čitatelj® oročajte
ŠTEVILKA 70.
Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
»JIWAB1K. MINM.
John ox 334.
25. avg. 191.
JOLIET, ILLINOIS, 10. SEPTEMBRA 1913.
LETNIK XXII.
EISKAVA
ŠTRAJKA V MICH.
! ^ne prizadeve v dosego sporazuma med štrajkujočimi rudarji in operatorji.
vesti z delavskega polja.
južnem Coloradu napovedan štrajk premogokopov.
komf? druge
e!keM
OJ oz®"
r. Ri<J
eM k" K b1' imenovan v preiskavo štraj in J °»nega položaja v bakrenem okrožju, P°d zeml->° v Calumet & Hecla-^dmk danes popoludne, da prouči azniere in izpraša delavce, zaposlene |jri raznih delih v rudniku. Klub je Yerien, da se štrajk lahko poravna
Calumet, Mich., 16. sept. — Odbor Copper Country Commercial"-k!uba, 1(1 je bil
ts—nepartmenta za delo, pred 1,000 delegati združbe "Brotherhood of Railway Car Men" v letni konvenciji. Ta združba šteje s2,Uu() članov ali dvakrat toliko, nego pred štirimi leti, ko je bila^njena zadnja konvencija.
Madison, Wis., 15. sept. — Osem največjih slaščičarnic v Milwaukee je naprosilo državno delavsko komisijo za dovoljenje, da bi smele biti ženske do božičnega časa zaposlene vsak dan več nego 10 ur, ker drugače tvrdke ne morejo izvršiti prejetih naročil.
Komisija je prošnjo odbila in predvsem izjavila, da potrebujejo žene in dekleta posebne zaščite državne, ker je od njih odvisno blagostanje plemena.
Socialist v škripcih.
Milwaukee, Wis., 16. sept. — Mil-wauski mestni odbor je pričel tožbo zoper Louis A. Arnolda, sociališkega davčnega komisarja, obtoženega urad-
GUVERNER SULZER
« r t*
'V
Tožbeno postopanje zoper newyorške-ga državnega poglavarja se je pričelo včeraj.
napetost velika in občna.
Prijatelji guvernerjevi upajo na oprostitev. Ali odstopi?
Res. i
*» zadovoljiv način za delavce in rud- ne zlorabe v zvezi z izpremembo ases »•ske posestnike. Člani odbora napovedujejo koncesije ali dopustitve, , da se zboljšajo delovne razmere, ;.rajsa delavnik in povečajo plače.
Calumet, Mich., 17. sept. — John A. J*offlt> zastopnik Združenih Držav de-P»ftmenta za delo, ki se mudi tukaj, ■ št ?ornaga Pr> poravnavi rudarskega I r»jka v bakrenem okrožju, se je po-I Jetoval z jamskimi poslovodjami v | «oughtonu. G. Moffit izjavlja, da je
r_it-^" *'a konferenca zadovoljiva, a noče
ati, 0 čem se je razpravljalo. Trinidad, Colo., 16. sept. — Splošen raJk premogokopov v distriktu 15 je "»Povedan za dan 23. septembra. Re-• "cija izvrševalnega odbora zveze United Mine Workers of America", odobravajoča stavko, je bila sprejeta e,°glasno ▼ okrožni konvenciji.
Denver, Colo., 17. sept. — Prizadeve v Preprečenje pretečega štrajka premogokopov po premogovnikih v južnem Coloradu se nadaljujejo.
Patterson, N. J., 16. sept. — Krojači v petinpetdesetih delavnicah in de-
mentov na bančne glavnice in drugih prestopkov.
Mestni odbor, ki je otvoril svojo sejo v ponedeljek zvečer, bo zasedal štirideset ur, poslušajoč čitanje poročila tožbenega odseka.
Mestni klerk in njegovi pomočniki čitajo izmenoma, ali poročilo 240,000 besed zahteva štirideset ur za prečkanje. V sredo enkrat bo prečitano.
Naklep na Otisa.
Los Angeles, Cal., 16. sept. — V drugič tekom treh let je danes bomba pripravila v nevarnost življenje generala Harrison Gray Otisa, lastnika časopisa "Los Angeles Times", kojega poslopje je bilo dne 1. oktobra 1910 razdejano z dinamitom. Katastrofa je zahtevala 21 žrtev. Da je general Otis danes utekel vsaki poškodbi, se ima zahvaliti prejkone previdnosti svojega japonskega sluge, ki je sprej-jl peklenski stroj in svojega gospodarja opozoril nanj.
Prvo bombo so našli v stanovanju
D,r. . i «v i*i* i	' generala Otisa nekaj ur po razdejanju
Partmentskih prodajalnicah so zastav- -p- . , Uali j . . , , 1 imcs-poslopja. Zadnjeimenovani zlo-*»Ji za deveturm delavnik in lOodstot- .....	„.v_______
S^.^ovišbo plač.

layCky
.(ovinki
nem okrožju so zaprti in operatorji
čin sta pojasnila brata McNamara s svojo priznavo, kakor znano.
fc^fiaFrT T'"'"!.3"	™ "Perarorji	v zvezi s povzročitelji prvega zločina.
dokler ~	"e SPCt °dprH'	NasProtno Pa mislita Po'ieija in po-
»ia mJT ne.por*vnaJ° sP°rna vpraša-	jtno 0blastvo, da je morda mehikan-
i'	Un.v° ln Handy Br°S-' Min-	ski po,oiaj v kaki zvezi s skrivnostno
3«ti7,Pam)° V °krajU Bay" Kacih	7-adevo. Njuna domneva temelji na delavcev je prizadetih
po ustavi dejstvu, da ima general Otis ob mehi-kanski meji obširna posestva in da so tam pred dvema letoma živahno delovali 'Industrial Workers of the World'. Poleg tega je povzročila tam namestitev kitajskih delavcev pred nekaj tedni resne izgrede. Tudi smatra policija za verjetno, da je bombo odposlal kak Mehikanec, ki je mislil, da
. Kalamazoo, Mich., 17. sept. — Dr-*svna delavska zveza, zbrana v konvencij, tukaj( je sklenila podpirat;
rajkarje v michiganskem okolišu bakrenih rudnikov.
Milwaukee, Wis., 17. sept. — Večje j(r e un'ie> skrajšanje delavnika in alal ».m,,...^, ^
<>zje zakone glede otroškega dela izdajatelj časnika podpira Iluerto.
Albany, N. Y., 17. sept. — Priprave za jutrišnji pričetek tožbenega postopanja zoper guvernerja Sulzerja so dokončane. Sodišče, pred katerim se ima državni poglavar zagovarjati, je sestavljeno iz članov senata in prised-nikov prizivnega sodišča.
Dočim se je g. Sulzer danes še ves večer posvetoval s svojimi pravnimi zastopniki, so po državnem zakono-dajstvu pred kratkim imenovani člani "impeachment"-oblastva, ki nastopa kot tožbeno oblastvo, razpravljali s svojimi pravnimi svetovavci posamezne stopnje nameravanega postopanja.
.Še v zadnji uri zagotavljajo prijatelji guvernerjevi, da se nahaja toženec v najboljšem razpoloženju in zagotovo pričakuje oprostitve, katera ima odvzeti njegovemu imenu madež, ki so ga povzročile baje neutemeljene ob-dolžitve. Po trditvi teh prijateljev ne misli g. Sulzer na to, da se odpove svoji službi in tako odtegne mučni navskrižni zaslišbi, česar je po domnevi nasprotnikov guvernerjevih pričakovati.
Zagovorništvo strogo prikriva svoje načrte. Zato je ' mogoče samo domnevati, da bo najprej zakonitost postopanja sploh izpodbijana pod utemeljitvijo, da državno zakonodajstvo ni imelo potrebnega pooblastila za pričetek takega postopanja.
Pri razpravah bo predsedoval najvišji prizivni sodnik Edgar M. Cul-len. Po njegovem mnenju menda ne pride do tehničnih zavlačevanj.
Veterani zborujejo.
Chattanooga, Tenn., 15. sept. — Prvi dan 47. konvencije, ki jo je sklicala semkaj Grand Army of the Republic, so si tukaj navzoči veterani ogledovali po okolici ležeča zgodovinska bojišča. Vkljub neprestanemu pršenju jih je šlo na tisoče na Lookout Mountain, v Chickamaugua Park in Missionary Ridge.
Po zmerni cenitvi se nahaja v mestu najmanj 35,000 veteranov in drugih gostov. Všteti so v to število delegati k letnim zborovanjem organizacij, ki so v zvezi z G. A. R.
Zrakoplovec Lillie mrtev.
Galesburg, 111., 15. sept. — Vpričo 'ifočenh jcfedavcev. ki so prišli semkaj na obisk galesburške okrožne razstave, je bil danes chicaški zrakoplovec Max Lillie med poletom usmrčen. Nenadoma je buhnil veter in Lilliejev dvokrilnikse je prevrnil, ko se je nahajal nekrij sto čevljev nad zemljo. Letavec je bil vržen iz svojega sedeža in je švignil na tla in bil pokopan pod razvalinami stroja. Nekaj minut potem, ko so ga dosegli najbližji gle-davci, je izdihnil.
Nesreča se je pripetila tako, da je veter vtisnil eno krilo dvokrilnika. Pono\ ni poleti so krilo tako oslabili, da se je pretrgalo, kakor bi bilo iz papirja, ■>
Soproga ponesrečenega zrakoplovca se je nahajala za časa nezgode na tribuni in je videla smrtni padec svojega moža. Onesvestila se je in le z veliko težavo so jo spravili spet k zavesti.
Max Lii'rte je bil zlasti v Chicagi dobro znan. Vodil je letalno šolo v Ci-ceru in imel lasten stroj. Številne učence in učenke je učil umetnosti letanja. Veljal je za zelo previdnega in je dobil rnriogo nagrad.
Strašna obtožba.
Memphis, Tenn., 15. sept. — Elektri-kar Edward Boxter, 35 let star, je bil danes obJolžen, da je umoril svojega očeta, svojo mater in svojega kletnega brata. f;Po dejanju se je povrnil na svoje delo, kakor da se ni zgodilo ničesar.
DAN VESELJA
ZA MEHIKO.
Praznik neodvisnosti donesel otvoritev kongresa in predsednikovo poslanico.
huerta želi miru in reda.
Obljublja zakonito volitev predsednika. Obžaluje spor z Z. D.
I
Velikan umrl.

mirovni zbor"; prizor v kongresu, ko je wilson čital poslanico o mehiki.
Ta Ti v	•
^»Kresom T?^ prcdsednika Wilsona, čitajočega svojo posebno poslanico glede mehikanskih dogodkov pred
8ti 'n oben odl)rcd?cdnik Marshall je na desni od govornika Clarka. Pojasnjujoč svojo politiko nepristrano-
r'čane si ie"1 H°nih' ki ' ° v,adnem krmilu v Mehiki, strogo odgovornost za vsak napad na Ame-
tem SenliiveP . P"dobil pohvalo in podporo skoro vseh v kongresu, brez ozira na politične stranke. Po
^'Isona Dos!" F"2?™ V kon8resu ic P"šla kmalu brzojavka, da je Huerta dejansko voljan sprejeti predsednika
Mehiki nrivr!-1 w 'V1"'' kl je bil poprej odk'onjen, in da se je John Lind, predsednikov osebni zastopnik v povrnil v Mexico City, da obnovi pogajanja.
Calumet, Mich., 16. sept. — Louis Mollanem, 30 let star, z domačim imenom "BijftLouis", ki je bil morda največji človek na svetu, je umrl danes v bolnišnici v Hancocku, Mich., po samo nekajdnevni bolezni. Visok je bil 7 čevljev 8 palcev, in je nekoč potoval z nekim cirkusom, a se je naveličal takega življenja in posvetil far-marstvu.
Slikar ustrelil stotnika.
Berlin, 16. sept. — Profesor Hein-rich Ma3ss, dvorni slikar in v družabnem žmjenju prestolnega mesta u-.gHfflKSj^ >an«t, -je ustrelil danes pred častnim sodiščem reservnega stotnika pi Westernhagen. Neposredni povod dejanju je dala okoliščina, da je pl. Westernhagen udaril Maassa v obraz.
Med obema je obstajalo že dolgo časa napeto razmerje. Po častnem zakoniku je prišel prepir pred častno sodišče, ki je imelo odločiti vprašanje, ali je dvoboj v poravnavo slučaja neogibno potreben.
Nasprotnika sta bila pravkar pred častnim sodiščem pojasnila svojo stran, ko je pl. Westernhagen, razgor-čen nad neko opazko svojega nasprotnika, udaril tega po obrazu. Slikar je takoj nato potegnil svoj revolver in ustrelil Westernhagena.
V žrelu ognjenika.
Neapolj, 15. sept. — Profesor Mal-ladro in njegova inonakovska tovariša, ki so pred nekaj dnevi podjeli na vrveh predrzni in nevarni vhbd v žrelo Vezuvovo, so se spustili doli 1200 čevljev globoko, globlje nego se je drznil kdo kdaj poprej. Celo uro so se mudili na licu mesta, na kraju glavnega žrela. Izgubili so svoje toplomere, a so bili dognali že vročino 625 stopinj Fahrenheita v globočini kacih 200 čevljev nad žarečo tvarino.
Dvoje požarov v Avstriji.
Dunaj, 15. sept. — O dveh velikih požarih se brzojavlja semkaj iz raznih delov monarhije. V malem a obrtnem mestu Murau, Štajersko, v katerega bližini leži znano zdravilišče Einoed, je nastal ogenj, ki se je vsled močnega vetra razširil z veliko naglico. Ker so gasilne priprave nezadostne, se pogubni požar ni mogel omejiti. Vsled tega je velik del mesta popolnoma u-pepeljen. Šele po prihodu požarnih bramb iz sosednih mest so se plameni ukrotili. Med prebivavci preti resna stiska.
Ob istem času je razsajal velik požar v tirolskem mestu Ala, ležečem ob Adiži in brennerski železnici. Tamoš-nje carinsko skladišče, napolnjeno z vsakojakim blagom, je zgorelo do tal. Škodo cenijo na cel milijon kron.
Miritelj usmrčen.
Neapolj, 16. sept. — Resen izgred je bil danes v kraju Casoria, šest milj daleč od tukaj, med katerim je bil osemdesetleten duhovnik usmrčen in neki odličen politik smrtno ranjen.
Policija je bila poklicana, da zatre j izgred, ki je nastal iz političnih vzro-' kov in med katerim je bil politik ranjen. Množici ni bila kos policija, in ta je bila skoro premagana, ko je po tegnila sroje revolverje in začela stre ljati. Stari duhovnik, ki je miril iz-grednike in jih opominjal k razidu, je bil na mestu usmrčen in več drugih oseb je bilo ranjenih.
Usmrčenje duhovnika je razkačilo j izgrednike in poklicati se je moralo vojake, da so zatrli rabuko.
Mexico City, 16. sept. — Pri današnji otvoritvi drugega zasedanja 27. mehikanskega kongresa je prečital začasni predsednik Huerta svojo polu-letno poslanico. V pisanju obljublja zakonito volitev predsednika in podpredsednika prihodnji mesec ter izjavlja, da ne more biti zanj nobenega večjega zmagoslavja, nego po zopetni napravi miru izročiti najvišji urad svojemu nasledniku.
Poslanica izvaja nadalje, da je nameravana diplomatična zveza med Združenimi Državami in Mehiko do-nesla deželi mnogo nezasluženega trpljenja in zavlekla zopetno napravo miru. Navzlic temu da upa na skorajšnjo poravnavo vseh med obema deželama obstoječih različnosti mnenja in na popolni prijatejski sporazum. Razliko je napravil Huerta med odno-šaji do vlade in prebivavstva Združenih Držav.
Poslanica je razočarala tiste, ki so pričakovali, da donese odkritja o nedavnem diplomatičnem pogajanju med Mehiko in Združenimi Državami. Ta stvar se komaj omenja.
Prečitanje poslanice so sprejeli v zbornici in na galerijah z veliko pohvalo.
Mexico City, 16. sept. — Vkljub divjim govoricam, ki so naznanjale proti-ameriške demonstracije po vseh delih dežele, izbruh vojaškega upora in u-mor začasnega predsednika, je dan neodvisnosti potekel običajno. Nikjer niso, kolikor je znano, nikaki izgredi kalili prazničnega veselja.
Politično sta bila zopetna otvoritev kongresa in prečitanje predsednikove poslanice glavna dnevna dogodka. Za generala Huerto je bil seveda treno tek najvznosnejši, ko mu je množica tisočerih rojakov priredila navdušeno ovacijo, med tem ko si je v polni uniformi, obdan od svojega štaba, z balkona narodne palače ogledoval veliko parado.
Čedne razmere v Mehiki.
San Francisco, Cal., 15. sept. — Kacih 100 potnikov, ki so dospeli semkaj včeraj na krovu parnika "Peru", je u-teklo iz krajev ob mehikanski zapadni meji.
Po njihovih poročilih vladajo v zapadni Mehiki v resnici anarhijske razmere. Voditelji upornikov se ne pri-poznavajo drug drugega, plenijo, po-žigajo in morijo, in se skoro neprestano bojujejo med sabo. Begunci iz Duranga poročajo, da so tamošnje razmere neopisne. Sirove tolpe lomastijo po deželi in najstrašnejši zločini proti nravnosti so na dnevnem redu.
Ženska osamosvojba.
V	Haagu, 16. sept. — Vsa znamenja kažejo na to, da se v kratkim dovoli ženskam sedež in volilna pravica
holandskem državnem zboru.
V	prestolnem govoru se je pokazalo danes med drugim na to, da namerava nova holandska vlada vpoštevati to zadevne dolgotrajne zahteve.
Velik štrajk na Irskem. .
Dublin, 16. sept. — Nad 10,000 mož se je pridružilo štrajku stavbnih rokodelcev, voznikov in železniških zapo-slencev. Voditelji štrajka izjavljajo, da bo v nekaj dneh kacih 6000 delavcev drugih obratov tudi obsojenih k brezdelnosti, vsled raztega gori omenjenega ogromnega štrajka.
Med ubožnejšimi sloji vlada velika stiska, zlasti v glavnem mestu, kajti cene živilom so znatno poskočile in dovoz je zelo obtežen vsled štrajka. Mnogoštevilne ladje so zasidrane in ne morejo svojih nakladov odložiti.
Srečen delavec.
London, 16. sept. — Neki delavec je našel davi na nekem gnojišču blizu neke obstranske poti v resnici celo bisernico v vrednosti $650,000, ki je bila ukradena dne 16. julija med svojo prevožnjo po pošti iz Pariza v London. Srečni najditelj je nesel najdbo v bližnjo policijsko postajo.
Nagrado v znesku $50,000 dobi izključno najditelj.
Vročina v San Franciscu.
San Francisco, Cal., 16. sept. — Toplomer je zaznamoval 101 stopinjo danes popoludne ob dveh. Tako visoko je kazal toplomer samo enkrat poprej v dvainštiridesetih letih — dne 8. sept. 1904.
Drobtinice.
Brumni Šmid se je popolnoma skregal s pametjo. On se kar trudi, kako bi več neumnosti nakopičil v "Vest-niku". Ta človek ne zna popolnoma nič, ker se nikoli ni nič učil, a piše pa kakor raztrgan doktor. Seveda, Resnica se poleg joče, tako jo mrcvari. V zadnji štev. piše: "Prva in glavna ovira svobodnega napredka je bila pri vseh ljudstvih in narodih velika orga-nizir„na sila religije." Za zgled naza-dov&ja vsled religije navaja Grke, Ritnl/ne in krščanski srednji vek, O ti byt:ca ti nevedna!
Vprašamo te samo, uboga duševna Smidova reva, kdo in kaj je spodbujalo grške umetnike, kiparje in slikarje, da so ustvarili prave umotvore, ako ne njihova religija? Kaj je bilo povod, da je bila Akropola cela zbirka najimenitnejših umetnin, ako ne religija? Tu na Akropoli so kar tekmovali u-metniki, kateri bo napravil lepši tem-pel, lepši kip. Cela Akropola je bila polna najkrasnejših svetišč, umotvorov, ki jih še danes ne more nihče doseči. In povod tem umotvorom je dala ideja o božanstvu. Poglejmo grške pesnike in pisatelje ter dramaturge, kje so na višini pesništva? Ravno tedaj, če obdelujejo nabožno tvarino. Religija jih je spodbujala, jim je dajala motive in predmete. Isto najdemo pri Rimljanih. Najlepša poslopja v Rimu so bila svetišča; dokler so bili Rimljani verni, dasi so imeli napačno vero, a vendar, dokler so bili verni narod, so napredovali, so bili zmagoslavni, a ko so postali brezverci in svobodomisleci, so propadali in padli! Tako je, brumni Šmid, tako uči zgodovina, a kaj ko ti ne poznaš zgodovine, ti drugega ne veš, kakor lajati in lagati.
*
In poglejmo krščanski srednji vek. Kdo je podpiral umetnike kakor sta bila Michelangelo in Rafael in še sto drugih? Bili so rimski papeži, ki so dali milijone in milijone za umetnost in napredek. Poglejmo samo v Rim, koliko umotvorov, nedosegljivih, najdemo tam, kdo jih je postavil, kdo plačal umetnike? Katoliška cerkev. Kdo je v srednjem veku ustanavljal šole, kdo učil, kdo pisal, knjige? Edint). katoliški menihi, šole so bile edino V samostanih. Kdo je iskal rokopise klasičnih pisateljev in pesnikov, jih prepisoval in jih tako rešil nam, kakor menihi? Saj drug niti citati in pisati ni znal, ko katoliški duhovnik. Vitezi so znali sicer dobro vihteti meč in bokal, a peresa niso znali sukati. Še le menihi so ustanovili prve šole. Menihi so znanstveno delovali pri slabi luči, pisali z gosjim peresom na hrapav pergament in vendar je en menih Tomaž Akvinski več izvirnih knjig spisal, nego jih more sedaj največi u-čenjak preštudirati celo življenje. Vidiš, brumni Šmid, tako te zgodovinska
resnica bije v obraz!
*
Vprašamo te pa, kaj pa so v tistem Starem in srednjem velut storili tvoji predniki za splošni napredek človeštva? Lahko ti mi takoj odgovorimo. Tvoji predniki so tistokrat po tvojem lastnem dokazovanju 'še skakali po drevju kot opice, obirali lešnike in si iskali drug drugemu uši. Medtem, ko je marljiv menih tratil luč svojih oči pri slabi razsvetljavi, da nam reši pesmi Vergila, so tvoji predniki se neznansko drli po pragozdih kot take opice, ki so se kmalu potem imele preleviti v slovenske socialiste in svobo-domislece. Le naj molči tak o napredku, ki ni drugega pripomogel k napredku, kakor da se je iz ušive opice prelevil v ciganskega socialista!
*
'"Danes ne odgovarjajo nepretres-ljive dogme več zahtevam sveta" piše Šmidovo budalo. V veri je dogma na -pr.: Bog je večen, vsemogočen, kakor je na pr. v računstvu dogma, da je 2 krat 2 — štiri. Ali ta dogma v računstvu tudi več ne odgovarja zahtevam sveta, ker je tudi nepretresljiva? Kako ovira kaka dogma napredek, to bi radi vedeli! Le naj napreduje svet v resnici, tega se nihče ne boji; če bi spošni napredek sploh kdo zadrževal, potem je to Brumni Šmid sam, ki pro-ducira vsak teden toliko prismojeno-sti, ki nikakor ne pospešujejo napred kal
*
Ali ste že slišali večjo neumnost, ko je ta le, ki je tudi vsklila na "Vestni-kovem" zelniku: "Slavni Kopernik si ni upal povedati, da je zemlja okrogla, ker bi ga bili mučili na razpenjalu ia slednjič vrgli živega v grozno smrt na gromadi." Ha, ha, to je za pust! Kopernik je bil učen in pameten mož, vse kar je znal, je povedal glasno, ker se mu ni bilo ničesar bati in se tudi ni bal. Privoščil bi pa jaz tak eno malo gromadico uredniku "V.", da bi si malo posmodil svoje lažnjive prste.
Predrzneži.
Moline; 111., 15. sept. — Roparji so razdejali davi zarana denarne shrambe dveh tvrdek, nekaj milj daleč od tukaj in utekli s plenom nekaj sto dolarjev.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 17. sept. — Novo slovensko župnijsko šolo dobimo v Jolietu, kakor smo že podrobneje poročali. Ta vesela novica je navdušila vso našo naselbino za delovanje v prid gradnji nove šole. V tem oziru se je že pričelo razvijati pravo tekmovanje med društvi in posamezniki, ker je želja vseh, da storimo vsak po svoji moči kar največ mogoče za novo šolo. Naša naselbina se je tekom dveh dobrih desetletij tako lepo razvila in povečala, da stara šola že davno več ne zadostuje za ogromno število naših šolskih otrok. Nujno potrebna je nova večja šola. To vemo vsi. In jsato vsi na delo za novo šolo, po ge~!u: Mal položi dar — šoli na altar!
—Č. g. Valentin Mihelič, ki je irlšel pred kratkim iz stare v novo domovino, se mudi te dni na obisku v našem slovenskem župnišču.
—	G. Anton Nemanich je odpotoval danes za nekaj dni v Michigan in Kanado, v druščini več slovanskih podjetnikov iz Chicage. Tudi g. Rezek, slovaški organist, se je pridružil izletnikom.
—	G. Geo. L. Brozich, glavni tajnik J. S. K. J., je prišel snoči na povratku s konvencije v Pittsburghu, Pa., kjer je bil zopet izvoljen gl. tajnikom, na obisk v Joliet k svojemu tastu, g. Antonu Horwat, znanemu trgovcu z likerji. Oglasil se je tudi v tiskarni Am. SI. Danes opoldne je odpotoval domov v Ely, Minn.
—	G. Josip Stukel, naš dobro znani rojak in oskrbnik policijske ječe jo-lietske, je odpotoval v Montano k registraciji za srečkanje zemljišč na indijanski reservaciji Fort Peck. Včeraj (torek) opoludne se je odpeljal v Chicago, da se tamkaj snide z drugimi rojaki, ki so se zglasili za skupno potovanje v Montano. In snoči ob 10. uri 15 minut so se odpeljali z zadnjim posebnim vlakom, ki je odpeljal prosilce za zemljišča iz Chicage v Montano. Odpeljali so se v Great Falls, Mont., kjer se vrši registracija do dne 20. t. m. Med drugimi je šel z g. Stu-klom v Montano tudi g. Math. Grdešič iz Bradleya, 111. Želimo podjetnim rojakom mnogo sreče!
—	Pogreb ponesrečenega rojaka Johna Ditner se je vršil včeraj (torek) dopoludne s črno sv. mašo v slovenski Cerkvi. Več njegovih ožjih rojakov je spremilo pokojnika k zadnjemu počitku na slovenskem pokopališču, kjer je opravil nagrobne molitve naš g. kaplan, Rev. Ant. Berk. Doma je bil pokojnik v Vuzenici na Štajerskem. N. p. v m.!
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik jolietske tvrdke Slovenian Liquor Co., je skoro neprestano na potovanju po državah Illinois in Indiana. Iz vseh obrtnih krajev, kjer bivajo Slovenci, Hrvati, Srbi in sploh Slovani, prihaja vsepolno naročil, kajti slovenska tvrdka jolietska je na najboljšem glasu radi pristne izbornosti svojega blaga. Zlasti izza letošnjega velikega piknika, ki ga je priredila Slovenian Liquor Co. skupaj z Joliet Slovenic BottHng Co. v Theilerjevem parku in ki se ga je udeležilo mnogo odličnih rojakov iz bližnjih in daljnjih mest, je prvoimenovana tvrdka zaslovela daleč naokrog. Ne najmanjšo zaslugo za to, da je naš Joliet na tako dobrem glasu, pa ima seveda tudi g. Frank Završnik, ki imenitno zastopa svojo tvrdko in jolietske koristi.
_ James C. O'Connor. Združenih Držav okrožno sodišče v Chicagi je imenovalo kapitana E. W. Willarda .z Jolieta "receiverjem" ali prejemnikom za O'Connorjeve upnike v sodnijskem postopanju zaradi bankrota, ki je bil te dni razglašen nad bivšim jolietskim "finančnikom". G. Willard je včeraj prevzel v posest O'Connorjevo imo vino in jo pričel takoj ceniti; v enem tednu upa dognati, koliko je O'Con-norjeva imovina vredna, in koliko prejmejo njegovi up«iki na dolar. G Willard, ki je kapitan jolietske čete Grand Army of the Republic in mož poštenjak, ima težko nalogo, ker je O'Connorjev slučaj jako zamotan. Pravijo, da bo komaj $50,000 do $60,-000 za razdelitev med mnoge upnike, tako da dobi vsak komaj 25c na dolar v najboljšem slučaju, kajti O'Connor-jevi dolgovi znašajo «»d $200,000. — Obtoženec se nahaja še vedno v tukajšnji okrožni ječi. Pravijo, da se vedno trese v strahu pred svojimi upniki, zlasti ponoči, ko vsled bojazni niti spati ne more. V porotni sodilni-ci se bo O'Connor zagovarjal z blaznostjo, pravijo, amp»k državni pravdnih bo dokazal, da je bil mož popolnoma brihten in zdrave pameti vsa dolga leta, ko je ponarejal podpise na raznih papirjih.
Chisholm, Minn, €5. sept. — "Drobtinice" v Am. SI., te so pa res hud poper za naše daleč epozabljene nasprotnike. Le tako naprej za vero in narod! Verjamite, da aas je večina *a vadi strani. Van v<a«i naročnik
F. L.
O LJUBEZNI DO DOMAČE GRUDE.
od puranov, katera se je zgodila pred 15 leti v Radečah na Dolenjskem v moji lastni gostilnici.
Bilo je to dan poletja, ko priloma-sti vodja rdečkarjev v mojo gostilno. Usede se za mizo. Nato ga vprašam, kaj želi. Odgovor je bil: "Nič za piti in nič za jesti, ker sedaj še nimamo denarja, dobimo ga pa upam v kratkem. Potem bodemo pili." Vprašam ga še enkrat, kaj želi. Nato mi odgovori: "Gospod, prostor bi radi, nas pride okoli 200 do 300, sejo bodemo imeli. Namreč naš rešitelj pride iz Trsta popoldan, ja, rešitelj gospod Kristan. Kmalu pride čas delitve, potem bodemo pili ravno v Vaši gostilni,
,	i t i	»„.>• _	noviti, zato te zene ta tajna moc v tu-
ako nam dovolite prostor. i\o, ker	•	. . J
, , , , , ___„,	lino za neznanimi cilji, v mesto, v
sem tega bedaka dobro poznal, sem J "	' '
se mu nasmejal ter odklonil njegovo /	„	,
\r i . 1 Tebe, nasa mladina, se poloteva ze-prosnio. Ves razburjen m razjarjen	> ..... . ,
pobere svoja kopita ter gre od ene go- ustanoviti si čimprej lastno ognji-stilne do druge. K sreči se mu posrc- sce> P"Peljati na dom ljubljeno dekle, či, da dobi prostor v neki gostilni. To- Postatl °ce ln gospodar in preskrbeti
Govor dr. Jure Adlešiča na katoliškem shodu v Ljubljani.
(Dalje.)
Česa išče naša mladina v tujini, kaj jo žene iz rodne grude?
Krivico bi vam delal, fantje, če bi rekel, da greste za zlatom in srebrom da greste za zabavo in pohajkovanjem. Vaše stremljenje je resnejše, vaš duh plemenitejši kot da bi se tako lahko ločil od rodne grude, iz kroga svojih domačih, in vse to zamenjal za kos zlata ali srebra. Ne, mladina, taka nisi in ne bodeš, dokler te oživlja prava slovenska in hrvaška kri.
Tebe se je le lotil novi socialni duh, želja po samostojnosti in neodvisnosti, želja ustanoviti si lastno eksistenco, svoj lastni dom, svoje gospodarstvo. In ker misliš, da si tega doma ne moreš ali vsaj tako lahko ne moreš usta-
rej tukaj je sedaj pričakovalo 12 barab z rdečim lišpom, toda odrešenika lc še ni bilo, kakor tudi ne brzojava. G. Kristan, odrešenik rdečkarjev, je pisal prejšnji dan, da ako bodejo se se-šli v polnem številu, da mu naj takoj brzojavijo. Gospodje so seveda brzo-javili, toda Kristana le ni bilo. Druze-ga se ni slišalo iz tiste gostilne kot priduševanje. Pričakovali so ga pozno v noč, a zaman. Jaz sem pa vsled te neumnosti le dobro tržil, pa ne od puranov". Oče puranov pa še dose-daj ni prišel v Radeče, kakor sem čul in ga ne bode, dokler ne zmaga puran. Torej kaj se je pa zgodilo s tistim radeškem vodjem? Nekaj let kasneje prosjačil je, prosil ljudi za odpuščenje, molil Boga kakor malo drugih ter se spokoril in zaspal za večno.
Tako vidite vi gospodje, do kam vas rdeči lišp spravi. En čas norite, da se ljudje iz vas norčujejo, dokler ste zdravi; ko vas pa začne po trebuhu praskati, je pa Bog pomagaj. No, to ste pravi nevernoslovci, iz vas še bode nekaj, le tako naprej, da dostane vsak svojo merico.
Še nekaj novic iz Danvilla, 111. Sporočam žalostno vest, da je nanagloma umrl gospod Herman Hegeler, tovarnar (Zinc Works) v starosti 42 let. Bil je z ljudmi prav prijazen. Naj mu bode zemlja lahka! Omenjena tovarna začne v kratkem s premogom, torej na novo premogokop. Popravljanje se vrši že celo leto. Kot mi je znano, da še pred novim letom se začne kopati premo:-'' S pozdravom
Naročnik.
Willard, Wis., 14. sept. — Slavno uredništvo Am. Slovenca: — Ker dobim več pisem od strani prijateljev, vprašajoč me, kako se tukaj imamo, in ker mi čas ne dopušča, da bi vsakemu posebej odgovoril, šem se tukaj vsem skupaj namenil napisati nekaj vrstic, za kar upam, da mi bo g. urednik na razpolago.
Naša slovenska farmarska naselbina se je letošnje leto izdatno spremenila, potov se je veliko novih naredilo in tudi stari se popravljajo. V tretjem koncu naše naselbine severno od Willarda se gradi nova šola, katera je od zunaj že dogotovljena in bo v kratkem odprta za pouk. Tako bomo imeli tri ole, v katere bojo zahajali samo slovenski otroci. Da bi imeli učitelja zmožnega slovenščine, bi se poleg angleščine tudi lahko učilo slovensko pisati in čitati, kar bi bilo veliko vredno.
V nedeljo 7. septembra smo imeli tukaj zopet službo božjo, katero je daroval č. g. Boeckman iz Greenwooda. Sv. mašo bomo imeli v bodoče enkrat na mesec redno, in posebej še ob nekaterih praznikih.
Letina letos povečini dobro kaže, samo kumare niso povoljne; koruza, krompir, fižol in drugi pridelki vsi lepo zorijo in čas bo kmalu prišel za pospravljanje poljščine, ker jesenski čas je pred durmi.
Vreme imamo prav ugodno, da si lepšega ne moremo želeti. Avgusta in prve dni septembra nas je tudi tukaj mučila huda vročina. Ob takem času imamo tudi tukaj suha grla, ki jih po-največ zamakamo s hladno studenčni-co. Gotovo bojo mislili g. urednik iti cenj. čitatelji, da z vodo grla namakati je pa že slabo. Smelo pa trdim, 4a kjer je Slovenec, tam je tudi ječ-menovec, če je prav obkoljen od cele trope suhačer. Tako si ga tudi tukaj večkrat privoščimo; to lahko dokaže tisti, kateri pride na Willard, tam bo na prvi pogled videl "dipo" obloženo z baksami in keki.
Tukajšnji Angleži in Nemci v Wil-lardski bližini kapajo eden za drugim od tukaj; vzrok, zakaj to, je lahko povedati; imajo namreč silen glavo-*- 1 in nervoznost, ker jih Slovenci
svojim otrokom lepšo bodočnost, kot si jo imel sam, oskrbeti jim boljšo vzgojo. Tebe žene tajna sila, delati določene ure dneva in dobiti prosti večer, da ga posvetiš svoji družini, vzgoji otrok.
In vi, mladenke, cvet naših poljan in veselje kmetske hiše! Tudi vi čutite v sebi tajno željo, da postanete pridne žene in skrbne matere. Tudi vi čutite v sebi tajno silo, ki vas žene v družinski krog, tudi vi vidite svoj poklic ob strani delavnega moža in v sredi ljubljenih otrok. In ker se ta vaš poklic ne more doma uresničiti, vas žene ta tajna sila v tujino, v mesta, v Ameriko, ker ste čule, da se ta želja tam lažje uresniči.
Torej prilika napredovati, osamosvojiti se in ustanoviti lastno eksistenco, to je gonilna sila, ki odtrga našo mladino, naše fante in dekleta od rodne grude in jih žene v mesta in tujino in večinoma za vedno pogubi naši domovini in našemu narodu.
Ravno ta sila, ki kipi v nasfmladini, želja po samostojnosti in družini, nam je najboljši porok, da je naš.i mladina zdrava, poštena in idealna. Gojimo in ohranimo v njej to silo.
Zato je pa tem težja izguba /a naš narod, da nam ravno ta cve! na >da zapušča domačijo in beži a	in
tujino.
Če jih ohranimo in ob	->>
ohranili smo najtrdnejše ■ une na
Globoka žalost, s	e"i nšlav-
ljate od doma, sih ...	mo-
rajo odtrgati iz k:-	io'.nat
žalost očesa, s kate: zadnji pogled na domačo vas in rodni krov, ta nam je porok vaše globoke ljubezni do domačije in rodne grudi. In poleg tega, ta globoka vernost in udanost, ki vas pred odhodom pripelje pred oltar, da si izprosite angelja varuha za pot, ta ginjenost, v kateri po-
mogel razviti pravi obrtni stan, ker nima naš človek prilike do boljše izobrazbe in ne more zasledovati novih pridobitev. Skrbimo zato za poduk tudi kmetskim obrtnikom, da vpeljemo obrtni stan na deželi in s tem bomo dali zopet naši mladini prilike, ustanavljati doma svojo bodočnost.
Prva skrb nam mora iti za tem, da ohranimo domačiji našo mladino; to je najtežja izguba za naš narod v moralnem in gmotnem oziru. Mladina, ki odide v Ameriko, ostane navadno tam; zgubljena je za nas za vedno. Kateri se pa vrnejo, niso nikoli več tisti. Mlad človek je dostopen tujim vplivom mnogo bolj kot dorasel in zrel mož. Mlad človek se v mestu in tujini vda vsem mamečim vplivom in postane za vedno tuj za domači kraj. Če se tudi vrne, ni z ničemur zadovoljen, vedno ga nekaj vleče nazaj v neznani svet. Doma je tudi seme nezadovoljnosti in nesreče, živa reklama za odseljevanje.
Če odpotuje odrasel mož, mož, ki ima doma svoje gospodarstvo, svojo ženo in otroke, za takega ni nikoli toliko nevarnosti v tujini.
Poleg tega je pa še nekaj, kar trga našega človeka od rodne grude. Prav tiho se util\otaplja med naše vrste, skoraj neopaženo in tajno. Le čutiti je vedno bolj in bolj tega duha: pravi se mu želja po hitri obogatitvi. Vsakdo želi na hiter in lahek način oboga-teti; posamezni zgledi silno mamijo. Čuje se tudi glas: le pojdimo po svetu, povsod se lažje živi in obogati kot doma.
To je tista moč, ki izvira v egoistič-nem nagonu, ki je sovražnik vsake lep še misli in plemenitega čuvstva. Kakor hitro odtrga človeka od prvotnega idealizma in iz doma, stori ga silno nesrečnega, razočaranega in potrtega liki kot bi nežno cvetko postavil v prepih ostre burje. Vsi poznate to o-stro burjo, pravi se ji: liberalizem.
Zato gospoda, če se bojujemo proti liberalizmu, bojujemo se proti kosmo-politizmu in bojujemo se proti razna-rodenju, proti izseljevanju.
In če preženemo tega duha popolnoma iz naših vrst, iz kmetskih vasi, bodo se tja zopet vrnili stari ideali, bo naše ljudstvo znova poživila: ljubezen do-rodne zemlje in kmetske hiše.
Poleg tega je potrebna tudi vzgoja! Naj obrne ona mišljenje in čuvstvo-vanje iz mesta v vas, iz tovarne in rudnika, na polje in travnik, v našo vas, kjer ■ .nji domača hiša v vrtnem zelenui jiedi vasi pa domača cerkev
- o* r'iščem okrog. Okrog po gri-' <"'h p rkvice in kapelice kot božja očeses .ugljajo v tihi sreči in dvigajo i misli od dela v višave nedosežnih ide-lalov, ki družiio delo in mišljenje v en ■•••dosežne sreče, i oti temu, življenje našega ' meriki, v Vtstfalrji! soiuca obdaja ga dim, mesto i zraka srka vase prah tovarne. Mesto tuiega petja doni mu na uho pikanje 1 >mpa in ropot stroja, mesto pesmi v_t.avcev doni mu na uho: kletev in prepir
Svežo barvo njegovih lic je obledil ta skuženi zrak, težko delo mu je u-u">gnilo pleča, neprestani trud in bol
date zadnjic roko domačemu gori cd.... .	... . . .
, . . ... . ... . , i „ no domačiji in družini vzela svit nje-ki vas je uci in vodi od krstnega ka-	.. !	.__
Danville, 111., 1*. sept. — Cenjeai rojaki in rojakinje! Vedno čitam o Slavnih "puranih", torej sem se pa tudi jaz namenil, da opišem zgodbico
bol
nadvladujejo, to jih tako peče, da eden za drugim pobirajo šila in kopita pa bajd drugam.
G. Ignac Česnik je dobi! zadnji teden krasen avtomobil, S tem smo menda stari avtomobil (railroad hand car) položili do kraja v pokoj, ki že prav zarjavel čaka kakega odrešenja. V tem oziru bo eotovo nam na razpolago ob vsaki priliki g. Česnik s svojim avtomobilom.
Koncem pozdravljam vse čitalce mam priljubljenega lista. r uredniku pa potrpljenje in mnogo uspeha.
Frank Perovšek.
mena naprej do danes.
In vaša pisma iz Amerike, prežeta tihe in otožne želje, čimprej vrniti se v domači kraj, gospoda, to jc pač najboljši dokaz globoke ljubezni našega ljudstva do rodne grude.
Kaj storiti? Kaj drugega, kot dati mladini prilike, da si tudi doma lahko ustanovi lastno eksistenco. Kaj drugega, kot da se fantom omogoči, da postanejo doma samostojni gospodarji, da si čimpreje lahko ustanove doma svoja ognjišča, svoje družine, svojo bodočnost. Kaj drugega, kot da se jim preskrbi doma zadosti izobrazbe, pa tudi preskrbe za čas bolezni, onemoglosti in starosti, pa tudi, da se jim da potrebnega razvedrila.
Glejmo zato naprej, da bo kmetsko delo dobro plačano. Kmetski stan je najbolj produktivni stan, vsi drugi so bolj le uživajoči del. Zato podpiraj-mo predvsem one zadruge in društva, ki ohranijo vse izkupilo za kmetske pridelke zopet kmetu. Le na ta način bo dobil naš kmet za svoje delo zadostno plačilo. Takrat bo naš človek še bolj vzljubil svoje delo in svojo domačijo, ko bo videl lepše uspehe svojega dela.
Z gmotnim uspehom, ki bo prišel na ta način, bo imel naš človek več
<rovih oči in polet njegovemu srcu.
Postal je kot stroj, ki služi stroju.
Zanj veljajo tudi besede hrvaškega pesnika Preradoviča:
Majko mila, majko draga, Da Ti vidiš sada svoga sina, Da Ti vidiš sada njega, Okruženoga od zla svega, Ti bi gorko zaplakala, Ruka bi Ti zadrhtala, U žalosti grleč njega!...
Kako dobro bi učinkoval tak realen poduk napram živi reklami bahatega Amerikanca ali meščanke, ki prideta domov ob praznikih z zabuhlimi lici, gizdavo našopirjena s klobukom na glavi, z "zlatimi" verižicami ali "zlatimi" prstani in uhani.
Pravil mi je že marsikateri Ameri-kanec: "Ko bi imel takrat, ko sem prišel v Ameriko in mi je bilo treba za četi ameriško delo, stopiti v rudnik ali v tovarno, k stroju, toliko denarja, da bi lahko prišel domov, in če me ne bi bilo sram pred svojimi tovariši, bi se takoj vrnil domov."
Toda tega naši ljudje ne vedo. Oni poznajo Ameriko le iz pisem in pripovedovanj Amerikancev, koliko zaslužijo na dan, štejejo dnevni zaslužek z našim denarjem, štejejo število piv,
prilike do izobrazbe. Imel bo več ki jih Amerikanec spije na dan, dekle-sredstev, da bo dal boljšo vzgojo svoji : ta računajo čas, kako hitro se je v mladini. S tem mu bo tudi rasel po
nos in zavednost, ker bo videl, da je prost raznih prckupcev, ki so mu delo njegovih r4k tlačili pod najnižjo ceno. Imel bo tudi več prostega časa za izboljšanje produkcije, ker mu bodo zadruge preskrbele komercielno delo.
Če je bogat kmet, je bogat tudi obrtnik. Razvijala se bo doma industrija. Le ta pa bo dala priliko tistim, ki ne bodo podedovali ali prevzeli doma posestva, dobiti doma zadosti dela in zaslužka in tako si ustanoviti doma primerno eksistenco. Zelja po samostojnosti se bo lahko udejstvila doma.
Kmet potrebuje kmetskih poslov in delavcev. Brez njih nazaduje vsak kmet. Ker odhaja mladina r tujino, nedostaja tudi kmetu kmetskih poslov in delavcev in kmetje nazadujejo. Zato skrbimo tudi za kmetske posle in delavce. Skrbimo tudi njim za možnost, da bodo preskrbljeni za čas bolezni i« onemoglosti, da bodo neodvisni tudi v visoki starosti, ko bodo za delo nezmožni Skrbimo jim za delo tudi takrat, ko ni dela aa polju, uve-dimo na kmete domačo industrijo.
Na kmetih se pri nas do danes «i
j Ameriki njena tovarišica omožila, ko doma ni nikdo zanjo maral, na sliki vidijo, kako lepega, gosposkega ženina je dobila itd.
To reklamo je treba pokazati še od druge strani, da se čuje še drugi plat zvona, da se vidi še druga stran ameriškega kova.
(Konec prih.)
Osebna higijena
zahteva popolno čistost ust in drugih životnih odprtin.
Severov Antisepsol
je znan kot izborno ustno izpiralo zoper gnitje zob, zoprn dih in otekle zobrne, kot grgralo zoper bolno grlo in prehlad in kot vbrizgalo zoper katar, itd. — Cena 25 cento^.
t..}. I
Milo odvajalo
za otroke, ki ne ščiplje ali grize črev je
Severov Laxoton
Priporoča se za zdravljenje zapeke pri otrpcih in drugihj K1 so nežnega ustroja. — Cena 25 centov.
Severove kapljice za otroke
(Severa's Soothing Drops)
se priporočajo kot varno in čisto zdravilo za dojenčke za olajšanje kolike, zvijavice, krčev in drugih otročjih neprilik-Cena 25 centov.
Naprodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Zahtevajte Severova. Ako jih nima Vaš lekarnah v zalogi, naročite jih od nas.



JDržava s 55 prebivalci.
Na severovzhodu Sardinije vidimo mal otoček Tavolara; okoli 10 km je dolg, 2 km širok. Leta 1910. jc bilo na otoku "ljudsko štetje" — štejejo pa lahko na dan do petdesetkrat — in našteli so 55 prebivalcev. Leta 1836. je podaril sardinski kralj Karol Albert prebivalcem otoka samostojnost, Volili so kralja in izvolili nekega Bar-teleonija, vladal je kot kralj Pavel I. do 30. maja 1882. Tedaj umre. Najbrže pa njegovo vladanje ljudem ni prijalo ali pa so si mislili, da ne morejo dobiti vrednega naslednika, zato niso izvolili nobenega več za kralja. Volijo pa predsednika za dobo 10 let. Pečajo se z rejo ovac.
wrjrjmrsjBBBSBBaBU.xmsmoesasxBmAV
I z malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj ** starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P® pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P° ^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank j
JOLIET, ILLINOISJ
Kapital in rezervni .klad $400,000.00.

UGODNA PRILIKA
Za vse, ki so se odločili iti na fartne ter postati neodvisni.
V severnem delu Wisconsin, ▼ okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerulfe zemlje, blizu mest, trgov, železnic in Sol. Lepe caste, čista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. nadaljna pojasnila se obrnit« osebno ali pismeno na:
LOUIS BEWITZ
198 FIRST AVENUE,
MILWAUKEE, WISCO
K SI*
Največja slovanska trgovina likerjev T Združ. državah
C. F. ZARUBA & CO.
Importirano in domače blago. Damo najboljše blago za vaš denar in jamčimo polno mero,
NEKAJ NAŠIH CEN:
SALOMONOVI RUDNIKI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Red Rye Whiskies..........$2.00	$2.50	$3.00
White Rye Whiskies........$2.00	$2.50	$3.00
Rums .................$2-00	$2.50	$4.00
Gin ................. $2.00	$2.50	$4.00
Kimmel....................$2.00	$2.50	$3.00
Alcohol....................$2.50	$3.00	$4.00
Cognac.....................$2.50	$3.00	$4.00
Apple Brandy..............$2.00	$2.50	$3.00
Blackberry................$1.50	$2.00	$2.50
Rozolio...................$2.50	$3.00
$5.00 $5.00
$5.00
Največja zaloga viua iz Ohio, California in importiranih po J® $1.25 do $3.00 gal on.
ekspres
PIŠITE SLOVENSKI
C. F. ZARUBA & CO.
Third Ave.	Dep. A. S.	Pittsburgh, Pa.
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi r Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. ■jFirst National Bank
1 PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
}

Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO.
wD«arnega prometa koncem L 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, I \2QE	nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA
•^LIJON 300 TISOČ KRON.
"Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
k/» VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON 0l-A OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA . »»ojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA
denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
PRI BAN
n»r pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI J! Uht«»ajte odločno, da »e Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« ®*rlt»*o" NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobim« Val
®V°J NASLOV NAM PlSlTI RAZLOČNO II« NATANČNO!
|k Klepec
Javni Notar
* ^ada ovečer do 8. ur« ia "edeljab od 9—12. »r«.
Sj CHICAGO STREET
ILLINOIS

Kadar hočete urediti kako zadero v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino,.se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost
ia za nizko odškodnino.
<*
Rojaki v raznih drugih krajih Amerike ia Kanade se lahko obrnejo na »e za aasvete y njih zadevak. Pojasai-la dajem pismeno ali astmeno za-stoaj.
ring,*
IV Lesni
1 *» Detploinei Sti. Jo*
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom trojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, III.
nositi še več. Breme je bilo že itak preveliko za človeka, ki hodi preko pekoče puščave, kajti vsak funt je v takem slučaju dvakrat težji. In če tudi smo na vse mogoče načine poskušali. nismo mogli zmanjšati teže. Ničesar nismo imeli seboj, kar ni bilo neobhodno potrebno.
Z veliko težavo in z obljubo, da podarim vsakomur dober lovski nož, se mi je posrečilo pregovoriti tri domačine iz sela, da so nas spremljali do prve postaje dv;;j?et milj daleč, in nes-sli vsak po en vre s štirimi litri vode. Moj namen je bil omogočiti, da bi po prvi nočni hoji zopet napolnili naše steklenice, kajti sklenili smo odriniti ob večernem hladu. Povedal sem tem domačinom, da gremo streljat noje, katerih je bilo v puščavi zelo mnogo. Zmajevali so z ramami in dejali, da smo blazni in poginemo od žeje, kar se je zdelo zelo verjetno, kakor moram priznati; ker so pa želeli dobiti nože, ki so bili tukaj nepoznano bogastvo, so bili pripravljeni iti z nami.
Veš naslednji dan smo počivali in spali in ob solnčnem zahodu dobro večerjali sveže meso in čaj. Nato smo dovršili zadnje priprave, legli na zemljo in čakali, da izide mesec. Naposled se je okolu devete ure prikazal v vsem svojem svitu in razlival svojo srebrno svetlobo preko divje dežele in razširjal pred nami čaroben svit čez prostrano valovito puščavo, ki se je videla tako veličastna in mirna in tuja, kakor z zvezdami posuto nebo nad nami Vstali smo in v nekoliko minutah smo bili pripravljeni, vendar smo se še nekaj obotavljali, kajti človeška narava ni hitro pred važnim korakom. Umbo pa je s kopjem v roki in puško čez ra mo stal nekoliko korakov pred nami in napeto gledal preko puščave; trije najeti domačini z vrči vode in Vent so stali v majhni gruči zadaj.
"Gospodje," je rekel Sergij s svojim nizkim in globokim glasom, "namenjeni smo na tako čudno pot, kakor jo sploh morejo nastopiti ljudje na tem svetu. Zelo dvomljivo je, ako pridemo do konca. Toda mi smo trije možje, ki bomo skupno prenašali dobro in slabo do zadnjega dihljeja. In sedaj, predno se podamo na pot, molimo za trenotek k Onemu, ki vodi pota človeštva in ki je že od nekdaj odločil našo pot, da naj vodi naše korake, kakor je njegova volja."
In vzel je klobuk z glave in za nekoliko trenotkov s svojimi rokami za-kril svoj obraz, in kapitan in jaz sva storila ravno tako.
Mislim, da izvzemši morda eno pri tiko nisem nikdar v svojem življenju bolj goreče molil, kakor v tem trenot-ku, in čutil sem se nekoliko olajšanega. Naša bodočnost je bila popolnoma neznana, in po mojem mnenju, neznano in strašno pripelje človeka bližje k njegovemu Stvarniku.
"In sedaj," je rekel Sergij, "naprej." In odrinili smo.
Ničesar drugega nismo imeli, kar bi nam kazalo pot, kakor daljne gore in pa zemljevid starega Jose Silvestra, ki je pa bil zelo nezanesljiv, ako se upošteva, da ga je narisal umirajoč in pol blazen človek na koscu platna pred tristo leti. Četudi pa je bil tako pomanjkljiv, je vseeno bilo vse naše upanje na uspeh odvisno od njega. Ako se nam ne posreči najti one mlakuže slabe vode, kakor jo je stari Don za znamoval, da leži sredi puščave, kakih šestdeset milj od našega izhodišča, smo morali žalostno umreti žeje. In meni se je zdelo skoraj popolnoma nemogoče, da bi jo mogli najti v tem elikem morju peska in grmičevja. In ako je tudi stari Don Silvestra prav zaznamoval, kaj je moglo preprečiti, da se ne bi tekom časa posušila ali napolnila s peskom?
Korakali smo dalje skozi noč in pesek kakor sence. Grmičevje nam je segalo do kolen ter nas oviralo, pesek pa je prišel v naše škornje, da smo se morali skoraj vsako miljo ustaviti in jih izprazniti; vendar je bila noč še vedno lepo hladna, akoravno je bilo ozračje težko in soparno, in napredovali smo dobro. Bilo je zelo tiho in samotno tukaj v puščavi. Tomič je to začutil in začel žvižgati neko pesem toda glasila se je tako žalostno v tem prostranem prostoru, da je kmalu pre nehal. Malo pozneje se je pripetil dogodek, ki je povzročil, da smo se na vse grlo smejali, četudi nam je kri za stajala v žilah. Tomič, ki je nosil kompas, katerega je kot mornar seve da popolnoma razumel, je hodil prvi ostali pa smo v dolgi vrsti korakali za njim, ko smo naenkrat začuli nek vz klik in je on izginil izpred naših oči V hipu se je dvignil, okoli nas zelo nenavaden vrišč, hrskanje, ječanje, divji glasovi urnih nog. V majhni svetlobi smo mogli le slabo razločiti bežeče postave, ki so bile na pol zakrite v oblakih peska. Domačini so vrgli svoje breme na tla in hoteli bežati, ker so se pa spomnili, da ni bilo nikamor mogoče, so se vrgli na zemljo in tulili, kakor sam zlodej. Sergij in jaz sva osupnjena obstala in naša osupnjenost se ni zmanjšala, ko smo zagledali To-miča, ki je drvel očividno na nekem konju proti goram in vpil, kakor da bi bil zblaznel. Hipno je dvignil kvišku svoje roke in slišali smo, l^ako je z zamolklim hruščem zopet padel na zemljo. Tedaj sem šele videl, kaj se je zgodilo; naleteli smo naravnost na čredo spečih kvag, in na eno izmed njih je padel Tomič; žival je seveda planila kvišku in odddirjala z njim Zaklical sem ostalim, da je vse v redu ter tekel k Tomiču v velikem strahu, če se je kaj poškodoval, Tendar sem ga v svojo veliko tolažbo naiel sedečega
v pesku, s svojim monokljem še vedno na svojem mestu; bil je nekoliko pretresen in začuden, vendar nikjer poškodovan.
Po tem doživljaju smo korakali dalje brez vsakega nadaljnega nesrečnega dogodka do ene ure, ko smo se u-stavili, pili nekoliko vode, ne mnogo, kajti voda je bila dragocena, počivali pol ure in se nato zopet napotili dalje.
Dalje, dalje smo hodili, dokler ni naposled vzrudel vzhod. Nato so prišli slabotni žarki bledorumene svetlobe, ki so se kmalu izpremenili v zlate žarke, po katerih se je začel zor širiti ;.rc':o puščave. Zvezde .so ob'edevale, dokler niso izginile; zlasti mesec je postajal vedno bolj bled in jasno je bi- j lo videti gorovja na njegovem boleha-vem obrazu, kakor se vidijo kosti na obrazu umirajočega človeka; ato se je razlila krasna svetloba daleč preko brezmejne divjine, ki je prodirala in preganjala meglo, dokler ni bila cela puščava zavita v plavajoč zlat svit, in je bil dan.
Še vedno se nismo ustavili, akoravno bi bili morali biti v tem času veseli, da se lahko ustavimo, kajti spoznali smo, da bode skoraj nemogoče potovati, kakor hitro bo solnce vzplamtelo. Okolu šeste ure smo zagledali nekoliko skalovja, ki se je vzdigovalo iznad ravnine, in tja smo jo zavili. Na srečo smo našli tukaj skalo, ki se je nekoliko nagibala in je bila spodaj pokrita s peskom, tako da nam je nudila dobro zavetišče pred vročino. Zlezli smo pod steno, pili nekoliko vode in pojedli par kosov posušenega mesa, se vlegli in kmalu sladko zaspali.
Bila je že tri ura popoldne, ko smo se zbudili in našli naše nosače, kako so se pripravljali, da se vrnejo. Imeli so že dovolj puščave in nobeno število nožev bi jih ne moglo privesti samo še eno stopinjo dalje. Sedaj smo se dobro napili in izpraznili naše steklenice ter jih zopet napolnili iz onih, ki so jih oni nosili seboj. Žalostno smo gledali kako so se podali na dvajset milj dolgo pot proti domu.
Okoli pol štirih smo tudi mi odrinili naprej. Bilo je samotno in zapuščeno potovanje, kajti razun nekoliko nojev nismo videli niti enega živega bitja na celi prostrani peščeni planjavi. Očivid no je bilo presuho za divjačino in raz un ene kobre ali dveh nismo opazili drugih plazilcev. Ene žuželke pa je bilo veliko in to je bila navadna ali hišna muha. Prihajale so ne posamezno, temveč kar trumoma. Izredna žival je ta hišna muha. Pojdite, kamor hočete, in našli jo bodete. Videl sem jo zaprto v jantarju, ki je bil star tisočletja, kakor so mi pravili, in bila je ravno taka kakor njene naslednice danes, in jaz sem popolnoma prepričan kadar bo^e poslednji človek umiral na zemlji — ako se bo to zgodilo poleti da ga bode muha obletavala in iskala priložnosti, da mu sede na nos. Pri solnčnem zahodu smo se usta-ili, da izide mesec. Ob desetih se je prikazal v vsej svoji krasoti kakor vedno, in po daljšem odmoru smo od druge ure po polnoči hodili naporno celo noč, dokler ni dobrodošlo solnce končalo naših težav. Pili smo nekoliko in se vrgli utrujeni po pesku ter kmalu zaspali. Ni bilo treba postaviti straže, kajti na tej obširni, neobljudeni ravnini se nam ničesar ni bilo treba bati. Edini naši sovražniki so bili vročina, žeja in muhe, in mnogo rajši bi prenašal vsako nevarnost od strani človeka ali živali, kakor pa od te strašne trojice. To pot nismo bili ta
Rex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co.
Duluth, Minn.
Slovenski Zdravnik
(Zraven slovenske cerkve.)
LONGFLOS & LIBERŠER
1014 N. Chicago St, Joliet, I1L -.-Slovenska--
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker sa se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
A. M. SMELSER, izdelovalec.
J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom.
FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni.
W. O. M OONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
^Važno uprašanje!'
mi opravi
nijbtlje in najceneje
Konzularne,/^
Si
vojaške2207* Grove st
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Cdina slovanske fotografija t Joliet«.
Zmerne Cene.
Najboljše dela
JoM Steal Bye Hons
^ofessional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami. Mi imamo v zalogi vsakovr* nega lesa.
___________..... __	Za stavbo hiš in poslopij mehlri i*
ko srečni, da bi našli skalo, ki bi nas tr<jj ieS( iath, cederne stebra, desk i» varovala pred žgočim solncem; radi j g;nglne vsake vrste, tega smo se okrog 7. zbudili nekako z istimi občutki, ki bi jih utegnili pripisovati pečenki na ražnju. Zdelo se je celo, da izsesava žgoče solnce kri iz naših žil. Vsedli smo se in težko so pli.
"Oho!" sem dejal in zagrabil proti celemu oblaku muh, ki so brenčale o-koli moje glave. Vročina jim ni storila ničesar.
"Res je!" je rekel Sergij. "Vroče je!" je menil Tomič. In v resnici je bilo vroče in nikjer ni bilo niti najmanjše sence, kamorkoli smo se ozrli, nikjer ni bilo niti skale niti drevesa, ničesar drugega kakor
The Will County National Bank
of Joliet Illinoi«.
Naš prostor je na Desplaines ali. blizu nevega kanala
Predne kupiš LUMBER, oglasi ». pri nas in oglej si našo zalogo 1 Miti bomo zadovoljili in ti prihranili denai
Prejema raznovrstne denarne aloga ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,006.0*.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
,J. W. I.YONS
Nas office m Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON STS
NAZNANILO.
Cenjenemu slov. občinstvu nazna-
njam, da potujem sedaj po Minnesoti, neskončen svit, trepetajoč vsled vro- kj-eJ. bom pr0(iajai ure, zlatnino itd. čega zraka, ki je plesal na površino - -	•	-5-1"
puščave kakor nad razbeljeno pečjo.
"Kaj je storiti?" je vprašal Sergij, "tega ne moremo dalje prenašati."
Prestrašeni smo se spogledali.
"Jaz jo imam," je rekel Tomič; "izkopati moramo jamo, se vleči vanjo ter pokriti z grmičevjem."
(Dalje prih.)
Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi na ročili.	i
FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET.	>: ILLS
Anton Košiček
Sloveiski gostilmtai
Pri menije tednonsjTed labatt in najbolj ie pijaie.
"Tonček Is 0. K."
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIIT
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor Ohio in State Sts Joliet. 111.
AUSTRO-AMERiCANA PARO-BRODNA DRUŽBA
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Direktna črta med New Yorkom Avstro-Ograko.
Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frani Josef I. in Martha Washington
Na ladijah se govore vsi avstrijsk jeziki.
Družbm parobrodi na dva vijaka Martha Washington—September 13 Belvedere — September 24th. Oceania — October 1st. Kaiser Franz Joseph I—Oatober 11.
Za vm nadaljna pojasnila se obrn na glavae zastopnike:
"HELPS BROS, ft CO.
3 Waanington St., Now York, N. Y ali na ■jih pooblaščene zastopnik« v Z jed. driavak in Kanadi
DVE PISARNI
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko iperilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, UL
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne II-etine in izvršuj« vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Drža* Kn staro domovino. Chicago teL 1048. M. W. 770.
!
Pretvarjalci.
Humoreska. — Pavel Savo Bakluškin.
Generalinja Marfa Petrovna Pečon-kinova, ki zdravi že nad deset let svoje bližnjike po pravilih homeopatije, sedi neki torek v majniku v svoji sobi in vzprejema bolnike. Pred njo stoji na mizi mala homeopatična domača lekarna, poleg te leži receptna knjiga in računi homeopatične lekarne. Po stenah visi v zlatih okvirjih pod steklom nekaj pisem nekega po mnenju Marfe Petrovne zelo znamenitega, visokoči-slanega peterburškega homeopata; ravno tam visi slika nekega duhovnika, očeta Aristarha, kateremu se ima generalinja zahvaliti za svojo rešitev; to se pravi za vrnitev od pogubne alo-patije in za spoznanje resnice. V prednji sobi sede čakajoči bolniki, skoraj sami kmetje. Izjemoma dva ali tri so vsi bosi, ker je zapovedala generalinja, pustiti slabodišeče škorne na dvorišču.
Marfa Petrovna je vzprejela že de-.set ljudi in kliče sedaj enajstega v sobo: "Gavrila Gruzdjl"
Vrata se odpro; toda v sprejemnico ne stopi Gavrila Gruzdj, temveč Sa-muhrišin, obubožan vlastelin iz soseščine, majhen, star možiček s precej zaklopljenimi očmi; svojo čepico, pri plemenitaših običajnega fasona, nosi pod pazduho, svojo palico postavi v kot, se približa generalinji in se spusti, ne da bi kaj rekel, pred njo na kolena.
"Kaj počenjate! Kaj počenjate, Ku-sma Kusmič!" zakliče prestrašeno generalinja, ki je postala popolnoma rdeča. "Za božjo voljo!"
"Dokler bom živel, ne vstanem!" odvrne Samuhrišin, prime njeno roko in jo položi na svoje ustnice. "Vsi ljudje naj vidijo, kako vpogibam svoje koleno pred Vami, Vi, naš angel va-rih, Vi dobrotnica človeštva! Naj gledajo! Pred dobrotno rilo, ki mi je dala zopet življenje, mi pokazala pravo pot in razsvetila mene modrujočega dvomljivca, bi ne ležal samo na kolenih, skozi ogenj bi šel za njo! O ti naša čudodelna zdravnica, ti mati sirot in vdov! Čisto zdrav sem! Od smrti sem vstal! O, prava čarovnica ste Vi!"
"Me... me zelo veseli..." mrmra generalinja, zardela od veselja. "Prav všeč in ljubo mi je, slišati to... Prosim, sedite! Pa ste bili zadnji torek vendar tako bolni?"
''In kako hudo, kako hudo! Že spomin na to me obhaja z grozo!" odgo-vorj gamuhrišin, sedši na stol. "Po Vseh delih telesa in udih sem imel rev-matizem. Osem let sem s? mučil; pokoja že poznal nisem več, ne podnevti ne ponoči, dobrotnica moja! Dal sem »e lečiti mnogim zdravnikom in sem se peljal v Kazan k profesorjem; vsakovrstne blatne kopeli sem uporabljal in vrelce sem pil, in česa pa še vsega drugega nisem prestal! Vse svoje premoženje sem zapravil pri tem zdravljenju, cenjena lepa gospa! Ti zdravniki me niso storili nič boljšega, še poslabšali so mi bolezen. Vgnali so mi bolezen v notranjost; vgnali so jo noter, da, to so jo; da bi jo pa odgnali, tega ne zmore njihova veda. Edino, kar hočejo, je, pobrati človeku denar, roparska druhal; toda blagor človeštva, ta jim da malo skrbi. Pa ti zapišejo kak mikstumpikstum; pa požri tO potem človek. Brez Vas, našega dobrega angela, bi ležal jaz sedaj na pokopališču. Prišel sem torej zadnji torek od Vas domov in sem si ogledal kroglice iz štupe, ki ste mi jih dali, pa sem si mislil: No, kaj naj to pomeni? Bodo mogla ta komaj vidna zrnca o-zdraviti mojo strašno, zastarelo bolezen? Tako sem si mislil malovernik in se smehljal; toda kakor hitro sem použil le prvo kroglico — takojšen u-speh! Kakor da ne bi bil nikdar bolan; bolečina pa kakor da bi jo spil;-nil! Moja žena me je gledala s široko odprtimi očmi in kar ni mogla verjeti. "Kaj si res ti, Kusma?" je dejala. "I seveda!" sem odgovoril, in pokleknila sva oba pred sveto podobo in molila za svojega angela: "Pošlji ji, o Bog, vse dobro, kar te prosimo za njo!"
Samuhrišin si otare z rokavom oči, vstane s svojega stola in namerava, pasti zopet na kolena; toda generalinja mu zabrani to in ga pripravi do tega, da se vsede zopet.
"Ne, meni se nimate zahvaliti!" reče rdeča od razburjenja in upre svoje vzhičene poglede v sliko očeta Aristarha. "Ne meni. Jaz sem tu samo podrejeno orodje... Resnično, čudež! Zastarel, osemleten revniatizem ozdravljen s samo eno kroglico štupe "sero-phulosuma"!
"Bili ste tako dobri, da ste mi dali tri kroglice štupe. Od teh eno sem vzel opoldne — hipen učinek! Drugo zvečer in tretjo drugi dan, — in če bi bil ta čas začutil le najmanjšo bolečino! Če bi bil samo še na kakšnem mestu telesa začutil kako zbadanje! In popolnoma sem se bil že pripravil na smrt in pisal sem svojemu sinu v Moskvo, da naj pride domov! Bog Vam je dodelil visoko modrost, da morete ozdraviti take bolezni! Sedaj morem hoditi čisto lahko in se počutim kakor v paradižu... Zadnji torek, ko sem bil pri Vas, sem še šepal; toda sedaj, če bi bilo treba, bi pa tekel z zajcem za stavo. Še sto let bi lahko živel. Le eno je slabo: naša ubožnost. Sedaj sem zdrav; toda kaj mi pomaga zdravje, če pa nimam s čem živeti? Beda me je še vse bolj tlačila nego bolezen. Da navedem samo en primer: sedaj bi bil čas sejati oves, toda kako pa naj sejem, če nimam nič semena? Treba bi ga bilo najprvo kupiti; toda denar — saj ni nikaka skrivnost, da nimamo nič de-
"Jaz Vam bom dala ovsa, Kusma Kusmič. Sedite, le sedite! Tako veselje ste mi napravili, tako radost, da se nimate Vi meni zahvaliti, ampak jaz Vam!"
"Vi ste naša mati! Da bi Bog stvaril samo take dobre, dobre ljudi! Kako visoka čuvstva radosti Vas morajo ob-i hajati, mamica, če se vzrete na svoja ; dobra dela! Toda mi grešniki, če se i mi ogledamo, ne najdemo ničesar, nad j čemer bi se lahko veselili. Slabi, ma-I lodušni, ničevi ljudje smo. Plebejci. i Samo ime imamo plemenitaško; toda i gmotno stojimo s kmeti v isti vrsti, ; celo še globlje. Živimo sicer v kame-nitih hišah, toda to ni pravzaprav nič drugega nego pesek v oči; kajti streha prepušča dež! In mi nimamo nič de-! narja, da bi kupili deščice."
"Jaz Vam bom dala deščic, Kusma Kusmič."
Samuhrišin si izprosi še eno kravo, potem priporočilno pismo za svojo hčer, ki jo namerava spraviti v neki vzgojevalni zavod. Globoko ganjen vsled radodarnosti generalinje začne v prekipevajočem člivstvu ihteti, krem-ži svoja usta in vzame svoj robec iz žepa. Generalinja vidi, kako pride za-eno z robcem majhen rdeč papir iz žepa in pade brez šuma na tla.
"Dokler živim, ne bom pozabil tega," mrmra. "In svoje otroke in vnuke bom opominjal, da ohranijo spomin na to... od roda do roda.. . Glejte, otroci, bom rekel, to je gospa, ki me je rešila smrti, to je gospa, ki..."
Generalinja spremi svojega bolnika do vrat, pogleda na to z očmi, orose-nimi s solzami, za trenotek očeta Aristarha in spusti ljubeznjiv, pobožen pogled preko male domače lekarne, receptne knjige, računov in stola, na katerem je še ravnokar sedel človek, ki je bil po njej rešen smrti in njen pogled obvisi na malem papirju, ki ga je izgubil bolnik. Generalinja dvigne papir s tal, ga razgrne in dobi v njem tri kroglice štupe, tiste štupne kroglice, ki jih je bila dala zadnji torek bolnemu Samuhrišinu.
"To so ravno iste," reče popolnoma presenečena. "Celo papir je isti. Še razvil ga ni! Kaj pa je potemtakem vžival? Pa ne da bi me bil ogoljufal?"
In prvič v vseh desetih letih svoje homeopatične prakse se je vzbudil v duši generalinje dvom. Poklicala je še druge bolnike in govoreč z njimi o njihovih boleznih zapazi, kar je šlo prej neopaženo mimo njenih ušes. Vsi bolniki so ravnali, kakor da bi se bili domenili, enako: s prva jo slave in poveličujejo radi čudežnega zdravljenja, so popolnoma vzhičeni nad njeno zdravniško modrostjo in grdijo alopa-tične zdravnike; potem pa, ko postane vsled veselega razburjenja rdeča, prehajajo k razlaganju svojih potreb. E-den prosi za košček polja, drugi za malo drv, tretji za dovoljenje, da bi lovil divjačino po njenih gozdovih itd. Zagleda se v široko, milosrčno obličje očeta Aristarha, ki ji je odprl nekoč resnico in druga nova resnica začne vznemirjati njeno dušo. Gnjusna, neprijetna resnica.
Ah da, človek je vendar prav prekanjeno bitje!
Več luči! — Narod, spreglej!
IZPOD VISLIC ali Naši ta rdeči. Slovenskemu delavstvu po Ameriki v pouk in blagohotno svarilo. Ponatisk iz "Ave Maria". Cena 2c. — Dobe se tudi v hrvatskem jeziku.
Somišljenikom in trezno mislečim rojakom!
Grozno je, kar počno z ubogim našim narodom nekatere propalice, nekaj v stari domovini propalih učiteljev in "študentov"? Kaj res ni več mož mej nami, ki bi stopili na noge in zaklicali tem modernim "janičarjem": do tu in ne več dalje? Slovenski pošteni možje kje ste? Zakaj molčite? Zakaj spite? Berite slovenske liste, kaj pišejo zoper to, česar varihi bi vi morali biti kot slovenski katoliški možje?
Ali Vam ni mar, kako bojo živeli Vaši otroci? —
Kdor svojih svetinj braniti ne zna,
ni vreden — da jih ima!
Ta brošurica ima namen prižgati več luči našim nesrečnim zapeljancem —takozvanim slovenskim socijalistom!
Razširite jo, somišljeniki, po vseh naselbinah! po vseh hišah! Nastavili smo zato tako nizko ceno, da bo vsakemu mogoče, nam pomagati jo zanesti v našo širšo slovensko javnost.
Cena posamezni brošurici je 2c.
Cena 10 istisom 18c.
Cena 50 istisom 90c.
Cena 100 istisom $1,75.
Kdor jih pa naroči več kakor 100 dobi poseben popust.
Poštnina v te cene ni všteta.
Naroča se pri Amer. Slovencu in "AVE MARIA" 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
Napadi omedlevice.
Dostikrat se zgodi, da čutimo kakor napad omotice, nenadna slabost nas prešine in omamica. Vzroki so lahko razni, a navadno je oslabelost želodca ali neprimerna prebava hrane. Pri takih nerednostih je priporočljivo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker so posledki vedno prav dobri. To zdravilo prežene iz telesa vso pusto tvarino in to donese bolniku brzo olajšbo. Uživajte ga, kadarkoli vas nadleguje prebava, ali pri izgubi slasti, riganju, ščipanju, zapečenosti, omotici, žolčnici. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Mr. Štefan Hovanec, 131 Tilghman st„ Allentown, Pa., pravi: "1 nnerjev liniment je prav dober. Vse ga sem prodal. Vsakdo, ki kupi eno steklenico, svetuje svojim prijateljem, naj si kupijo tudi eno."
55 novih naročnikov
se je vpisalo na imenik "A. S." ta teden in mnogo stalnih naročnikov je ponovilo naročnino. Je pa tudi nekaj zaostalih, ki so naprošeni ponoviti naročnino vkratkem, ker inače jim smo primorani list vstaviti.
Vsem se zahvaljujemo za naklonjenost.	Uprav. "A. S."
POZOR, ROJAKI !
Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite *e naravnost do mene.
Gregor Seliškar, Greenwood, Wis.
ZA
Zavarovanje
proti požaru,mali i« velika posojila pojdita k
A. SCHOBNSTEDT & GO
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 1» Joliet, 111.
Vsem Slovencem i« Hrvatom priporočam mojo gostilno

HOTEL FLAJN1K"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstv« v najobilnejši obisk. — Vsi znanci ia neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flijiiik, Ustnik
ISM Pran Ave.	Pittatmr®, P»
siuiDiinui
Kadar 8« madita aa ropala Jtnby aad Braadvray aa pozabita rstapitl r
MOJO GOSTILNO
kjer botU nedelje pttUeieni. Fiat fitt, nmjbtljia tin* in tmodht.
Wm. Metzger
Ruby *nd Sr*aduf JOLIET
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
"The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street, Joliet, 111.
Kdor kaj išče za vsakokratno priob-čenje po 25c.
Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede.
Pozor, Slovani!
NAPRODAJ FARMA 160 AKROV, 100 čisto, hiša 11 sob in ena lota v Duluthu pri novi jeklarni. Več pove: Jos. Stariha, lastnik, R. 1, IIol-ton, Mich.	2t
KJE JE JACOB GREGOR, DOMA iz Kožarje. Prosim, da mi naznani svoj naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. Fr. Resnik, Mich. Reese Hospital, 29 St. & Groveland Ave., Chicago, 111.
PRIDNA IN PAMETNA ŽENSKA dobi delo za gospodinjo, brez board-ingarjev. Več pove Amer. Slovenec.	2t
NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 lov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob. hlev za 4 konje in J glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet, 111. ufn3
NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec.	unf3
NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodam radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3
NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111.
GODBA ZA PLESE tN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unij ski ceni. Tudi iščem slovenskih godce/. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
NA PRODAJ JE SESTRINA HIŠA na N. Scott Str. poleg slovenskega župnišča. Kdor jo želi kupiti, naj se takoj oglasi v župnišču.
Anton Dowiak
N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, IL1
SLOVENSKA GOSTILNA
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. Pri meni dobite najboljši mošt.
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr.S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje ie dobiti najboljše mt so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mest Vse po najnižji ceni. Pridite torej it poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb« y naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas i našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
CMc. Phone 2768. N. W. Phone 111S
Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte
vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA"
(naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na let«. Prinaša vsepolno podučnega in žaba*" nega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči lfst "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje ^ za Vas in Vašo družino, ki bi morala;*, 5| imeti dober slov. in kat. list pri rol* da se ne spridi z zlobnimi časopisi, 1® preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno^ * pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria".
Louis Wise
"MEET ME FACE. TO PACK"
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet, 1»
Prijateljem in znancem naznaaj«®'., da sem kupil Mauserjev salun, kjtr lahko najdete vsak čas in se okrepča V zalogi imam najboljša vina in drflf* pijače
D,
Pl
Mi
N. W. telefon 1251
MIKE PODOBNIK
EDELWEISS GOSTILNA 200 Ruby St.	$	Joliet, M-
Kadar greste iz dela ali na delo se oglasite pri metli, ker tu najdete največ •krepčila. DOBRODOŠLI!
LOX O L
/REMEDY\
__,	FOR
RHEUMATISM
GOUT - NEURALGIA LUMBAGO - COLDS PAINS-BACKACHES _SPRAINS A BRUISES^y
A
s:
Lahko vzamete pristni Pain Expeller tudi za zmotraj z dobrimi uspehi. Po štiri kapljice v steklenici vode.
/
Edina slovanska trgovina na severu priporoča si. občinstvu bogato zalogo oblek, gotove ali delane na order.
Nova zaloga takozvane kravanet O. cote, tople suknje, sweather cote, sploh vse kar eden potrebuje. Posebno velika zaloga čižem vseh velikosti; poskusite en par, potem glišno ste naš odjcmalec. Vse blago garantiramo in spremenimo. Sakem kupom damo 4 od sto vredne znamke ali Register ticket.
Mi kupimo 10 od sto boljše blago kod druge prodamo po cene kod druge. Za vašo lastno korist nas o priliki obiščite._
Frank Juričič
1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
Ur
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, 111.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence h Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLI1
m
ter je najboljša pijačo.

E. Porter Brewing Company
Ola tefeftu 405.	S. Bluff St., Met