem župnišen na dvor plebanov trosit kuram zrnja. Več kakor dcbro nro je zval perutnate dvonogafe z: .,Cib, cip, cip, — cap. cap. cap — na, na, na« na!" Deilecn se je ohripalo gi"lo vsled cip-cap-kl,icai ja, a prikazala se ni na rivorišSe niti ena s perjem odeta žival. Kam se je Mla preselila nam zauuana perutnina. bi še danes rad ne zaupal javnosti. Bom Še rajši pofiakal, da se knrja zadeva postavno zastara. Vsemu svetu je znano, da se bojijo kokoši moškega, kaj šele vojaka. So se pa6 tudi nas zbali oni plehanovi kljunači in odfrftali, da nam ne bi kdo nCital kradljivosti ter prelite kurje krvi. V tem seln se nam .ie godilo tako presneto <lobro, da smo kar pozabili na vojsko in Rnse. Vse je robantilo in klelo, kn je došlo povelje, naj bi se zo pet enkrat za izpremembo poskusili z Rnsi. ki sn že irli zasedli Bardiow (Bartfeld). S tem poveljem in z našitn odhodom iz gostoljnbne Magya.rka.?)ro!H'ze se je zaftela ona znana noša ofenziva 'do gališkega mesta, .Tnslo in še dhl.je, dokler nfiin niso pošepnili'Rusi: Dovolj! Nazaj! Sovražnik ,ie ))il znsedol z ob^.urlovan.i;ii vredno naglirn v vojnškem ozirn vnžiin oporno točko — mestece Bardiow. Pred Ipm mestom. smo se sestnli turli mi z Rnsi: a se nam nisn ni6 kai resno usta.vljo.li. Bili so ravno v tem 6asu pošteno oklelščeiii v znani bitki pri Limanovi. Radi ondotnega udarca so se uinikali pred jiami precej prostovoljno. Zagnali so se bili v karpatske prelaze s preneznatnimi silami, kaleri so bili v nevarmjsti, da bi jih mi ne strli popolnoma; tako so se pa rajši umaiknili po prihoda ojačenj. Na tem umiku jim je bil naš tretji kor neprestano za petami. Ta pobeg moram zabeležiti 'Rusom na polivalno plat. Umikali so se z izvauredno nagilieo, le tuintam so se postavili po robn, da jim ne bi cio krvi pohod ii bežečih pet. Ves pogon je bil tudi iiam kup trpIjenja za želodeo in noge. Brzeli smo za sovražnikom v pasje ostrera mrazu skoro brez počitka noč in iian. Tren nas ni utegnil dolii^jati. smo se pač preživljali z zimsko-svežim zrakom. po fiegar zavžitku samo kruli po trebuhu in čreve se začnejo krčiti. Xurili smo za Rnsi preko mesteoa Zmigrod do mesrta Jaslo. Jaslo je bolj majhno. a Ii6no -pnaSno rnesto. Primerjal bi ga lahko z našim Celjem, po legi in velikosti. Pred tein mestom so nam ])okazali Rusi mesto dosedanjih pet tudi obraz. Fostavili so se tu v bran. da so rešili iz mesta svoje bogate zaloge. Pred Jiislom so velikanski kotli, v katerib fiistijo nafto in jo pretvarjajo v petrolej. Tukaj je bil naš regiment zapleten v jjraskb s sovražnikom, jaz sem pa motril s\ioz\ kukalo pofietje sovražne artileriie. Dobro sem jih videl, kako so tu pripeljali v div.jem kareju celo baterijo in jo postavili v kritje onih velikanskih kotlov. Odtod so pucali po našem (o,)iiištvii, ki je podpiralo v boj zapleteno lastno pehoto. Je ruska artilerija ve6krait drzno junaška, Pe ie sila in se jim je že mnngolcrat obnesla ta drznost. Njihove tokrat za kotli skritp tor strp.Iiajoče kanone so pa snasle naše havbice. Prve granate so treščile v kotle, ki so se razleieli z zemljotresnim pokom. Crnogost dim se je po- kadil iz njih, plameni so za6eli švigati do nebes. — Nafta je gorela dobre tri dni. — Ruska artilerija se je nameravala rešiti s pobegom koj po prvih zadetkih v nafto, pa so jo obsuli naši z granatami tako na gosto, da je bila uničena ter zbita na kosce cela i»f,terija. Kakor hitro se je vnela nafta v razstreljenih Vctlih, je jiobegnila tudi ruska pehota na gričo izven mesta. Prebivalci mesta so nas burno navdufteno \)oZvlravljali in nam ])onujali pri [tohodu skozi mesteee vse, barknli bi zamogla poželeti vojaški želodec in grlo. Mesto samo ni trpelo do takrat vsled vo.ine niti riajmanj, bilo je nedotaknjeno. Rusi so šp pred odhodom Jasloftanoni zabičali, (1? pridejo za lx>žične praznike in novo leto nazaj v posete z \e&jo mofijo in veliča/nstvom. Seve, mi smn se posmihali tem širokoustnim prerokbam, ki so se pa pozno.jp izpolnile čisto do ]»iČice. Za Jaslom na onih gričkih sano se ukvarjali z liusi dobra dva dni, predno so se ti pomaknili malo dalje naprej. Ko se je praskalo naSe mostvo za. posest onih liolmcev, sem jezdil nekega jutra pogledat do našega lrena. Dospevši iz mesta v bližino glavne ceste, sem zapazil j>red menoj migati v gosposko, ubra,nih kora?kih belo-kodrasto ščene. takozvanega špica. izražen,'* po pasji nasmi. .Tunafttvo tpr nenstraSenost tega pseta zaslužita. da jima posvetim v fmsmrtnem spominu nekaj 6rk. Rusi so močno obstreljevali iz mestn\ vodefio ^Javno oesto. Granate in grapneli so frFali neprpBtano ravnn nad opsto. Kljub tem s^nrtnoiiHvarnem pofcanju je stnpical gosposki |)esek gizdalinskih kretenj neustrašeno naprej. Ne da bi bil pospeSil svo}ega koraka, Se oziral se ni, ko mn je treskalo ieklo nu cesto od spredaj. od zadaj in od vseh strani. A obstreljevann je bila samo oesta. za nbširne travni- ke ob cesti se ni zmenil sovražnik. Ščene bi bilo pa prav lahko smuknilo s ceste na varno obstransko potv a mu je vidno ugajala smrtna nevarnost. Zaslužilo je priznanje, ker je vstra^alo v sovražnem ognju do — smrti! Kosec ruske granate mu je vzel Ijubko glavico. Špic je obležal v lastni krvi na cesti kot žrtev predrzne hrabrosti. .laz sem se pa na daleč ogibal eeste in se sre(•vo odtegnil po ovinkih jekleno svinfienib poljubov. Daleč izven mesta, že blizu naše|ga trena, sem srečal 15 vjetib Rusov. kiso stopali po cesti eden i*a drugim. Na levo ravno ob cesti je pozidana fiedna liiftica z vrtom. Ob vrtni ograji je takrat stala grda grda babura. krilila po zrakn z rokaini in zmerjala, kolikor sem umel, bližajofie se vjete Ruse. Ko so pa bdi ti tik vrta. je segla babnica v svoj predpasnik |!O kamenje in ga lučala s psovkami z vso silo v vjctnike. Ti so se razškropili s stražo- vred po travnik'i, da bi se ognili knmenju iz ženskih rok. Pri tem prizoru sem bil nverjen: baburi se je zajiiotalo kolesje v glavi. ker se drznp krej)p.liti vo,ja,štvo. Zavil sem še jaz s konjem s oeste, da bi :i« potipalo pobesnelo ženšde še mene s 6im prevefi trdim. Nikdo bi se ne ravsal rad z razlinfeno babnipo. Se iaz sem sp. ii hotel ogniti iz gole miroljubnosti. - Zenska je zapazila moj strahopetni pobeg in mi namigavala z roko. naj se le vrnem, saj meni ne bo učinila nič žalega. Se k meni je stopila ter je rai podlala roko kot staremu znancu. Pravila mi .je, da stoji žc od svita ob oesti s kamenjem na prpži. Na stotine Rusov so že tirali naši mimo nje,, vendar onih, katere je iskalo njeno oko, 4ii bilo med njimi. Ti. katere jp prinesel ravnokar sain Bog mimo. so bili pri njej na stann nad eden mesec. Ona ima mlado, lepo divflino (hčerko-deklico). Za to div6ino so si- lili Eusi neprestano kot koza za soljo. Deldji^ki venec Sistosti je kot steklena kupa. Jo ubiješ enkrat, ti ostanejo za vedno le -- črepinje. Za zdrobljivo kupo njene divčine pa ni grabila samo jedna poškodna roka. arapak celih 15 ruskili. Kaj je hotelai ona kot mati, da bi jej ne oslale za vedno le dekliške — erepinje:-' Na vrtu ima v zemljo izkopano luknjo, kamor je hranila v zimi repo in krompir. V to dolbino je porinila hčerko in jo čuvala pod zemljo nad eden mesec. Jedil je.j je donašala le v trdni noči, ko so že Rusaki spali. Gadine rnoskalske so se zavedale, da skriva starka nekje lepo diveino. ker so jej vse prevrnili po hiši in hlevn. Že todlaj jim je prerokovala, da jih bode pogoltnil sain vrag. No, 6e jih ni zlodej, pa jih je zarobil Avstrijec. S par. kameni jim je pa vsaj nekoliko poplaSala edenmesečni strah za hčerkino čistost. Temn podobno mi je razkladlala ženska, vabefc me s konja, naj pridem pogledat njeno divčino, kako je revica shujšala sicer v vrtu, a v zimi in pod zem|o. Pa sem Sel pogledat to hvalis-a.no krasotieo, ki je igrala vlogo zaklete kralji&ine. Nft da bi se pobahaval s fino izbraaiim okiisom. kar se ti6e ženske lepote, a ta pod zemljo varovana divčina je bila zares nageljSek v vrtn Gospodovem. Poljsko-kmetiška cvetka. visoke rasti, Črno-milih o6i. nalahno rdefikastega obrazka z ono pri dekletcih tako zapeljivo jamico na lion, ki se vedno prikazuje ter ljnbko poglablja pri nasmehu, f^etudi je pritajen. Da Vam odkrito povem, pogled na to dRvfiino bi Se bil lahko koga drugega nščipnil v srce kot je 15 Rusov. V pobegu je edina rpSitev! Z Rogom! sem se j^oslovil od srefine matere in hfere. — CDalta prihodnll8.1