Št. 13.
V   Gorici, v četrtek dne 30. januvarija 1908.
hbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrta* in soboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠt piejpinana ali v Gorici na dom pošiljana:
%...........10   »
Posamične Številke stanejo tO vin.
„S O C A" ima naslednje izredno priloge: vem letu ..Kaiipot po GoriSkem in Grafiislaiilkem^Trr'; „&ažipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva krat v letu »Voini red železnic,  pamlko? in poStnil «rez".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. (JabrScek Na naročila brez doposlane naroeriine"*e-ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodfai. Večje črke po prostora. — — Reklame in opisi v uredniškem delu HO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse zt Mrod, svoBoSo in napredek T«   Dr. K Lavrič.
Tečaj XXXVIII.
Uredništvo
se nahaja v Gospovi ulici št., 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoč > govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do H. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco fiorica
Dopisi naj se polivajo le uredništva.
Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la npravniStvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od tSoče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h aH gld. 1-60.
»Sočac in »Primorec« se prodajata v Gorici-v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski «l.,Jeliersitz v Nunski ul., Ter. Lebaa na tekališču Jos-Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Alatiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Casorma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tslafon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Sest suhih let.
Predgouor.
Nevarno je prerokovati, težko napovedovati bodočnost. Pred Šestimi leti smo napovedali dobo šestih suhih let takoj po končanih deželnozborskik volitvah. Klerikalci so ogorčeni ugovarjali, češ, da „Sočau laže ter da samo bega ljudstvo s tako napovedjo, za katero da ni nobeuega povoda. Bili pa so tudi v naprednih vrstah možje, ki so nami-gavali, da se utegnemo le motiti mi, češ, klerikalci se bodo hoteli skazati v nastopni šestletni dobi ter pobijejo „Sočino" trditev. Kljubu temu smo ostali pri uapovedi šestih suhih let. Bili smo prepričani, da se mora naša napoved izpolniti, kajti vedeli smo pač dobro, kakšen pakt je napravil dr. Gregorčič s Fajerjem, in poznali smo može, ki so vstopili v deželni zbor. O poslancih veleposestva se je sicer malo časa mislilo, tla utegnejo združevati poslance obeh strauk, toda nič. se .mino čudili, ko so ubrali pot pod nogo v klerikalni klub. Ko sta prišli obe odborniški mesti v roke klerikalcev: profesorja Berbuča in dr. Gregorčiča, (odnosno pateui Klančiča) smo si bili na čistem, da tako slabe šest« l^tne dobe za Slovence ni bilo Še v deželni hiši.
Nič bi ne imeli proti temu, če bi se moglo konStatovati, da smo se zmotili. Radi bi to potrdili — toda ni mogoče, ker preživeli smo res Sest suhih let z vso grozoto in hudimi posledicami, katere čuti davkoplačevalec ter jih bo še čutil, zlasti še, ker so se zgodile celo take reči, katerih bi si ne bil upal pred šestimi leti nikdo napovedali.
Sicer smo beležili sproti udarec za udarcem, katerega je zadajala zveza Gregorčiča s Pajerjem goriškim Slovencem, toda prav in potrebno je, da zberemo tukaj vse, kar se je godilo v minoli Šestletni dobi, kolikor mogoče na kratko pa pregledno, da bodo imeli volilci sedaj ob bližnjih deželnozborskih volitvah pred očmi, kaj se je godilo in kako seje škodovalo goriškim Slovencem od strani združeuih slovenskih klerikalnih in laških poslancev, Na-s topni članki naj bodo v poduk volilcem, kako
ne sme biti več v deželnem zboru in odboru, da se bodo torej vedeli ravnati, kake poslance jim je voliti.
Pruo zasedanje deželnega zbora.
Dne" 27. decembra 1901, so se odprla vrata novega deželnega zbora. Bilo je vse jako slovesno. Namestnik Goess je bil v zbornici, dobili smo naznanilo, da je namestnik deželnega glavarja dr. Anton Gregorčič, deželni glavar Pajer pa je imel v izbranih besedah nagovor, v katerem je govoril, tudi o progresivnem napredku novejih idej. Slovesnost pa je skvarila še tisti dan druga seja, v kateri se je govorilo o znani škandalozni reči, katere se nočemo tu nadalje dotikati,... Dr. Gregorčič se je pokazal ponižnega Pajerjevega podvrženca Že takoj pri razpravi o volitvi laških veleposestnikov; samo f> slovenskih besedic je spregovoril kot namestnik glavarjev, predlog je dal na glasovanje samo v laškem jeziku. Ga je pač, naredil dr. Pajer za furlanskega deputata! Hvaležnost >»u jo moral začeti izkazovati tnkoj. —
Za deželna odbornika slovenska sla bila izvoljena dr. Gregorčič in profesor Berbuč. Leta 1901. je bil sicer sprejet Statut, po katerem ni mogoče, da bi bil deželni odbornik tudi državni poslanec. Toda kaj se briga Pajer za statut. Da je profesor Berbuč nesposoben za tak posel, tega mnenja je bil tudi Gregorčič, toda rekel je: ker ni drugega, pa naj bo on. Da se je potegnil tudi Gregorčič sam za mesto deželnega odbornika, o tem so rekli, da je to star apetit njegov. Dr. Mah-nič je videl v njem poosebljeno sebičnost.
(Pride še.)
Krnel in politika.
(Z dežele.)
Znano nam je vsem kmetom, da sta se pokazali na obzorju dve novi politični zvezdi v našo reSitev. Ti sta zvezdi v podobi dr. Frankota in Mermolje. Oglejmo si ju od bliže nekoliko. Pridemo koj do zaključka, da niti ona dva se ne strinjata ne v nazorih ne v dejanjih. Kajti ko bi bila politika tako plodo-nosna, kakor nam  Mermolja v   glavo  zobija,
da pustimo oralo in dirjajmo za politiko, bi gotovo isto veljalo tudi za dr. Frankota, Toda njemu ni to dišalo, marveč bil je slep in gluh za politiko, in delal je le za svoj blagor, kar se mu v resnici tudi pozna. Tisti čas pa so ss drugi politiki res trudili na političnem polju v lastno Škodo, in brce po vrhu so dobivali! A vrhu tega je prisodil dr. Franko na veleposestniškem shodu vsem dosedanjim politikom veliko metio, da se mora vse pomesti iz deželne hiše in od drugod, da se tem potom vsede o n novopečeni poslanec in politik na visoko mesto z mandatom v roki in odborništvom v družbi s svojim prijateljem Mermoljo.
Torej če je dr, Franko sprevidel, da delati za svoj blagor in politiko voditi, se ne vjema, kako pa naj mi kmetske pare to dosežemo? Kaj nam koristijo agrarni shodi? In če si izvolimo poslance le iz našo srede, saj jih koj Pajer pohrusta. Imamo že iz skušnje tega dovolj. Zato Vam na srce polagam, dragi so-kmetje, da če izvolite tudi angelje z nebes v deželni zbor, ne bodo Vam zamogli toliko hasniti, kolikor Vi zanemarite v svojih opravkih, če drvite za tako politiko.
Presenetilo nas je kmete na agrarnem shodu „pri Jelenu". Namesto, da bi vzbudil glas Mermolje in Frankota vse kmete, je vzbudil le bolj plitve, revne, zadolžene in ::\h bi') do dela a la Mermolja I Taki se oprimejo hitro vsake rešilne vejice, ker se reveži že potapljajo. A drugi kmetje ne letajo okrog, marveč skrbe doma a la Franko. In imajo prav. Mermolja pridiga iz lenobe le sebi v korist za mandatek. Saj vendar ni lepšega, kakor pohajajoč si doseči slavo, da bi se nam potem iz deželne hiše v pest rogal. Zato Vam kličem, dragi kmetje, preveč politike ni dobro. Imamo že mnogo zgledov. Koliko dobrih posestev se je že ugonobilo, kjer so gospodarji preveč politizirali, kakor zdaj mi po nasvetu Mermoljevem.
Neodpustljivo zlo nam vže zdaj pred volitvami provzročate, ko ste nas dvignil v boj, samo da bi Vas posedli na tron deželne hiše. Mi zgubljamo že zdaj več do volitev, kakor nam Vi zamorete pridobiti, če ste 100 let poslanci. Torej  čemu ta zloraba? Saj do-
bro vemo, če se vse po Vašem zgodi, itak po 6 letih boste praznih rok gosji marš morširali iz deželne hiše, kakor Vaši predniki, a la Bolko, Klančič itd. Zato bodimo pametni, skrbimo za svoje opravke doma, če ne vse hudič vzame. Časa imamo dovolj tudi doma premišljevati, koga naj volimo v deželni zbor.
Deželnozborske volitve.
(Dalje.)
§ 38;
Predsednik koffiisye predoči zbranim volilcem vsebino §§ 21. in 22, volilnega reda glede kvalifikacij, potrebnih za izvoljivost, razloži jim, kako se ima postopati pri volitvi in pri štetju glasov in jih pozove, naj oddajo svoje glasove po prostem prepričanju brez postranskih namenov in na način, ki ga smatrajo po najboljši vesti tu vednosti najprimernejšim javnemu blagru. § Sit
Ako pred začetkom volitve ugovarja kdo volilni pravici osebe, ki je navedena v volilnem imeniku in je prišla volit, ter meni, da je izgubila ista po sestavi imenika kako kvalifikacijo, odloči tozadevno volilna komisija takoj. Komisija sklepa v tu označenih slučajih in v vseh drugih slučajih, ki jih navaja ta zakon, z relativno veČino glasov brez ozira na število glasujočih.
Predsednik volilne komisije odda svoj glas le, ako so glasovi enako razdeljeni in v tem slučaju je njegov glas odločilen.
Vsaka odločba volilne komisije se mora vpisati v v61ilni zapisnik. Proti odločbam volilne komisije ni dopuščen utok.
§ dovoli se z glasovnicami. Na vsaki glasovnici  se  mora  napisati toliko imen, kolikor poslancev ima voliti do-tična volilna skupina.
§ 41. Neposredno   pred začetkom glasovanja se mora komisija prepričati, da je  za vlaganje glasovnic določena posoda prazna.
Glasovanje se pričenja s tem, da oddajo člani volilne komisije svoje glasovnice.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= »Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE  DUMAS.   =
(Dalje.)
Predlog je bil vsem všeč, zlasti d' Artagnanu, kateremu se je zaželelo po tistem ukusu in tisti veselostl po kateri so se odlikovale zabave v njegovih mladih letih ; zakaj že dolgo je dobival njegov fini, razvajeni ukus samo nepopolno zadoščenje, vsakdanjo pašo, kakor se je sam izražal. Porthos, ki je imel skoro postati baron, je bil ves očaran, da najde priliko, da se nauči pri Athosu in Aramisu tona in manir finih ljudi j. Aramis je hotel zvedeti od d' Artagnana in Porthosa novic iz Kraljeve palače ter si ohraniti za vse prilike tako udane prijatelje, ki so mu nekoč pomagali v njegovih stiskah .ako spretno s svojimi nepremagljivimi meči.
Athos je bil edini, ki ni imel ničesar pričakovati niti dobiti od drugih in ki so ga navdajala samo plemenita Čuvstva čistega prijateljstva.
Pogovorili so se torej, da da vsak svoj natančen, naslov in da skličejo enemu ali drugemu na ljubo in če bo potreba, sestanek pri nekem slovečem gostilničarju v ulici Monnaie, v hotelu »Ermitage«. Prvi sestanek je bil določen na prihodnjo sredo, točno ob osmih zvečer.
In res, ta dan so prišli štirje prijatelji točno ob napovedani uri, vsak od svoje strani. Porthos je moral poskusiti novega konja, d' Artagnan je ravno osta-vil svojo stražo v Louvru, Aramis je moral obiskati neko svojo verno dušo v okraju, in Athos, ki je najel stanovanje v ulici Guenegaud, je bil tu skoro doma. Presenečeni so bili, da so se našli pred vrati gostilne: Athos je prišel čez Pont-Neuf, Porthos iz ulice Roule, d' Artagnan iz ulice Foss6s-Saint-Germain-r Auxerrois, Aramis iz ulice B6thisy.
Prve besede, ki so jih prijatelji izpregovorili med seboj, so bile ravno vsled prisrčnosti, ki jo je hotel vsak namenoma položiti vanje, nekoliko prisiljene, in pojedina sama se je začela nekam mrzlo. Videlo se je, da se d' Artagnan sili smejati, Athos piti, Aramis pripovedovati, Porthos molčati. Athos je zapazil to zadrego ter ukazal kot zdravilo proti njej prinesti štiri steklenice šampanjca.
Pri tem povelju, ki ga je dal Athos mirno kakor vselej, se je zasmejal Gaskončev obraz in Porthosovo čelo se je zjasnilo.
Aramis se je čudil. Vedel je, da Athos ne samo ne pije več, temveč da mu je vino celo nekoliko zoprno. —
To začudenje se je podvojilo, ko je Aramis videl, da si je Athos natočil ter pil z nekdanjim navdušenjem. Tudi d' Artagnan si je takoj napolnil kozarec ter ga zvrnil; Porthos in Aramis sta trčila. V trenutku so bile steklenice prazne. Rekel bi bil, da se gostom mudi ločiti se od neljubih misli, ki so se jim hotele vsiljevati.
V trenutku je to izvrstno sredstvo razpodilo tudi najmanjše oblačke, ki bi še mogli ostati na dnu njihovih src. Prijatelji so začeli govoriti glasneje, ne da bi čakali drug na drugega, da končajo, in vsak je sedel, kakor je najbolj prijalo njegovi udobnosti. Kmalu je odvezal Aramis dve zaponi svoje suknje, in to je bilo že dosti! Ko je Porthos to videl, si je takoj odvozlal vse svoje zapone.
Bitke, dolge poti, udarci, ki so jim sami dobili ali pa drugim prisolili, to je bila prva snov njihovih pogovorov. Potem so prešli na tihe boje, ki so jih bojevali proti onemu, ki so ga imenovali tedaj velikega kardinala.
—  Pri moji veri, pravi Aramis smejč, dovolj smo slavili mrtve, zabavljajmo malo o živih! Jaz bi rad malo pozabavljal Mazarinu. Je li dovoljeno?
—  Vedno, pravi d' Artagnan ter se glasno za-smeja, vedno! Pripovedujte svojo »storijo«, in ploskal vam bom, če je dobra.
—  Mazarin je pozval nekega znameni ,©ga princa, začne Aramis,: s katerim je hotel skleniti zvezo, naj mu pošlje spisane pogoje, pod katerimi bi bil voljan pajdašiti se ž njim. Princ, kateremu ni bilo posebno všeč, kupčevati s takim filistrom, je spisal nered svoje pogoje ter mu jih poslal.
Med temi pogoji pa so bili trije, ki niso ugajali Mazarinu; sporočil je princu, naj odjenja proti odškodnini desetih tisoč tolarjev.
—  A, a, a! se zasmejejo prijatelji, to ni bilo drago in ni se mu bilo treba bati, da bi ga prijel princ za besedo. Kaj je storil princ?
(Dalje pride.)
Na to oddajo glasovnice volilci po tistem redu, kakor prihajajo volit.
Vsak volilec mora, ko oddaja glasovnico, pokazati svojo izkaznico.
Predsednik komisije prečita iz glasov-°  niče  ime  volilčevo,  prevzame od  slednjega zloženo  glasovnico in jo položi neodprto v volilno posodo.
Kdor voli kot pooblaščenec, mora izročiti pooblastilo volilai komisiji.    -§ 42.
Ako nastanejo med glasovanjem dvomi glede" identitete volilca, odloči tozadevno volilna komisija takoj.
§ 43.
Oddajanja glasovnic od strani posameznih volilcev, se mora zaznamovati v to določenem razpredelu v volilnem imeniku zraven imen volilcev.
Ta  zaznamovanja  izvršuje  zapisnikar, dočim vpisuje član komisije osebe, ki oddajo glasovnice, v glasovalni zaznamek. ¦t            V  glasovalnih  zaznamkih   se   vpišejo
3 imena oseb, ki oddajo svoje glasove osebno, oziroma, ko se gre za glasovanje s pooblastilom v volilnem razrede veleposestva, imena J pooblaščencev, kakor tudi oseb, za katere ^  glasujejo.
l|            Glasovalni zaznamek tvori kontrolo nad
zaznambami o oddanih glasovnicah, vpisanih v volilnih imenikih.
§ 44. Volitev mora končati praviloma tekom v to določenega dneva. Ako pa nastanejo okoliščine, ki bi branile začetek, nadaljevanje ali sklep volitve, more jo volilna komisija s pritrditvijo volilnega komisarja podaljšati ali preložiti na naslednji dan.
Podaljšanje ali preložba se mora pravočasno razglasiti na v kraju običajen način. V označenih slučajih štora komisija zapečatiti spise in volilno posodo z glasovni-nami, ki so že v njej, dokler se volilno opravilo ne nadaljuje.
§ 45. Oddajanje glasovnic  se mora skleniti ob določeni uri. Volilci pa, ki so prišli v vo-lilnico pred potekom sklepne ure, ne morejo s« izključiti od glasovanja.
Volilna komisija se prepriča potem, da odgovarja število volilcev, vpisanih v glasovalnem zaznamku, številu oddanih glasovnic, nakar preide k skrutiniju (štetju glasov.)
Predsednik komisije prečita glasno imena, napisana na glasovnicah; ta imena mora vpisati Član komisije v glasovnik. Glasovnik se sestavi tako, da se vpiše vsakdo, ki dobi glas kot poslanec, z imenom in zraven njegovega imena se pristavi številka ena, pri drugem glasu, ki pride nanj, se pristavi številka dve, pri tretjem, glasu številka tri itd.
Drug Član komisije vodi v svrho kontrole na isti način enak glasovnik.
(Pride še.)
Trnovski ples v soboto v Trnovskem Domu!
DOPISI. Iz ajdouskega okraja.
Črnlče. — Dne 22. in 23. t m. so se vršile v Črnkah občinske volitve. (Kakor je že znano, so bile prve volitve razveljavljene.) Narodno napredna stranka je ostala sicer v majnšini, vendar pa je dobila naša stranka na volišču zadoščenje prav v III. raz., kjer voli sploh ljudstvo, to je 80 od sto vseh volilcev. Velik napredek od državnozborskih volitev, ko je imela Lahajnarjeva banda 100 glasov veČine v naši županijš. Pokazale so občinske volitve tudi, da mladina je vsa v naprednem taboru, razun dveh. V II. raz. je zmagala farovška stranka, ker v tem raz. so skoro sami starčki V L. raz. bi bila zmagala napredna stranka z enim glasom, ali odpadel je en glas, o čemur pa bomo še govorili, Proti volitvam je vložen utok.
Rakodalsko podpBfBB društvi i Lokavco pri Aj-dovičlnl je imelo 12. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen soglasno za predsednika g. Avgust Kovač, kateremu izrekamo zahvalo za njegovo delovanje v korist društva. Podpredsednik je g. Ernest Bevk, o katerem smo prepričani, da bo tudi deloval v korist društva. Za tajnika je izvoljen gosp. Anton Kovač, za blagajničarja g. Josip Kovač. — Upamo, da ti gospodje bodo delovali z našim geslom z roko v roki v korist in napredek društva. Kličemo jim: Živeli mnoga letal
V Skffljan sta prišla otroka Olga in Franc v Kravosovi družini preblizu ognja ter se opekla. Poslali so ju hitro v goriško bolnišnico. Deklica je umrla, o dečku se upa, da ga reštfo.
Bfilno-pBisto družtto »CMon« « Skriljih bo
imelo dne 2. svečana t. 1. svoj redni letni občni zbor 8 predavanjem o kmetskem vprašanju. Občni zbor se vrši v društveni sobi ob 3. popoldne. Društvo pristopi k »Zvezi narodnih društev". K obilni udeležbi vabi odbor.
8nlu društio i Slin na Vipavske* priredi
svoj letni občni zbor v nedeljo dne 2. svečana t, 1. ob 10. uri predpoldne. če bi ne bilo zadosti udov navzočih ob tem Času, se bo vršil drugi občni zbor popoludne ob 3. uri.
Iz goriške okolice.
KOI I fin V VltOjbl. — Verujem, da je oče Franko poslal svojega sina Mermoljo iz Olimpa na ta svet kmeta odrešit. Mermolja za nas krvavi pot poti in strada, d& mu hlače pokajo in ima hude žulje na zahodnji strani telesa od sedenja. On je prinesel mir na zemljo s sabljo v roki, polumescem pod brado in revolverjem za pasom, ter nas je blagodejno vse združil, da smo vsi en hlev (zapor) in en pastir (policaj). Njegov apostol Peter <v podobi i^pana) ga ni zatajil, tudi če bi se peteliii odri — marveč spremlja ga, če že c* vedno on, pa prijatelji po vseh potih. Sr«Čf« bo in zveličan, in dobro se mu bo godile t. .t tem in onem svetu, kdor pusti svoje opravke ter sledi našemu odrešeniku Mermolji. Slava pa skupna vsem trem, ker ustanovili so nam novo sv. pismo z imenom »Naš glas", da se bomo po njem ravsali (pardon ravnali) na vekomaj amen!
Pobožen »agrarec".
DruŠtfO »Vilm* * Mirnu bo imelo v nedeljo 2. febr. t. 1. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
V  Št. Petru je bila pred enim letom ukradena železniškemu čuvaju Ivanu Eeispu kletka s kanarčkom vred. — Pred nekaj dnevi je pa orožuištvo našlo ukradeno kletko v hiši Ivana Vižintina »pri Pulverju", in je takoj sumilo, da se isto ukradli otroci Vižintinovi in sicer 16-letni Josip in 14-letni Franc, katera sta bila že zaradi tatvine kaznovana. — Zadnja dva pa odločno tajita in trdita, da je 14-letni Franc Forčesin kletko ukradel.
V  Št Andražu sta se Alicij Nanut in Anton Blažič, ker je bil prvi ljubosumen, da zadnji k njegovi ljubi zahaja, skregala in stepla. — Pri tem pretepu je Nanut tako usmiljeno postopal nasproti Blažiču, da je bil zadnji na več krajih telesa lahko ranjen. — Sklep te zabave napravi sodnija.
!z tolminskega okraja.
Bralno In pevsko društvo na Slapu vabi na
plesni venček, kateri priredi v nedeljo dne 9. februvarja 1908 v prostorih g. M. Hvala. Vstopnina: za ude K —"60, za neude K 1*20 Začetek točno ob 3. uri pop. Čisti dobiček je namenjen v društvene namene. K obilni udeležbi uljudno vabi                              odbor.
Iz tržiškega okraja.      !
Blizu Davlna je vstrelil v hrbet neki mladenič mlinarja P. Furlana iz Prvačine, ki je služil v mlinu v Devinu. Furlan je peljal vreče iz Nabrežine. Prfedel je k njemu neki znanec iz Brestovice, ki je vstrelil vanj. Furlan se nahaja v tržiški bolnišnici. Imel je s seboj okoli 200 K.
Zveza narodnih društev.
Predavanja o Izvoru glasba je privabilo ne
ravno preobilno ukaželjnega občinstva. A kolikor se je bilo zbralo dam in gospodov,' sledili so vsi s polno pozornostjo in z vsem zanimanjem po vsebini in obliki dovršenemu predavanju. Govornik je v uvodu omenil, kako so nekdaj skušali ž golo špekulacijo razrešiti tajinstveno uganjko, odkod pač izvira čudesni dar človeški: izliti Čuvstva v glasove, ki jih vlada ritem in stopnjuje dinamika. Saj to je bistvo in temelj glasbe. Še le v novejšem času je prirodoznanstvo pojasnilo stališče človeka v prirodi in razvoj vseh zmožnostij njegovega umovanja in čuvstvovanja. Treba je le, da posežemo v mislih nazaj v prazgodovinsko dobo, ko se je v človeka bistril unf in budil čus, ko sta mu oko in uho bolj in bolj v zavest privajala razne prirodne pojave. Priroda sama je bila človeku v njegovi otroški dobi učiteljica glasbe. Veter, ki se oglaša v ritmu, narašča in pojema; v skalni votlini padajoče kaplje vode; ritmični zagon valov ob obali; ponavljajoči ee grom ob nevihti, —-
ti in drugi slični pojavi so človeku pokazali glasove in po njih ritem in dinamiko. — Govornik, g. Michl, vodja glasbene šole Pevskega društva v Gorici, je podal vso snov v jako prikupljivi obliki, s temperamentno besedo in pesniškim zanosom. Znal je pripovedovanje primerno stopnjevati in je zlasti z originalnostjo sklepa dosegel popoln uspeh. Občinstvo je živahno izrazilo svojo zahvalnost in gotovo je opravičena želja, da bi govornik priobčil svoje predavanje in tako seznanil širše kroge s prezanimivim kulturnozgodovinskim predmetom.
Na oiiiM zboru pivskega ta bralnega društvi »Naš prapor* I Pavail, ki se je vršil v nedeljo, dne 26. t. m., sestavil se je sledeči odbor: predsednik: Andrej Bensa, podpredsednik: Angelj Miki a?, tajnik: Filip Sosol, blagajnik: Fran Makuč, knjižničar^^rLojzlMiklM, odborniki : Josip Klanjšček, Anton Gravner in Karol"' Cibič.
Za bralno sobo so se naročili Časopisi: »Soča", »Edinost", »Svobodna Misel", »Naš Glas" in »Primorski List*.
Želeti bi bilo, da se vsak društvenik zaveda svoje dolžnosti, ker le tako se zamore uspešno napredovati!
Pevsas-taiburaški društvo »Podgan" vabi na
veselico, kojo priredi v Podgori v nedeljo dne 2. svečana t. 1. v dvorani g. Štefana Bn-ganta. — Vspored: 1. H. Volarič: »Hajd na ples!a poje raožki zbor. 2. S. Gregorčič: »Hajdukova oporoka", deklamacija. 3. E. Adamič: »V gozdu", poje možki zbor. 4. »Kmet in fotograf", prizor. 5. D. Jenko: »Što čutiš, Srbi-ne tužni?" poje možki zbor. 6. Bado Mur-nik: »Bucek v strahu", burka v enem dejanju. 7. Srečkanje. Med posameznimi točkam* udarja tamburaški zbor. — Začetek ob 4. uri pop. — Cene sedežem: I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., III. vrste 40 vin., stojišča 20 v. K obilni udeležbi uljudno vabi          odbor.
Predavanji v nedeljo. — v nedeljo s« je
vršilo eno predavanje v Šmarjah pri Ajdovščini, kjer je predaval dr. Josip Lespušček: O novem dež el nozborskem zakonu, drugo pa v Pevmi pred občnim zborom tamkajšnjega bralnega iu pevskega društva »Naš prapor", tu je predaval dr. Dioko Puc: O kmetskem vprašanju. V Šmarjah se je zbralo kakih 150 poslušalcev, v Pevmi je bilo navzočih pa kakih 60 društvenikov. P&vsod so z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavateljev.
Pevsko društvo »Nabroiina« v Nabreiinl priredi na svečnico dne 2. februvarja 1908. veselico v dvorani g. Ig. Tance v Nabrežini. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Petje vodi društveni pevovodja g. Josip Macarol. Pri veselici in plesu svira nabrežiuski orkester pod vodstvom g. Majcena. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Dr. G. Ipavec: »Naše gore", poje mešan zbor. 3. Iv. pl. Zaje: »Ružica i sla-vulj", možki zbor. 4. Laharnar: »Pozdrav8, mešan zbor". 5. Fr. Gerbič: »Gondolirjeva pesem", ženski zbor. 6. Dr. G. Ipavec: »Oblaček", možki zbor. 7. Jakob Atešovec: Nemški ne znajo, burka v enem dejanju. Ples do ranega jutra. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Saj pravim, da kašljate
tako hudo, da je človeka kar groza l Vidi se Vam kako trpite. —- Ali ste pa že poskusil Fayove pristne So-denske mineralne pastile? Sodeoske pastile? Še nikoli. — To je pa vendar neodpustno. Ne veste li, da ni boljšega zdravila proti katarju, kaSlju, hripavosti ter sploh proti boleznim v grlo, kakor so Fayove pristne Sodenske mineralne pastile ? To poskusite jih! ,/az jih ne nosim vedno le v žepu, ampak jih imam tudi na pisalni mizi in v spalnici ter sploh nisem nikoli brez njih. — Škatljiea stane K 1'25 ter se dobi po vset lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo.             4
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W.Th.6untzert, Dunaj I? 1. Grosse Nengasse 27.
Domače vesti
6. FraM Strnad, bivši nadučitelj Črniški, bivajoč sedaj v pokoju ˇ Gorici, že odlikovan s častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje, je dobil v priznanje zaslug za šolstvo naslov ravnatelja. Čestitamo!
Vabili ona gospa In gospoda, ki žele sestaviti ruski literarni krožek, na soboto ob 6V4 zvečer v prostore pevskega in glasbenega društva, da se določijo ure predavanja, me-sečnina in snov.
Sergjej Ivanovič Uluhanov.
Za rednega profesorji ni vseučilišču v Gradcu
je imenovan dosedaj izredni profesor, naš rojak g. Karol Štr ekelj.
Iz SOdnO Službe. — Sodni tajnik dr. S. pl. Milost v Gorici in okrajni sodnik na Krku M. Čeme sta imenovana za deželnosodna svetnika v Rovinju.
2000 goldlnar]av je pridobil Mermolja pri krompirju ! — Kdor tega ne verjame, ga ne vzame Mermolja s seboj v paradiž. Res pa je, da je napravil ta odrešenik kmetom najmanj 500 K zguba. Slovenci so plačevali vedno dražje krompir kakor ga je on dajal Lahu Uceeliju. Kmete je teroriziral, da ga Slovencu po nobeni ceni ne smejo dati. Lah Ucceli je bil jako zadovoljen z brdkim Mermoljo iz Vrtojbe. V znak priznanja mu je kupil bici-kelj, da je posadil Mermojjananj___ svoje »agrarno" telo ter se vozil okoli v prid Lahu. Zraven tega je še slačil kmete cele noči okoli po sejah in shodih v času krompirja, da drugi dan niso bili za delo sposobni, pri tem pa so si še škodovali na ceni. Zguba, zguba je bila, ne pa dobiček. Knietsku zguba je Me^raolja iz Vrtojbe, ne pa dobiček. To ga bodo še preklinjali!
Občni zbor »Sokola" ? Gorici se bo vršil dne 10. februvarja t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu pri »Zlatem jelenu" z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor staroste ; 2. poročilo taj-tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. poročila rač. pregledovalcev ; 5. volitev staroste ; 6. volitev podstaroste; 7. volitev 5 odbornikov ; 8. volitev načelnika; 9. volitev rač. preglednikov; 10. volitev razsodišča; 11. pre-memba pravil; 12. maškarada; IS. raznoterosti. —• Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugI pol ure pozneje brez ozira na število navzočih.        Odbor.
Tolovadao društvo »Sokol" v Gorici priredi
tudi letos na pustni torek običajno maska-rad o v dvorani »Trgovskega doma". — Vrše se že obširne predpriprave za to najpriljublje-nejšo pustno zabavo in kmalu bomo zamogli postreči p. n. občinstvu z zanimivimi podrobnostmi,
»Agrarno1* zapravljanja,  — Strašno tožijo,
da se jim godi slabo, namreč razni agrarci iz goriške okolice. Ali toliko denarja pa le imajo, da hodijo vsak četrtek v Gorico zborovat in spletkarit. To romanje v Gorico vsak četrtek stane pač lepe denarje. Potem pa zamuda časa, ko bi se lahko doma kaj koristnega delalo! P& nekaterim zapeljancem je politika vse, tudi če pridejo še tako v dolgove! Pa kaj: že odpre Mermolja mošnjiček pa jim po-šteje kronice, kolikor jih rabjjo. AU pa se splaši celo oče Franko ter vrže med »agrar-cett nekaj tisočakov, katerih je poln.... Pa nam se zdi, da bo marsikakega kmetica iz goriške okolice glava bolela po tem večnem zapravljanju po Frankotovih zborovanjih l Pa naj ga le! Morda bo potem pameten!!
Shod pri Rolku v nedeljo je pokazal, koliko surovosti, neotesanosti, zvitarstva in splet-karatva je doma za belim praporom miru iu sprave, okoli katerega se vrtijo agrarci kakor Izraelci okoli teleta. Najhujši terorist je pa polici*; Mermolja. Škoda, da ni nastopil v policijski uniformi s čako in bridko sabljo! Prav pristojalo bi mu bilo, ko je rohnel in teroriziral ljudi. Naj nastopi tak na prihodnjem shodu ! — On rad govori o komandi iz Gorice, kateri se kmetje ne smejo ukloniti. Ali dočim se od one strani, katero misli Mermolja, n?č ne komandira, marveč vpošteva v resnici ljudsko vol;3, hoče pa komandirati Mermolja. Kakor petelieček na gnoju je ki-kirikal pri Iiebku ter se šopiril, da se mora vse podvreči njegovi komandi. — Če ne, če ne bo hudič! Opaše sabljo brušeno, in gorje nepokornežem i Je zastonj; policaj, pravi policaj tiči v Mermolji, pa je ven.
Merioljtvi   s§alovar|l". — Neki gospod
nadučitelj je tožil na »agrarnem" shodu 2. t. m., da so učitelji? drugih strankah »malo-varji", to je delavci-podajači, ki ne štejejo nič ter katere se odslovi, ko e delo končano. Prepričan je bil v tistem trenotku, da tako ne bo v no vi stranki I Ali hitro ga je udaril Mermolja iz Vrtojbe, ki je vprašal, ali vstopijo učitelji v agrarno stranko radi svojih koristij ali radi »programa". Na shodu pri Rebku pa je za vsakega razsoduega človeka jasno povedal, da če hočejo biti v stranki, so lahko, toda delati morajo le za »nje", če ne jih zapodijo. Torej le »njih" koristi se vpo-števajo v »agrarni" stranki, drugih nič, drugi so »malo v ar j i". Ali ste slišali?! Pri napredni stranki ne poznamo »malovarjev", ka-I" tere se izrabi in zapodi, ampak vsi smo jedri ak i delavci,  vsak po svojih zmožnostih in
okoliščinah! Ne izključujemo koristi posa- I meznih stanov, ampak bojujemo se za koristi I vseh, ker v skupnosti koristi) iščemo boljših I časov za goriške Slovence. Vidite, tako je I I Kdor izbira, dobi iztorek; z dežja se pride I lahko pod kap. In prišli so 1 Sedaj so tisti, j ki so vskočili pod »agrarno" zastavo, res I Bmalovarji" policaja Mermolje. Visoko so I skočili I........ ^   .                I
linrt '* v Gorici Carlo Seppenhofer, več- I letni mestni starešina, soustanovitelj „Ginna- j stiche", občinski bibliotekar itd. Zapustil je I „LegiB 1000 K.
TrgeiSki 9les prične toči*.ob 8%, nakar se opozarja p. n. občinstvo, katero se udeleži plesa.
Fnrt tt|«Stt pl«. — _Prf ?ho&31 &w™M \ ^Trgovskega doma" je tako vrvenje, kakor da se misli izseliti najmanj 10 družin in najmanj toliko novih, pa mnogobrojnih družin, vseliti. AH pa recimo, da imaš pred se- j boj panj čebel: neprestano vse polno ljudij ! pride praznih rok iz dvorane ven ter se ur-oih kraž razpršijo na vse vetrove, istočasno pa prihajajo iz vseh vetrov in se pehajo notri v dvorano — eui nosijo cvetlice, drugi veli* kanska ogledala, pristna beneška, tretji — niti sam ne vem kaj — kar mešalo se mi je pred očmi. — »Kftj pa se godi, kaj bo?" — prašam ves presenečen poleg mene stoječega. „To io vse priprave za prvi trgovski ples; čudno, da tega ne veste* — mi odgovori z nekakim prezirljivim naglasom. Ob ugodni priliki se prikradem do notranjega- vhoda pred dvorano. Tu še-le vam je bilo — kakor v kovačnlci, ne kakor v mizarnki, kaj še recimo kakor v 10 različnih delavnicah skupaj, — Pa kmalu me je bil zagledal strogi nadzornik in me prjJRžno — ozorno odslovil, češ, da tukaj se dela in nimajo odjemalcev za zijala.
Pni tr|MilI pili. — Opozarjamo slavno občinstvo, da so se vabila Že odposlala. Ako se morda komu pri pomoti Še ni vročilo, prosimo, naj se zglasi pri g. Sudiču v trgovini »Konjedie in Zajec8.
Po trieisku plin i nelelje Izlet ta sinih k
MinjJ.eBU jturil. —  Odkar se je otvorila bohinjska železnica, so postajali  odnošaji mej kranjskimi in goriškimi  trgovci  od dne  do I dne prisrčneji.   Ob vročih  poletnih dneh so čeatokrat Iz Gorice trgovci in  drugi izletali na hladnejo kranjsko stran, kjer  so jih domačini in kolegi iz Kranja vsakokrat sprejeli bratskim pozdravom in odprtimi rokami.  — Ke vem pa,   da-li so se kranjski naši bratje | kedaj odzvali našemu vabilu, ko smo jim vendar tolikokrat zapeli »Pridi Gorenje iz mrzle planine, vabi Dolenc...* Ko se je sklenilo, d% se priredi dne 1. svečana »prvi trgovski ples" v Gorici, smo se vsi nadejali, da nas poselijo J iz Kranja, da priiete skozi podbrdako luknjo med nas i«« gret". Toda glej, neljubi  slučaj je hotel, da se v Kranju  ravno   istega dne prireja .trgovski ples". Mi ne moremo odnehati, oni tudi ne — a kako  iz te zagate V Bistra glava je rešila ta težavni problem na naravnost lenijalen način,  Vapeh  njegovega j tuhtanja je ta-le:  Drugega dne po tr- ! govskem plesu,  v   nedeljo, prijateljski sestanek v  Bohinjski  Bistrici in skupni izlet na saneh do bohinjskega jezera. Ni4i to trn feni-jalna rešitev, ki mora vzbujati obojestransko navdušeno priznanje. Vse je vrejeno tako, da bo lahko vsakdo korenito mogel prespati morebitnega mačka, in če bi se kakemu še pozneje oglašal, da ga ohladi v sneženo bojnem Bohinju. Pred odhodom se zbirajo goriški izletniki t kavarni »Central' na Travniku, kamor morajo dospeti najkasneje do  10'/S ure predp., kajti lukamatya jo odkuri iz  Gorice na Gorenjsko   točno   ob   11.25   predp. — V Bohinjsko-Bistrico pridrči   vjak   ob   1.24 pop., od koder  se podamo naravnost v do-broznani „ hotel Bodica®, kjer bo čakalo naše utrujene želodec izborao kosilo.  Za nadaljno razvedrilo bomo imeli  časa dovolj   do  2.47 pop. —-   Tedaj prižvižgajo naši  prijatelji iz Kranja, s katerimi jo takoj odrinemo na gladkih saneh do temnega bohinjskega jezera. — Juhe, to bo hecl  Liki dolga vrsta gorskih strahov frčimo po belih mehkih tleh, neslišno-tiho, le tu pa tam se čuje ostri pikapok švi-gajočih bičev in pa žvenketanje zvončkov, Če bič neprijetno poboža kak  konjski  vrat.  — Temno lepoto bohinjskega jezera je že več od nas vživalo,  toda gotovo redko  kedo je imel priliko občudovati jo v zimskem  času. Nenavadni čar te prirodne prikazni mora vsakega objeti 7.  neodoljivo silo, naj bo Še tako hladen proti naravnim lepotam.
Nihče naj ne zamudi te redke prilike j — izvanreden vžitek mu bo gotov.                  I
Ob 8.55   zvečer   se   vrnemo proti Go- I rici in skoro istočasno odrinejo ostali izletniki proti Kranju. Čas   odhoda je tako primeren, da si lahko še prej  v  „hotelu Rodica"   pri I dobri večerji osvežimo vtise.                             j
Torej na noge v nedeljo zjutraj.              I
X. ""***''ffiS^Jfittfrltol bo baje v Kojskem v Brdih.   Prva točka vsporeda bo baje ta-le: I »Kako zveze sin svojega očeta ter j ga valja po tleh".  —  Poroča n e k d o I I iz Vrtojbe.  -—, «Agrarni* učitelji, ki učijo v i šolah: Spoštuj očeta in mater S, so naprošeni, da pridejo poslušat.
Aretacije. — V goriške zapore so pripeljali 4 vatička, in sicer Franca Petriča iz Bo-gatca in Franca Bukovca iz Dobrunj pri Ljub-ljani, ker sta se klatila po goriški okolici brez dela. Zadnji je bit že radi ubojstva, tatvine, telesne poškodbe itd. kaznovan.
Vojaške vaji. — V torek dopoldne je imel J tukajšnji 47. pešpolk s topničarji velike vaje I na Sveti gori in okoli. Vojaki so se vrnili domov popoldne. —- Če izve to vest bojeviti I »Slovenec*, bo poročal, da bo kmalu vojska i z Italijo 1
Dfl laška podanika je prepeljalo orožuištvo I minuli teden iz tukajšnjih zaporov na laško mejo pri Bracanu in jih oddalo karabinjerjem. - Imenujeta se Etnidio Ricci in Francesco Bomuto; v Italiji imata vsaki pet let ječe radi javnega nasilstva in težke telesne poškodbe prestati. — Predaja in aretacija istih se je sklenila diplomatičnim  potom.
TltllM. -~ V Oseku so Kari Bijavec, Alojzij Rosic in Josip Rosic veliki sladosnedi, zato so si pa po nepošteni poti preskrbeli medu, katerega pa so le malo časa lizali.
Ker je letos malo sena, ši je hotel Franc Škarabot v Šempasu preskrbeti isto tam, kjer ga imajo več kot on. Toda bil je zasačen. — V Gabrijah je bilo Ivanu Ma-kovcu jako mraz, zato je šel krast drva. — V Voglarjih pri Trnovem pa ni imel Štefan Valantič s čim izvrševati svoje obrti, zato si je preskrbel orodje po poti, za katero treba dajati račun.
Vsi gori imenovani se bodo morali radi svoje poštenosti zagovarjati pred sodnUo.
ZfltbijtRO — najdlflO. — Nekdo je pozabii j v trgovini g. J. Medveda  v Gorici zavoj Ji vinskih potnih listkov. Kdor jih pogreša, naj se zglasi tamkaj, kjer se mu vrne zavoj.
PMItnill fl na  lovu v Rudi v Furlaniji 20-letni Santo Tronkon. Puška se mu ni hotela sprožiti, zato je pogledal, kaj bi bilo temu nrok. Pri tem se je sprožila ter ga zadela v j glavo. Bil je takoj mrtev.
Ustnica Nekaterim gg. dopisnikom: Prihodnjič.
Trpvtki - obrtne in gospodarske vesti.
Okrožnica o Metir&kiR nadzornikih mm občin-I tki« lipraUB  deteta.   -   (Konec).   Ako  se   to zgodi,   bil  bi novi zakon za celo Primorsko torej tudi za našo deželo skoro brez pomena. Izdelovanje  umetnega  vina   in  ponarejeuje vina bi se nemoteno nadaljevalo kakor do se-I daj,  kajti edinemu   kletarskemu nadzorniku I bode kratko malo nemogoče tekati iz ene de- i žele v   drugo   iz druge  v tretjo  iz kraja v okraj in  iz občine v občino   in p o v s o d i neprestano   in *%trogo   nadzirati pridelovanje vina, trgovino itd., kakor to zahteva novi zakon —   pa naj še dajo dotične-io u  organu  še tako brza  vozna sredstva na I razpolago.
I           Radi tega je neobhodno  potrebno, da
I opozore interesenti pravočasno pristojne kro-I ge na to okoliščino. V to svrho se bavijo vsi I občinski predstojniki, da v interesu ljudstva, i ki se peča s trtorejo, skličejo nujnim potom j občinske zastope, katerim naj predložijo to-le J resolucijo v pretres:
I           „Z ozirom na to da je za uveljavljenje
I novega vinskega zakona potrebno, da izvršuje I kletarski nadzornik neprestano in strogo I nadzorstvo; uvažuje, da bi bil novi zakon j brez učinka (v neprecenljivo škodo vinograd-I stva) ako bi se ne izvrševalo to nadzorstvo I intenzivno, kakor je namen zakona; uvažuje I različne razmere v posameznih delih pokoe-I žene grofovine Goriške in Gradiške, velik I geograhčen obseg naše dežele in slabe pro-I metne zveze, vsled katerih bi jeden sam kle-I tarski nadzornik, tudi ako bi bil Še tako I sposoben in bi imel še tako dobro voljo, ne I mogel opravljati  svojih  poslov  tako,  kakor
zahteva novi zakon; naproša se visoka vlada, I da ustanovi za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško toliko nadzorniških mest, kolikor jih zahtevajo krajevne razmere in potreba, da se zakonska določila strogo izvršujejo, to pa ! v svrho, da bode imel modri ukrep državnega zbora čim najboljše uspehe."
„Na vsak način pa je potrebno, da se ustanovita najmanj dyL mesti kletarskih nadzornikov samo za pokneženo grotovino Goriško in Gradiško."
Čim prej predložijo županatva deželnemu odboru overovljene izpiske iz zapisnikov sta-reSinstvenih sej, v katerih se bode razpravljala ta zadeva, tem prej je pričakovati ugodne rešitve zgoraj navedene prošnje.
Ni izključeno, da bode v nasprotnem slučaju-imenovan le eden kletarski-nadzornik za celo Primorsko.
Držama subvencija Štanjelu, — Občini šta-njelski na Krasu je dovolilo poljedelsko mi-I nisterstvo 3500  K podpore  za  gradbo treh i vodnjakov.
Politični pregled.
V  proračunskem odseku je kritikoval poslanec Ploj vladno nakano: rešiti narodni problem le za Češko ter zahteval prav, d a s e mora narodnostno vprašanje rešiti ob enem za vse narode.
V  mornaricam Odsiku je utemeljeval admiral Montecucoli proračun. Lani je znašal 45 milijonov, letos 57 milijonov, češ, da se je vse podražilo.
Uspehi konference o razmirah v Istri. -~ Konference na Dunaju so imele ta uspeh, da se podržavi policija v Pulju in preosnuje deželni volilni red. Poslancev bi bilo 44; od teh 19 Slovanov, 25 Lahov.
Papežev bligosloi politični orgiolzid]!. - Katoliška ljudska zveza ogrska je imela ustanovni shod. Predsedoval je predsednik ogrske poslanske zbornice Rakovski, znani slovano-žerec. Papež je poslal tej organizaciji svoj blagoslov. Papež blagoslovlja slovaške sovražnike, neumni Slovaki pa romajo v Rim gledat svojega prijatelja papeža I
Kranjski deželni predsednik Schw*rz je postal baron.
Španski zakon proti anarhistom. Pravosodni minister je predložil senatu zakonski načrt proti anarhističnim atentatom. Zakon pooblašča vlado, da sme razpuščati klube, zapirati prostore, kjer se zbirajo anarhisti, vstaviti časnike itd.
Razne vesti.
tt.id   tlim. iništio .»Triglav?, v Gradcu pri- I redi dne  11.  marca t. 1. v trgovski  dvorani slavuostno Trubarjevo akademijo.
Pevske društvo „Zir)i" v Rojanu priredi na
občno željo II. veliki koncert z igro in plesom v dvorani »Konsumnega društva" 2. februarja t. 1.
Tržaški podružnici »Slovenskega planinskega j društva" vabi vse planince, prijatelje in slavno j občinstvo na I. veliki planinski ples, ki ga priredi v krasno planinsko in podzemsko opravljenih dvoranah „Narodn, Doma* v Trstu, v soboto dne 1. februvarja 1908. Začetek ob 9. zvečer. Svirali bodete dve vojaški godbi. Priti je v turistovski, narodni ali promenadni obleki, ali kostumu brez maske. Vstopnina 2 K.
Proti Civilni listi, — V proračunskem odseku so razpravljali o točki: cesarski dvor. Stein je zahteval, naj se ta postavka črta, Malik, naj se syota, ki je narasla od leta 1873. do danes, porabi v dobrodelne namene, Wolf je zahteval, naj ae zniža cesarjeva civilna lista za svoto, ki jo cesar daruje papežu. Predlogi so bili odklonjeni. I           Sibirska zelenica. — Ruski dumi je pred-
I ložena predloga o zgradbi drugega tira na sibirski železnici. Stroški bodo znašali 157 milijonov rubljev.
Proti modernizmu so izdali nemški škofje pastirski list. Duhovniška društva se ne smejo ustanavljati. Sklenili so zatreti z vsemi mogočimi sredstvi kal modernizma, kjerkoli naletijo nanj. — Kaj pa, Če bo kljubu temu svoj čas triumfiral modernizem ?
Psi .a stražo ruskega carja. — Telesna
straža carja je pomnožena, pomagači so ji psi, ki so nalašč  za to  izučeni. Psi so izvrstni I čuvaji.
Nove lubllejske znamlta* so prišlo v promte
I s 1. januarjem   1908,   Stare  znamke  so za
promet veljavne do 81. marca 1908, 1. ju-mja 1908 bodo popolnoma izločene iz prometa. Kdor bo ob tem času še imel stare znamke, jih do 81. julija 1908 lahko zamenjal pri vsakem poštnem uradu za enakovredne.
Škof In krivi guverner. — Nadškof v Po-dolju v Rustfi je bil dobil pismo, v katerem se mu naznanja, da pridejo člani anarhističnega odseka k njemu po 40.000 rubljev, katere naj pripravi ob določeni uri. Škof je naznanil to policiji, katera je odredila vse potrebne varnostne odredbe. Potem je došlo škofu poročilo, da pride tudi guverner s pomočniki, da zajamejo anarhistične lopove. Pripeljal se je res na elegantnih saneh ter šel k škofu s svojim spremstvom, čez Čas je prišel od njega in se lepo odpeljal. Poveljnik policije je na to stopil k škofu, katerega je ; našel zvezanega, istotako tajnika in sluge. i »Guverner" je pobral 56.000 rubljev denarja j in dragoconostg za 12.000 rubljev.
Vseučlllikl tečaji, — Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev priredi v letošnjih počitnicah v Ljubljani vseučiliške tečaje. Predavalo se bo o jezikih, literaturi, zgodovini, slovanski umetnosti in o raznih realističnih strokah.
Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani je imelo v nedeljo zvečer v društvenih prostorih svoj letošnji redni občni zbor, kateremu je predsedovala gospa Franja dr. Tavčarjeva. Kakor posnemamo iz poročila tajnice gospe Minke Goverkarjeve, namerava društvo še tekom letošnjega leta ustanoviti podružnico v Trstu ter na ta način ustreči želji tržaških narodnih dam, Meseca junija priredi slovensko žensko društvo v gornjih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma" poučno razstavo „Otrok", za katero so mnogi slovenski zdravniki, učitelji, umetniki, trgovci in obrtniki obljubili svoje sodelovanje. Društvena knjižica obsega 2442 knjig. Stari odbor je bil z vsklikom zopet izvoljen.
Društvo svobod, slov. akademikov „Sm" ni
Dunaju naznanja, da se vrši IV, redni občni zbor dne G. svečana t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih restavracije Krautstoffel (Universi-tittstrasse 9.) — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
PonOVerll je tvrdki Meglic v Ljubljani 2400 kron denarja kontorist Fran Hanhart na ta način, da je odposlal prazno denarno pismo, denar pa pridržal sam zase in pobegnil.
Knjlee »Slovenska Šolske Matice". — Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazor ni n a u k. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. Drugi del. 1. snopič. Nazorni nauk'za drugo in tretje šolsko leto. Uredila H. Schrei-ner in dr. Fran Ilešič.
Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere. Napisal Dragotin Pribil, c. kr. vadniški učitelj in šolski nadzornik v Krku v Istri. Uredil dr. Fran Ilešič.
Pedagoški letopis. VII. zvezek. Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek.
Didaktika (Obče in posebno uko-siovje). II. del. Posebno ukoslovje slov. učnega jezika v ljudski šoli. Spisal dr. J. Bezjak. II. snopič.
Anton Potatzkv v Corici.
.                    N» »redi Baltelja 1.                   I
i               TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.               ||
; Najoenejo kopevalSčs olmberikega In drobnega '              blaga ter tkaali, preja In nitij.
i                      POTREBŠČINE
I za pisarnice, kadilce in popotnike.
I    Najboljše šivanke za šivalne stroje. jI (I                     POTREBŠČINE
j         za krojače in čevljarje.
Svetlojtce. — Rožni venci. -- Masne knjižice.                       j
tišna obuvala n vse letne čase. j j Semena za zelenjave, trave In detelje. I
I Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje,
II   krošniarie, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.    2    36—8 [            i—II—i       '"            ¦¦¦— JI—m
Odlikouano umetno urtnarstuo
ii) senjeDsl^a hgottoa ^ bjubljaui.
Ta trgovina je edina na Kranjskem strokovno nrejena. Trgnje na drobno in debelo. Ima v zalogi 6 vrst pesnega, 10 vrst deteljnega, 16 trav-nega in razna draga poljska, zelenadna in cvetlična semena. Za najboljšo kakovost se jamči. Izdelnje se tudi sveže in nmetne šopke in vence, s trakovi in napisi ter vse v to stroko spadajoče stvari po najnižjih cenah. Cenik za 1.1908. se razpošilja brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika,
J$ jab1jai)a.
w Na prodaj je lepa hiša m v Dornbergu
¦*¦** pripravna za vsako obrt in trgovino. -**«
Cena po dogovoru. Ponudbe je pošiljati na upravnlštvo „So6e".
Kožuhovne ovratnike
------- (boa) -------
u največji  izberi - po čudouito nrkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m,
naj si v lastno korist ogleda vsakdo prod nakupom t trgovini
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!  —  Cene stalne!
Prua goriška touarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične  ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati fopiči
Nadalje pri; roča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm == 100 x 150 z monogramom. =
ferd. fflakuc
pooblaščen in priznan pvrotebnik Gorica, teXa1išča Frana jos 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tutii v kavarni „D o g a n a" tik sodnijske palače.
•<> ••<>• <»•<***»• •<
j Lekarna Cristofoletti
Gorici.
¦ ŽELODČNE KAPLJICE |
7            y mumVn »v.  Antona  Pnrinvnnnlrnna              7
s          2 znamko sv. Antona Padovanskega.
"        ^----^               Zdravilna  moč teh
Išče se stanovanje
kapljic je neprekosljiva  f j
— Te kapljice vredijo  • I
redno prenavljanje,  + :
če se jih dvakrat na dan  • ,
po jedno žličieo popije,   v" f
Okrepe pokvarjeni že-  *
lodec, storč, da zgine
(Varstvena znamka).   y kratkem ČaSU OmO-
tica in životna lenost (mrtvost). Te
kapljice tudi storč, da človek raji je", i Cena steklenici 60 vin.      j
iBsiofoloiiiJBva pijača iz kine S
• In   ŽPIP73    naJkolJši    pripomoček    pri a  *u   *wWiu> zdravljenju s trskinim oljem.
i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.
obstoječe iz 2 ali 3 sob in kuhinje za družino brez otrok.
Ponudbe na upraunišluo „Soče" pod sifpo ,,Stanovanje".
Odlikovana pekarija in sladčicarna
Rarol Draščik
v Corici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birtnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vin« in likarj« na drobno ali v originalnih butetkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦P* po Jako zmernih cenah. -*il
j  Andrej Fajt  I
S pekovski mojster i
|       v bris! Cirsi Franc. 61is. it. I          g
I —_  Filijalka t Dornbergii.   —  |
Sprejema naroČila vsakovrstnega  S
peciva, tudi najfinejega, za nove  s
maše  in  godove,  kolače  za   bir-  #
mance, poroke  itd,  Vsa  naročila  %
izvršuje točno in natančno po želji  J
naročnikov.                                      S
Ima tudi na prodaj različne moke,  3
fino pecivo,  fina  vina in   likerje  %
J po zmernih cenah.                           g
g Z«  Toliko   uud   priporočit   goriške ¦ g                  pJrtec, potice Itd.                   J
I*a«ea«ft#MM««a«aMt»atf•»•••••
Tr^o\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici
reg-lBtrovana zadruga s neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtna zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjcna in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6L obrcstovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 »>!i več let.                                        •
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine t;l% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadue hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4't%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleli so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« im »Primorec«,
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj ee oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo m nadzorstvo.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčev"ali tujcem.
Slovensie gospoBinje! Poskušajte milo iz te Jon* tovarne! Melje izvrsten. Cene olajne!
Naša Jpecijaliteta je: Capini* - K0Za 8 SOlnCNU ^^ ^f * '
V Gorici je na prodaj V Sledečih trgovinah: Blokar Jos., De Blas Lucijan, Bratuz Alojzij, Calligaris Iv., Cap-pella Vikt., Cleri Al., Kuštrirr Ant., Kutin Josip, Marega Jak., Maraž Jak., Marega Al., Modie Fr., Podgornik Al., Supaiisig Lavra, Toffoli Viktor v Gledališki in Semeniški ulici, Vodopivec vd. Alojzija, Vuga Rafael, Vallerio Petrina. - V Solkanu: Batistič Hektor, Forna-zarič Marija, Jug Josip, Jug Anton, Komel Fran, Stabile M., Vuga Valentin.