VIA CARLO ALBERTO 17 CIVIDALE MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir št. 28 (820) • Čedad, četrtek, 11. julija 1996 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi Dal 7 giugno ai 3 1 luglio MOJA BANKA Domenica 14jluglio Passeggiata Tomolo’ - Livek *3] hobles Quel rifugio fa parlare... Ha sollevato un gran polverone e non poche polemiche la notizia dell’intenzio-ne della Planinska družina Benečije di costruire un rifugio sul Matajur. Forse e-ra inevitabile. Senz'altro ha buttato benzina sul fuoco il taglio del primo articolo su un quotidiano locale, peraltro denso di inesattezze e a cui ha fatto seguito tutta una serie di prese di posizione. La Planinska družina, che ha sempre operato alla luce del sole e che tra i fini statutari persegue la salvaguardia dell’ambiente, che com- prende naturalmente anche la presenza dell’uomo sul suo territorio e nel nostro caso nel rispetto della sua identità linguistica e culturale, aveva già messo in programma un incontro pubblico per informare la cittadinanza sulle caratteristiche del rifugio e sulle finalità che avrebbe questa nuova costruzione. Alla luce degli ultimi fatti l’iniziativa si è resa più urgente. Il dibattito pubblico sarà organizzato entro il mese di luglio, probabilmente a Sa-vogna. Al di là della linea IMMAGINARIA Regione: sos dalla V saboto 6. julija so spet odparli “Postajo” par kateri sodeluje 19 umetniku HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 montagna Nel municipio di Venzone, organizzata dal coordinamento regionale dei presidenti delle comunità montane, si è svolta una conferenza sulla montagna dal titolo “La politica regionale per le zone montane nel segno dell’autonomia e del decentramento funzionale agli Enti locali”. Il coordinatore re- Armando Noacco gionale dell’Uncem Armando Noacco ha presentato un documento in cui si chiede una politica regionale per la montagna adeguata alle esigenze ed in coerenza con gli indirizzi europei e nazionali. Forte è stata anche la richiesta per la costituzione di un assessorato regionale per la montagna. Gor na varhu “Acusma" od Marcella Cremonese, tle na levi an moment otvoritve razstave Serafina Loszach an Giuseppina De Cesco. Tela zadnja razstava je v “čakalnici”, prostor v do-lenjim kraju vasi, kjer v če-tartak bo parvo srečanje s pesniki. Gost bo Hans Kitzmiiller, pesnik an založnik iz Brazzana. beri na strani 3 Produzione e vendita di infìssi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. T apoluove gleda napri Na otvoritvi jo je zapieu “Kobariški oktet” - Spreguorila sta Donatella Ruttar an garmiški župan Paolo Canalaz - V nediejo bo pohod iz Tapoluovega do Livka tle teli problemi šele obstajajo. V saboto pa zaries puno ljudi, ki so paršli tudi od zunaj (veliko od njih taz Slovenije), se je ogledalo instalacije an razstave an poslušalo “Kobariški oktet”, ki je nastopiu tudi po otvoritvi. Zvičer sta Sandro Carpini an Antonella Rudi predstavila eno “gledališko delo”, ki nam ga spet ponudita zadnji dan razstave, 4. vošta, z vsiem tistimi vaščani, ki bojo tiel sodelovat. Buj pozno je začela retrospektiva režiserja Miroslava Janeka (z njim smo napravli kratak pa zanimiv intervju, ki ga bota brali na tretji strani). V nediejo je pa nastopu mlad zbor “Beneške koranine”, ki je lepuo predstavu naše tradicionalne pesmi. Na koncu so vsi vasnjani pieli z njim. Ka’ se bo zgodilo pa tel tiedan? Bojo nimar odparte razstave Martina Melissa, “Dve čičici sta se rodile lietos v Tapoluovem: njima bomo posvetili telo razstavo”. Za telo vas, kjer v saboto se je odparla tretja “Postaja”, se ne zgodi puno krat, de se kajšan rodi. Ta-kuo, če rata, tuole parnese zaries puno veseja. Je pru takuo: muormo vsi bit prepričani, da tele vasi inuorajo tudi gledat na prihodnost. Zatuo je Donatella Ruttar, predsednica Društva beneških umetnikov, ko je odparla razstavo tudi povieda-la, kamu je posvečena. “Smo vsi veseli an nauduše-ni - je jala še Donatella - pa naš problem je, da niemamo velikega denarja. Takuo, an lietos smo napravli loterijo, an tisti ki morejo, naj pomagajo Tapuolovu...”. Garmiški župan Paolo Canalaz je pa potardiu, da vas an cieu kamun imajo še probleme, predvsem zak je nimar manj ljudi. Canalaz je zahvalu organizatorje “Postaje Topolove”, zak s tako pobudo spominjajo vse, da Četrtek, 11. julija 1996 2 Intervista a Miloš Budin riguardo la nuova legge elettorale regionale Autonomia ‘elettorale’ Il documento, votato dal Consiglio regionale, prevede anche l'elezione di almeno un consigliere espressione della comunità slovena del FVG A metà giugno il Consiglio regionale ha votato il documento con cui chiede che il Parlamento italiano, con una legge-voto, rimuova dallo statuto regionale, che ha valenza costituzionale, il vincolo del sistema proporzionale affinchè la Regione abbia piena autonomia legislativa in materia elettorale. Solo dopo il consenso del Parlamento - se ci sarà - l’assemblea regionale a-vrà la piena facoltà di dotarsi di una nuova legge e-lettorale. A questo proposito è importante il fatto che nel documento sia stata richiesta la garanzia di elezione di almeno un consigliere che sia espressione della comunità slovena. A MiloS Budin (Pds), vicepresidente del Consiglio regionale, abbiamo chiesto come valuta il fatto che nel documento sia passata anche la richiesta per la presenza di almeno un consigliere di madrelingua slovena. “Il fatto è molto importante in quanto dimostra che anche nel Consiglio regionale c’è una particolare attenzione per la realtà e le esigenze della nostra comunità. Con questa richiesta abbiamo in effetti soddisfatto l’esigenza, espressa da più parti, della presenza “garantita” di consiglieri di Il vice presidente del Consiglio regionale Miloš Budin lingua slovena. Oltre all’ importanza specifica della richiesta, va detto che il documento votato è anche un segnale importante per quanto riguarda il processo di convivenza che si va rafforzando nella nostra regione. Ed è in questo senso che ci siamo mossi. Siamo del parere infatti che solamente Italija ima več kot dve milijardi milijard dolga Kaj je pravzaprav politika? Moder odgovor je: vse. Tudi ko jemo fižol, opravljamo politično izbiro. Tudi vladati pomeni pravzaprav nenehno izbirati med raznimi opcijami. Razlika med desnico in levico se pa pozna po tem, koga prizadenejo te izbire, kdo jih plača. Italija je razvita, zelo bogata dežela. A ni povsem normalna, ker je strahotno zadolžena. Državni dolg znaša 2 milijardi in 200 milijonov milijard! Take številke si sploh ne moremo predstavljati. Se največ nam pove podatek, da znašajo obresti (interessi) na ta dolg 10 milijonov lir vsakih 15 sekund. 220 tisoč milijard lir vsako leto. Komu je država dolžna? Tu postanejo javne finance naravnost perver- zne. Ce izvzamemo redke izjeme, so veliki lastniki obveznic (obbligazioni) državnega dolga predvsem veliki utajevalci davkov. Državi denarja ne dajejo, zato ji ga posojajo, ga s tem operejo in še zaslužijo. In oblast si jim ne upa stopiti na prste, sicer bodo bežali kapitali na tuje, drugam po Evropi. Kajti davčne utaje znašajo, glej naključje, nekaj več kot 200 tisoč milijard lir: isto, kar država plačuje za izposojeni denar! Tu si mačka grize rep. V začaranem krogu je oblast prisiljena Sparati, pa klesti socialne storitve, zdravstvo, šolo, kulturo, prevoze. Tako bo ustregla kriterijem zdravega finančnega poslovanja, ki so jih določili evropski partnerji v Maastrichtu. Čeprav bi v Evropo prišla šibka in oskubljena... Prodi se tega zaveda in obljublja, da v Evropo ne bo pripeljal mrliča. Sedaj moramo obljubo držati. Bolj kot varčevanje potrebuje Italija temeljito davčno reformo, da bodo plačevali predvsem tisti, ki so bogateli z utajevanjem dohodkov. Primer ameriške multinacionalke “Philip Morris” je zgovoren. Utajila je za 10 tisoč milijard lir davkov. To pa je skoraj ves pomladanski varčevalni manever. Ce bi odkrili še štiri take (in so!) bi sploh ne potrebovali varčevalnih manevrov. In bi se Prodi, Cofferati in Bertinotti sploh ne kregali. Stojan Spetič nell’ ambito di processi positivi di convivenza si riescano a trovare soluzioni positive per la nostra comunità linguistica. Per quanto riguarda la richiesta della presenza di almeno un consigliere sloveno è giusto ricordare che nella dicitura non abbiamo usato il termine “rappresentante". Giuridicamente questo termine richiederebbe anche il soggetto da rappresentare (il corpo e-lettorale). Nel nostro caso vorrebbe dire il censimento della nostra minoranza. Noi abbiamo sostenuto la tesi che il consigliere sloveno ha pari dignità rispetto a tutti gli altri e rappresenta tutta la regione, non solamente la specificità slovena che sarebbe, tra l’altro, anche un fatto limitativo per il consigliere stesso”. Come sarà eletto il consigliere di madrelingua slovena? “Ciò dipende dalla nuova legge elettorale regionale. Ci sono più possibilità che vertono su due cardini: sul maggioritario e sul proporzionale. Nel Consiglio regionale non ci sono ancora indirizzi precisi per quanto riguarda le scelte da fare anche se da qualche parte è forte la nostalgia per il proporzionale puro. Questa soluzione va evitata. Siamo infatti del parere che bisogna trovare un meccanismo per cui la gente voti una maggioranza di governo. Questo si può realizzare con una legge di tipo maggioritario, così come per il parlamento. Anche il proporzionale potrebbe entrare in gioco. In questo caso saranno necessarie certe correzioni, diciamo con un premio di maggioranza. C’è poi la possibilità che il parlamento non ci dia l’autonomia in materia elettorale e che sia lui a decidere il sistema di voto alle prossime regionali. In questo caso sarebbe tuttavia opportuno che recepisca il senso delle nostre richieste” . Rudi Pavšič Drnovšekje predlagal Kračuna Slovenski politiki bodo imeli zelo malo časa za počitnice. 2e dejstvo, da bodo jeseni parlamentarne volitve pomeni, da je v vseh strankah stekla predvolilna dejavnost, ki bo rastla v poletni vročini in dosegla svoj višek prav v začetku jeseni, ko bodo predstavile programe in kandidate. V tem času pa je slovenska politična scena zasedena z vprašanjem volilnih referendumov, ki so vezani na volilno preizkušnjo in znajo imeti nepredvidene posledice. Kot smo že poročali, trem volilnim referendumskim predlogom se je pridružil še četrti, ki predvideva absolutno čisti proporčni sistem, tako da bi v Sloveniji ustanovili eno samo vo- ga, ki predvideva le minimalne korekcije zdajšnjega sistema. Toliko o referendumih, okoli katerih se bo moral izreči parlament in določiti datum za referendumsko preizkušnjo. O referendumu teče beseda tudi v ljubljanski občini, kjer se je Niko Lukež, bivši župan občine Ljubljana-Po-lje in član LDS, postavil po robu predlogu nekaterih svetovalcev desnega pola, ki so zahtevali odstranitev spomenikov Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču (na njuno mesto naj bi postavili spomenik samostojni Sloveniji in neznanemu junaku). Zahteval je, naj Ljubljančani z referendumom odločijo, če so za ali proti odstra- Davorin Kračun kandidat za Ministra za zunanje zadeve lilno okrožje in v parlament bi prišli tisti, ki bi zbrali največ osebnih preferenc. Kaj pa javnost meni o “bitki” za referendume? Nedeljsko Delo je objavilo javnomnenjsko raziskavo, na podlagi katere, naj bi se referenduma udeležilo le 45,5 odstotka volilnih upravičencev, 36,2 % upravičencev ne bo šlo volit, negotovih je nekaj nad 18%. Od tistih, ki bi se udeležili referendumske preizkušnje, naj bi jih 24,4% volilo predlog Janševih socialdemokratov, ki predlagajo večinski sistem. Nekaj nad 20 odstotkov pa je tistih, ki bi podprli liberaldemokratski proporčni sistem, za dvojni sistem (predlagal ga je Državni svet), naj bi se opredelilo 10,8 ostotkov ljudi, nekaj manj (8,2) pa za tiste- nitvi spomenikov. Za sklic referenduma je bilo potrebnih 200 podpisov, Niko Lukež pa jih je zbral 25 tisoč. Novost zadnjih dni, ki prihaja iz Slovenije, zadeva imenovanje novega zunanjega ministra, ki bi nadomestil Zorana Thalerja, kateremu je parlament izrekel nezaupnico. Premier Janez Drnovšek je konec prejšnjega tedna najavil, da bo parlamentu predlagal ime Davorina Kračuna, liberaldemokrata, ki je do pred nekaj meseci vodil ministrstvo za ekonomske odnose. Kračun je v nekakšni “liberaldemokratski balotaži” premagal konkurenco ambasadorja Franca Jurija in diplomata Mirana Mejaka. R.P. La Pop Tv è sempre più forte Anche in Slovenia il maltempo e le pioggie incessanti hanno provocato ingenti danni alla popolazione Klestil da Kučan Il presidente austriaco Thomas Klestil si è incontrato presso il lago di Bled con il presidente sloveno Milan Kučan. I due presidenti hanno affermato che intensificheranno i rapporti economici e culturali anche in previsione dell’entrata a pieno titolo della Slovenia nella Comunità europea. POP TV si rafforza La maggiore televisione commerciale slovena, la POP TV, nata nel dicembre dell’anno scorso, si è rafforzata diventando socio di maggioranza dell’emittente televisiva Kanal A. Con questa operazione la POP TV sarà visibile su quasi il 90 per cento del territorio sloveno e di conseguenza aumenterà la concorrenza con la televisione nazionale, specialmente per quanto riguarda il settore informativo. Monumenti della discordia Recentemente il presiden- te dell’assemblea comunale di Lubiana, che appartiene al partito socialdemocratico di Janša, ha proposto l’abbattimento dei monumenti che ricordano la lotta parti-giana. All’assurda richiesta si è levata la protesta di molti cittadini che si sono organizzati in un comitato ed hanno chiesto che siano i cittadini, con un referendum, a decidere sul destino dei monumenti. Per indire il referendum sono state già raccolte 25 mila firme. Perry in visita Il ministro della Difesa a-mericano William Perry si è incontrato con il premier sloveno Drnovšek e col ministro della Difesa Jelko Kacin. Perry, che lo scorso settembre è già stato in Slovenia, ha assicurato agli interlocutori il sostegno per l’entrata di Lubiana della NATO. Durante l’incontro si è parlato pure di intensificare la collaborazione militare tra i due Paesi. Postaja Topolove Janek: “Qui viviamo in un altro tempo” Janek alle prese con il proiettore a Topolò E’ una presenza fissa di “Stazione Topolò”, eppure solo quest’anno lo si avverte veramente. Ed é una scoperta, almeno per chi non lo conosceva prima. Lo si vede nel paese, macchina fotografica in vista (circolano alcune sue fotografie, da lui stesso stampate, bellissime), oppure, la sera, accanto al proiettore che ci fa vedere alcuni dei suoi cortometraggi. Miroslav Janek, praghese, montatore, regista, é anche uno degli artisti - assieme ad un altro praghese, Jiri Voves - che partecipa a “Stazione Topolò” con un’opera che lascia senza fiato. Insomma, valeva la pena rubargli qualche minuto, domenica sera. Cosa significa per te Topolò? “Non credo sia un luogo normale, in cui viviamo in questo momento. Si trova in un altro tempo”. Vuoi dire che é un paese u-nico? “Sì, unico anche perché isolato sulla montagna, con solo 48 persone che vi vivono. Ma é un paese molto bello, e anche magico”. E la “Postaja”? “Mi piace perché é comple- tamente fuori da ogni moda (Janek usa la parola inglese “mainstream”, che letteralmente significa la corrente principale, ndr), fuori da ogni snobismo”. Il lavoro che hai preparato assieme a Jiri Voves come é nato? “Sono venuto a Topolò già il primo ed il secondo anno. Moreno mi ha chiesto di fare qualcosa, ma io faccio fotografie, e qui una mostra fotografica non funzionerebbe molto. Così ho chiesto aiuto al mio amico Jiri, che é un artista, un grafico. Abbiamo visitato Topolò in mag- gio. Io avevo qualche idea, ma quando stavamo tornando a Praga é cambiata. Durante quel viaggio abbiamo pensato esattamente alla cosa che poi abbiamo fatto”. Come definiresti il tuo cinema? “Non darei definizioni. E’ da più di vent’anni che faccio cortometraggi. Quando trovo un po’ di materiale decido di fare un film, semplicemente. Tutti quelli che recitano sono miei a-mici, non attori professionisti. Sono persone a cui chiedo una mano”. M.O. “Postaja Topolove” - La settimana 11 luglio 21.00 “Voci dalla sala d’aspetto”: incontro con Hans Kitzmiiller 22.30 retrospettiva di Miroslav Janek 12 luglio 21.00 “Pust” - diapositive Fotokrožek 80 22.00 retrospettiva di Miroslav Janek 13 luglio 20.00 concerto del coro da camera “Metrisa” di Nizhnji Novgorod 22.00 retrospettiva di Miroslav Janek 14 luglio 8.30 camminata Topolò-Livek 17 luglio 21.00 “Voci dalla sala d’aspetto”: incontro con Cesare Tomasetig Il coro russo, un repertorio che spazia in ogni genere Il coro “Metrisa” di Nizhnji Novgorod (Russia), che si esibirà sabato a Topolò, é composto da docenti di conservatorio, studenti di musica e semplici appassionati. Si é esibito diverse volte, in questi anni, a Mosca, San Pietroburgo, Vladimir e in altre città bagnate dal fiume Volga, oltre che in Bulgaria, Polonia, Slovenia e Italia. Il repertorio spazia in tutti i generi e abbraccia tutte le epoche: dal canto ortodosso alla musica classica russa, dal folklore locale alle composizioni di autori contemporanei sia russi che stranieri. Il coro - diretto dal maestro Anatoly Ezhov - ha dedicato molto spazio agli autori classici di scuola italiana, fiamminga, inglese e tedesca. La “Stazione” inaugurata sabato con una dedica alle due nascite avvenute quest’anno nei paese Roberto Da Re Giustiniani: ‘‘Macchina per le voci” Topolò, un omaggio al futuro Con il coro di Kobarid e un azione teatrale é stato dato il via alle iniziative collaterali che dureranno un mese Dedicata alle due nascite avvenute quest’anno nel ^ paese, due veri e propri avvenimenti, la “Stazione Topolò” é ripartita (ma forse semplicemente continua) sabato scorso con un’inaugurazione formale. Poche parole - da parte di Donatella Ruttar, presidente dell’Associazione degli artisti della Benecia, e del sindaco di Grimacco Paolo Ca-nalaz - perché dicono di più le opere, i ricercatori, il miscuglio di lingue e di colori. La “Postaja” é iniziata con la gente da fuori che arrivava, con quella del paese che aspettava. Ora, per un mese, sarà così. Le sere saranno riempite da incontri, concerti, performance. Tutto intorno faranno compagnia le opere, le “esperienze” (all’appello ne mancano per la verità ancora alcune). Ad esporre sono artisti provenienti da Italia, Slovenia, Norvegia, Gran Bretagna, Repubblica Ceca. La “Stazione” ospita anche i quadri di Serafino Loszach, ormai una presenza costante nella manifestazione, di Martino Melissa, un giovane di Lasiz prematuramente scomparso le cui opere sono una vera e propria rivelazione, e di Giuseppino De Cesco. Sabato, assieme alla presenza del «Kobariški oktet», c’era da segnalare l’azione teatrale di Sandro Carpini e Antonella Rudi, che verrà ripresentata durante la giornata di chiusura della manifestazione, e la proiezione del primo cortometraggio del regista praghese Miroslav Janek. La domenica é iniziata con la messa cantata dal coro «ReCan» e la tradizionale processione. La serata ha visto invece come protagonista il coro «Beneške kora-nine», un gruppo che, sotto la direzione di Davide Clo-dig, sta dimostrando come la tradizione musicale della Benecia stia a cuore anche ai giovani. Tapoluoške žene so se kupe zbrale an zapiele okuole Mirka, ki je godu na ramoniko Zbor “Beneške ko ran ine” je lepuo zapieu v nediejo vičer v Tapoluovem Più tardi la pioggia ha interrotto la visione di un video di Gianfilippo Pedote dedicato al Mediterraneo. Il programma collaterale della “Stazione” ha previsto per ieri uno spettacolo teatrale di Cosimo De Palma, che ha presentato un modello di riutilizzo delle cose che normalmente si gettano via. Da oggi, giovedì, inizia invece il ciclo di incontri che - con il titolo «Voci dalla sala d’aspetto - Glasovi iz čakalnice» - presenterà alcune delle esperienze poetiche più significative dell’area Alpe Adria. Il primo incontro sarà con Hans Kitzmiiller, poeta ed editore di Brazzano (Gorizia) che ha pubblicato alcuni libri di poeti friulani, sloveni e ca-rinziani. Tra questi la tradizione in italiano del «Canto alla durata» di Peter Handke. Questo incontro, come gli altri, si svolgerà nella «sala d’aspetto», dove sono anche ospitati i lavori di De Cesco. Da segnalare, per questo fine settimana, anche la proiezione di diapositive sul «Pust» a cura del Fotok-rožek 80 di Trieste e in collaborazione con la Planinska družina Benečije (venerdì sera) ed il concerto del coro russo da camera «Metrisa» (sabato). Per domenica é prevista la camminata «oltre la linea immaginaria» da Topolò a Livek organizzata dal circolo ReCan. Un appuntamento ormai consolidato, quello dell’incontro tra i due paesi. Quello sloveno ricambierà la visita domenica 4 agosto. An tele dvie Cečice, Emma an Vida, bojo sigurno za kako lieto pisale po sloviensko za Mojo vas. Lietos so na-pravle lepo risbo, saj so takuo mikane de bojo Sele jeseni zaCele hodit v vartac v Spietar. Prejele pa so an one nagrado, an Se narbuj težkuo so Čakale, kada jih pokličejo. Ljubezen za svoj jezik an svoj duom je trie-ba uCit otrokè, kadar so sele mikani. Zatuo, naj bojo tele pravce spodbuda vsem beneških materam an tatam an nonam: “Guorite po sloviensko s te malimi!”. Veto jam Ankrat jest in moj tata smo Sli gledat Veliko jamo. Velika jama je blizu Sovodnje. Se pride gor na Ranta in potle se gre po Briegu. Nono mi je povedu da kar je bil mlad na Tr-Cmunu, Mohor BlaZetu je pravil, kar se je zgodilo njemu nonu kar je bil fant: takrat dol na Veliki jam je bila sano-žet in so vozili krave past. Ankrat krava je utekla v jamo in nono Mohora je Sel po njo; v jam je videl duje ljudi s kozami oblečeni ki so kurili ogenj na sred jame; so mu vrnili kravo in mu jal da ne bo smel povedat da jih je videl. Nono Mohoru je tua-le povedu prvi krat kar je bil zlo star. Moj tata mi je povedu, da nekaj let od tega so v Veliki Jam kopali in uSafali stare ljudske kosti. Enea Vogrig 2. razred Studijski center Nediza se zahvaljuje vsem, občinam, podjetjem, trgovinam in društvom, ki so s svojimi darili prispevali za uspeh natečaja “Moja vas”. An na koncu še fotografija na varhu, vsi kupe (manjka Flavia, ki runa sliko) z Gigio, kina more skrit ljubezni za Igorja 4 no vi matajur____________________________________________ Četrtek, 11. julija 1996 Se nekaj besed o lietošnjem dialektalnem narečju MOJA VAS Liep sviet te malih An lietos je biu živ an veseu otroški an mladinski praznik v Špietru Mladinska Veseu tiedan med gorami Taborenje v Trenti pomeni ziviet v Čudovitem naravnem, hribovitem okolju an Se posebno hoditi vsak dan na izlete, spoznavati nove hribe an varhe, pa tudi se buojs spoznati med prijatelji. Skupina 23 otruok, ki je kupe s štierimi “učitelji” -Igor Tuli, Flavia Iuretig, Damjan Visentin, Sabina Tedol-di - bila od 1. do 7. julija v Trenti se je vantila damu pu-na dobrih spominov an dobre volje. Ceglih niso imieli previe sreCe z vremenom, so dosti hodili, se igrali in prepevali. Mimo spominov ostanejo Se fotografije s katerimi so dokumentirali 1-tedensko življenje v vznoZju Krna. Na varhu je tipična slika, posneta med hojo proti varhu, tle zdol pa adan od momentov Življenja v hribih: po slovenski navadi, tisti, ki pride parvič na varh gore muora bit karščen. Kuo? .. s Strikam po riti. Takuo, ki kaZe druga fotografija pa so se uCil tudi plezati z “imbragaturo” an parvezani za varco. Pobuda Planinske družine 'l Benečije, ki je bla lietos drugič, je bla zlo lepuo sparjeta od otruok. Hlietu se Sigurno vic ku kajSan spet vame. On je biu grabjar, ona je pa z žbrinčjo postavjeno pred cierkvijo kolače predajala Tista od Marjute an Bepa Stare pravce, ki se prenašajo iz roda v rod an so lietos paršle na Mojo vas v Spietar Ka se skriva ta pod kamanje od Nediže Tala pravca je nova an za nas, saj kar smo vprašal, kuo se rodijo otroc so nas takuo garduo pogledal, de se niesmo upali vic oglasit. Bla je zlo všeč tudi na konkoršu Nadison - Nadiža, ki ga vsako lieto organizava občina Manzan. Francesco jo je napisu po italijansko an je parjen nagrado. Moja mama kar je bla mikana, an dan je upraSala svojo nono: “Nona, al me poviaS, kua se rodijo otroc?” Nonaji je poviadala tolo lepo praveo. Kadar an tata an na marna Cejo imiat adnega otroka, muarjo iti v Carnivarh. Moja mama se je rodila v dolenjin Marsine an Carnivarh je tam spriat na drugin briegu. Na sredi tele dvia vasi teCe Nediza. Tata an mama, kar so parsli v Carnivarh, so limarli potaCit dol po njivah an dol po gozdu kamanje, da so parsli not dol v NediZo. Potle tata an marna so parsli blizu NediZe an so muarli gledat pod kamanju kje je bil otrok za nje. Kar so ušafala lepega otroka so poklicali komar, ki je bla adna Zena, ki je nosila damu otroke notar v nje borši. Tisti cajt, mama je Čakala otroka v pastiaji. Kar je parSla komar v vasi, vsi otroc iz Marsina so gledal nje borSo an posluSal ce otrok je jokal. Moja mama kar je bla mikana, vsaki krat ki je Sla dol v dolino an je videla Nedizo je pomislila: “Tle sam se rodila”. Francesco Cendou 3. razred Marjuta Zuanova je kolače predajala, nje mož Be-po Arnišcju je bil pa grabjar. Ziviela sta v Platcu v majhani in okajeni hiSci, ku družina je bla nomalo posebna, niesta miela otruak, ta-kua tudi velikih skarbi. Pe-jala sta življenje napri dan po dnevu. Po zime sta grabje runa-la, ma ku je parslo lieto je Marjuta zaCela vandrat okuole po sejmah, buah Bepo, ku je ostu sam doma, je po njega opravju moške opravila. Ze maja, kar so začele Svete Obhajila, se je Marjuta z nje ZbrinCijo lepua nastavla pred lieSko cierku in tam predajala kolaCe in bonbone veselin otruocem. Senjam po sejmu je šla napri an takua ovidala vse fare. Za Svet Stuoblank je parSla tudi v Dreko v Stuo-blansko faro, gor je bil velik senjam pred cierkvijo, nie mankalo ne merikana, ne klintona, ne cividina, tu- di ona je lepua predajala nje kolaCe. Po dugi pieti masi jo je pariela lakot, odvò je učakala, da je finila precesija, naglo potlè je ukuazala an hliebac kruha an no buCo merikana, na zi-dieju pred ZbrinCjo je sedie-la an lepua tuole močila an jedla. In veselo uživala. Na zadnjo je naročila Se dno buCo vina, debelo so jo gledale Zenate, onà pa je odgu-arila: “O moje vi, ku ga je dno buCo popil kruhac ga lahko dno Se ist popiam”. Ce priat je ona hodila okuole Svetega Stuoblanka, je potlè Svet Stuoblank hodu okuole nje. Puno dni jo je Caku Bepo doma an priet ku ona se je uarnila, se je on odločil iti grabje predajat v Cudat. Spustu se je prednem po dolin, paršu v Cudat, ki se je glih zorilo, parvo dielo je gledu lepua grabje predat, ku je mel dvie palanke v Zepu se je hitro nesu h Ska-balonu an se najedu trip, popiu je navarh obiuno merlota. V oštariji je uSafu parja-telja, ki je predaju lepo an debelo Čebulo, zdielo se mu je dobro opravilo, kupu je še dugo kito Čebule, takua u oštariji je pustu vso njega dielo an pardielo. Pozdravi-ju je parjatelje an odpotil se je pruot duom. Ze mrak se je runu ku je parSu na Lie-sa, velike in Crne magie so poluhtu letale ko je zaCel hodit po uoski stazici pruat Platcu. Dol na Voskih Bar-cah je Ze pogarmielo, du Mlakah nie mu ne napri ne nazaj, bla je huda tamà, obupan je vargu v luht adno Čebulo, glih v tistim se je pobusknilo, ogledu se je okuole an takua prestopu napri ne dva metra, parjela ga je kuraZa. Spet je zatamlijelo. Otipu je debelo Čebulo, jo je vargu v luht an zaueknu: “Na an Cebulaj dam an bu-skaj ! ”, pobusknielo se je nazaj an Bepo je pohitel napri, takua do Platea. Bu-skaj po buskaj se je kita Če- bule podarla. ParSu je na prah hiSe ko se je že runu dan, vekukala je tud Marjuta, ki med tem se je bla var-nila iz Svetega Stuablanka, tudi ona brez sudu ma zdrava an vesela ku naš Bepo. Objela sta se an veselo jo zapiela. Giorgia Zufferli 5. razred sen: razbiti zdajšnjo večino in poskusiti sestaviti novo koalicijo, v kateri bodo stali tudi predstavniki Berlusconija. Resnici na ljubo pa zdajšnji deželni večini niso potrebni rušilni manevri od zunaj, saj ima dovolj napornega dela znotraj same sebe. Iz dneva v dan rastejo nesoglasja med koalicijskimi partnerji, v prvi vrsti med Ljudsko stranko in Severno ligo. Zadnja razprava glede politike prizadetih oseb je bila ponoven primer nesoglasji med tema dvema strankama. Sicer stanje se ne bo izboljšalo niti v naslednjih dneh, ko bo deželni svet razpravljal o parkih in Zeleni, ki so del veCine, so že napovedali svoje nasprotovanje deželnim izbiram. Sam predsednik Cecotti in DSL pa igrajo vlogo gasilcev. Družina poje vas pričakuje V Andražu nad Polzelo v Sloveniji že 13 liet organi-zavajo lepo an posebno manifestacijo “Družina poje”. Iz vse Slovenije pa tudi iz naše dežele, Avstrije an Madžarske nastopajo družine s slovienskimi ljudskimi piesmi, ki jih zapojejo na domaC naCin. Kar je važno je, de muora bit družina -oCja, mati an otroci, ali pa bratje in/ali sestre. Benečijo v Andražu le-puo poznajo, saj so bratje Chiabudini iz Scigle vickrat šli piet na tisto srečanje. Bluo bi lepuo, Ce bi se jim doložla Se kaka družina. Družina poje bo lietos v nedieljo 25. avgusta ob 14. uri na Športnem dvorišču v Andražu. Ce vas zanima napisajta Slavku Pižorn, Andraž 20, 3313 Polzela (Slo), ali pa pokličita dopoldne na (00386-63) 853321, popoldne pa na 720768. Concorso fotografko aResia Il circolo culturale resiano “Rozajanski dum” organizza il secondo concorso fotografico dal titolo “La Val Resia vent’anni dopo il terremoto”. Il concorso fa parte di una nutrita serie di manifestazioni nell’ambito della nona rassegna economica culturale “Una finestra sul futuro” che si svolgerà presso la casa di cultura resiana a Prato di Resia. In questa occasione saranno esposte tutte le fotografie che parteciperanno al concorso. I partecipanti (foto in bianco e nero ed a colori) dovranno consegnare le opere fino a sabato 13 luglio nella sede del circolo culturale resiano. Marina Trinco laurea con lode In lingua e letteratura russa a Udine Četrtek, 11. julija 1996 Posvet v Pušji vasi pokazal s prstom na Deželo Gorske skupnosti so dvignile glas “Praske” znotraj vetine na Deželi Pol svoboščin teži k razbitju zdajšnje koalicije Venerdì 28 giugno si è laureata all’Università di Udine in Lingua e letteratura russa Marina Trinco. Dopo un ottimo curriculum di studi Marina si è laureata con una tesi su Juri Trifonov e più precisamente con la traduzione di “La casa capovolta”, un ciclo di novelle dell’autore russo. Un lavoro il suo molto apprezzato dalla commissione come dimostra anche il punteggio conseguito: 110 e lode. Comprensibile la soddisfazione di papà Giuseppe Trinco (Storie), della mamma Rina (Picino-va), entrambi orginari di Drenchia ma residenti con la famiglia a San Giovanni al Natisone, dei fratelli, di parenti ed amici. Ma quella che ha più ragioni per festeggiare è lei, Marina, che è riuscita a portare a termini gli studi u-niversitari con ottimo esito ed in breve tempo, pur dovendo conciliare studio e lavoro. Complimenti vivissimi alla neodottoressa in particolari dagli amici della Planinska družina Benečije. Predsedniki gorskih skupnosti in župani z območja, ki so ga pred dvema tednoma poplave razdejale, so jezni na deželno upravo. Prvi ugotavljajo, da niso večletnim obljubam o uresničitvi politike v korist hribovitih območji, sledila dejanja in da se je položaj toliko poslabšal, da je to območje med najbolj prizadetimi v državi. Nedavne poplave v Kar-niji in Kanalski dolini pa so pokazale na neučinkovitost Dežele, kar zadeva pomoC in uskladitev intervencij. Predsedniki gorskih skupnosti in župani Gornje Furlanije so se zbrali v PuSji vasi na posvetu, ki so mu dali naslov “Deželna politika za hribovita območja v vidiku avtonomije in funkcionalne decentralizacije javnih uprav”. ^ Posvet, ki ga je vodil predsednik koordinacije deželnih gorskih skupnosti Armando Noacco, je bil priložnost, da bi “izmerili” pripravljenost zdajšnje deželne večine, da bi udejanila duh V duhu stare avtonomije V Klenje pride v sriedo Folkest deželnega zakona St. 35, ki so ga izglasovali že pred devetimi leti. Zaradi navedenega so predsedniki gorskih skupnosti upravičeno zaskrbljeni, ker ne vidijo izhoda iz zdajšnjega položaja, ki je dokaj kritičen. V dokumentu, ki so ga predstavili na posvetu, so postavili dolo-cene zahteve, na katere bo morala deželna uprava dati jasne in hitre odgovore. Bistvene zahteve, ki jih postavlja koordinacija predsednikov gorskih skupnosti zadeva veCjo avtonomijo teh organizmov, ustanovitev odbornistva, ki bo skrbelo izključno za to problematiko, združitev oziroma zmanjšanje Števila zdajšnjih gorskih skupnosti upoštevajoč družbeno-ekonomske specifičnosti posameznih območji. Novim gorskim skupnostim pa bo potrebno zagotoviti jasne pristojnosti, ki bodo zadevale okolje, energijo, kmetijstvo, gozdarstvo, obrtništvo, malo industrijo, turizem in trgovski sektor in seveda veCjo avtonomijo, (r.p.) Deželni koordinator Berlusconijevega gibanja “Naprej Italija” Roberto Anto-nione, ki sedi tudi v deželnem svetu, je v krajevnih političnih krogih dvignil precej prahu z izjavo, da je Pol svoboščin pripravljen podpreti levo-sredinsko zavezništvo na deželi, Ce se to loci od Severne lige. Antonione v bistvu predlaga novo vladno veCino, izraz Oljke, ki bi dobila zunanjo podporo desnice, ko bi bila v teku razprava okoli pomembnih reform, začenši z volilno, ki bi morala iti v smer večinskega sistema. Vemo, da za takšen volilni sistem se ogravajo tudi DSL in Ljudska stranka, proti pa je tretji veCji deželni vladni partner, Severna liga, ki bi rada ohranila proporCnega. Antonionev predlog je sprožil nezadovoljstvo tako na desnici kot v sami Oljki. Iz veC krajev ugotavljajo, da za tem Antonionijevem predlogu stoji režija Fer-ruccia Sara. Namen je ja- Precesija krajevnih administratorjev na oživitvi beneškega parlamenta, ki je bla za senjam v Spietre. To parvo so šli gonfaloni občin, potlè pa med čedajskim an špietarskim županam - Bernardi an Marinig - je biu mons. Dionisio Mateucig, ki je imeu v rokah zelo star evangelij, napisan v glagolici, na katerem je potle izvoljeni dekani parsegu Palca je bila simbol oblasti za župane v cajtu, ko je biu živ naš parlament. Nucal pa so jo tudi za votat. Ko je dekan dau svoj predlog je utaknu v zemljo palco, tisti, ki so bli dakordo z njimi so diet blizu še njih. Tle videmo vse palce s katerimi so župani izvolili dekana V torak 9. julija se je Folkest varnu v Benečiji, v vas ŠCiglo, kjer je vsakikrat do sada biu zlo lepuo spa-rjet od ljudi. Telekrat so te parvi zaceli gost Ližo an Gusto an takuo parnesli beneški pozdrav italijanski skupini Adio Leon! Drug koncert tle par nas bo v sriedo 17. julija v Klenji, kjer bomo lahko posluSal dvie angleške skupine Tony Ma-ude an Rattle’n Reel. Tretji koncert v Benečiji, ki bo kiek zaries posebnega bo tist, ki bo v v torak 23. julija v Landarski jami. Pobuda je paršla ko v zadnjih dvieh lietah od Foruma, ko je bla v stari podu-tanski cierkvi an pred njo Muzika pod turmam. Telekrat so zbral Landarsko jamo, kjer se bo naša ljudska piesam prepletala z moderno glasbo. Pogledmo pa program telega zanimivega festivala etnične in sodobne glasbene ustvarjalnosti za tel tie-dan. Donas Cetartak 11. julija bojo 4 koncerti, v Kopru italijanska skupina Adio Leon!, v Gorici bojo nastopili Elena Ledda e Sonos, ki parhajajo iz Sardinje, v Brazzaccu bo bretonska skupina Glaz, v Trasaghis pa Lorraine Jordan s glasbeno tradicijo Irske in Walesa. V petek 12. julija je kar 5 koncertov: v Kopru znana italijanska skupina Pitu-ra freska, v Cordenons italijanska Morrigan’s Wake, v Gorici spet italijanska skupina Acquaragia drom, na trdnjavi v Osoppu bo peu Vincenzo Zitello, v San Giovanni al Natisone pa Bretonci skupine Glaz. V soboto 13. julija pridejo na vrsto Codroipo z angleško skupino Rattle’n Reel, Piano D’Arta z italijansko Canto libre an Castello (blizu Aviana), kjer bo koncert Musica e solidarietà. V nediejo 14. julija v Trivignanu bo skupina Morrigan’s Wake, v Fri-sancu angleška Rattle’n Reel, v Enemonzu pa bosta dve skupini ameriška Melinda Tucker an Marušič trio iz Istre. V pandiejak 15. julija puojde Folkest na Koroško v Beljak (Villach), kjer bojo nastopile dvie skupine: irska La Lugh an italijanska Manquche e dintorni. Le v pandiejak bo koncert tudi v Vidmu, kjer Mari Boine bo predstvaljal Norveško, Rim Banna pa Palestino. V torak 16. julija bo v Osoppu skupina Rattle’n Reel, v Gorici Manquche e dintorni, v Brugneri La Lugh iz Irske. V sriedo 17. julija bo v Manzanu valdostanska skupina Le pays natal, drug koncert kot reCeno bo v Klenji. V Cetartak 18. julija bojo 4 koncerti: v Tricesimu (Lindo Sdraulino - Furlanija an Le pays natal) v Ro-mans d’Isonzo, v Cerci-ventu an v Istri. Aktualno Casa di riposo: anziani ospiti per tre mesi... La Casa di riposo di Ci-vidale sta per avviare un progetto sperimentale per l’accoglimento di persone anziane o adulte che, per un periodo di tempo limitato e per motivi ben definiti, non sono in grado di rimanere a casa non potendo condurre una vita autonoma. La novità, messa in rilievo dalla presidente del consiglio di amministrazione della Casa di riposo, Maria Cristina Novelli, riguarda un’istituzione che attualmente accoglie circa 250 persone anziane. Il progetto di ricovero temporale partirà in agosto e durerà fino a dicembre. Si tratterrà infatti di una fase sperimentale che potrà avere seguito. “L’idea - dice la dottoressa Novelli - é di andare incontro alle esigenze delle famiglie che vogliono mantenere il più possibile a casa i propri anziani”. L’accoglimento é previsto per un tempo massimo di tre mesi, un periodo che potrà essere prorogato di altri tre mesi per casi eccezionali, “situazioni da studiare ad hoc - afferma la presidente - specie per quanto riguarda le persone che abitano le zone montane, in particolare le Valli del Natisone”. Gli accoglimenti temporanei, secondo il progetto, a-vranno precedenza rispetto ai ricoveri definitivi, (m.o.) WWF vabi na letovanje v naravi v dolino Rezije WWF pripravlja v Reziji za poletni Cas dve letovanji, obe namenjeni ljubiteljem narave in pristnega stika s krajevno kulturo. Prvo bo potekalo od 27. julija do 4. avgusta in se ponuja kot popolno uživanje v naravi. Izletniki bodo namreC stanovali v eni od nekdanjih koc v rezijanskih planinah, kjer seveda manjkajo udobnosti, katerim so danes vsi vajeni, Človek pa lahko Živi in uživa popolnoma “utopljen” v naravi. Letovanje bodo dopolnjevala srečanja s strokovnjaki z različnih področij in veCeri posvečeni rezijanski kulturi. Druga ponudba, od 24. avgusta do 1. septembra, pa je namenjena naravovar-stenikom, ki se komfortu ne morejo odpovedati. Stanovali bodo v vasi, odkoder se bodo vsako jutro podajali na sprehode v naravo. Tudi zanje so pripravili bogat program za spoznavanje naravnega in kulturnega bogastva doline pod Kaninom. Kdor želi podrobnejše informacije naj se obrne na WWF v Vidmu (tel. 502275). Parpravjajo ga za 19., 20. an 21. julija Dan po se vrača ObliCane an blizu njih vse tiste, ki so jim par sarcu stare domaCe navade, je ra-zveseljila novica, de lietos v Oblici bojo spet praznoval “Dan po starim”. Tist praznik je biu ries nieki posebnega an pru zaradi tega so ljudje radi hodili v vasico sriedenjskega kamuna. Po-Caso, poCaso so vsi naši sejmi ratali poglihani: grilja, ples... an je nareto. V Oblici pa so se bli zmi-senli kiek posebnega. Parvo, kar je bluo posebnega je de so ponujal an dajal pokušat tiste stare jedi, ki fureSti jih na poznajo, domaci pa jih nimar buj poriedko kuhajo an jedo. An tuole je bluo narbuj moCnuo vabilo v Oblico. Drugo rieC, ki so se jo zmi-snili, je bluo nazaj parnest na dan stare igre za otroke. Nieso imiel su-du an igrač, so se pa radi igral an nasi noni an bisnoni an ker nieso P' _ , ^ i ,, • ■'•"Sr, f" ■■ -.'-.v.;.;P;: imiel nic so nucal pa glavo an fantazijo. Na žalost vse tuole gre v pozabo, zatuo je lepuo, de so se v Oblici nazaj začel igrat “po starim”. NarlieuS je biu parvi “Dan po starim”, pa ne samuo ker je bla novica. Biu je narbuj domač an avtentičen. TroStamo se, de se bojo Obli-čanji daržal domačih tradicij. Un manuale per riconoscere l’orso bruno L’orso é un pericolo? Come molti animali, anche quelli che vivono in stato di cattività, lo é solo se attaccato. Ad ogni modo é meglio conoscerlo, prima di incontrarlo. A dare le dovute informazioni sull’orso bruno ci pensa, con una serie di interessanti iniziative, il WWF Italia, che ha tra l’altro pubblicato un manuale per il riconoscimento dei segni che testimoniano la presenza dell’orso bruno. L’opuscolo é stato tradotto e pubblicato anche in lingua slovena (“Priročnik za prepoznavanje znakov prisotnosti rjavega medveda”) con la collaborazione dello Slovenski sklad za naravo e Esperti sloveni e italiani presentano il manuale del Life, organismo della Comunità europea. La presentazione del manuale, avvenuta recentemente nel Museo della Grande guerra di Kobarid, é servita anche per capire le conseguenze della presenza dell’orso bruno nella nostra zona (in particolare in Slovenia, ma come si sa l’animale ha raggiunto recente- mente le pendici del Matajur) e le misure preventive prese dalle associazioni ambientaliste per difendere sia l’orso sia gli animali che é solito attaccare. Il professor Miha Adamič, dell’Università di Lubiana, ha ricordato la crescita della presenza dell’orso negli ultimi anni (attualmente in Slovenia se ne contano da 310 a 390), le misure di tutela prese nei confronti dell’animale ma anche quelle di risarcimento soprattutto per i pastori che si vedono colpite le greggi. Ecco quindi l’iniziativa dei recinti elettrici e quella dei cani da pastorizia, anche perché, ha detto il professor Adamič, “in futuro il numero degli orsi aumenterà”. Per Carlo Frapporti, del WWF Italia, “é fondamentale risarcire i danni agli allevatori per favorire il ritorno dell’orso sulle Alpi, ed é importante che la popolazione sia d’accordo sulla protezione dell’animale”. Il risarcimento, é stato aggiunto, potrebbe avvenire anche attraverso una compensazione in ovini. Per questo la collaborazione itM-lo-slovena prevede - ol alla pubblicazione di un secondo manuale - anche la creazione di un gregge a questo scopo, che potrebbe venire localizzato nelle Valli del Natisone. (m.o.) Interreg H: gli aspetti operativi tema di un incontro a S. Pietro Amministratori italiani e sloveni presso la Comunità montana Gli aspetti operativi relativi agli interventi che si possono attuare grazie all’In-terreg II sono stati il tema di un incontro promosso dalla Comunità montana delle Valli del Natisone e tenutosi a S. Pietro al Natisone sabato 22 giugno. Alla riunione presieduta dal presidente prof. Giuseppe Firmino Marinig hanno preso parte anche l’assessore Fabio Bonini e l’arch. Walter Tosolini, il sindaco di Kobarid Pavel Gregorčič, il prefetto di Tolmino Zdravko Likar, l’assessore provinciale Mauro Bi-got, accompagnato dal tecnico architetto Stefano Asquini ed il vicepresidente della Comunità montana delle Valli del Torre Romano Grimaz. Assenti invece a causa del nubifragio e dei problemi ad esso collegati il sindaco di Bovec ed il rappresentante della Comunità montana della Val Cana-le. É stato esaminato il programma relativo alla frontiera tra Italia e Slovenia ed in particolare l’Alta valle dell’Isonzo e la fascia confinaria del Friuli e cioè il territorio che ha subito i maggiori disagi a causa del confine. Gli amministratori quindi hanno voluto affermare la propria volontà di collabo-razione per migliorare la situazione socio- economica delle popolazioni di frontiera. Il programma relativo all’Interreg II verrà reso operativo dalla regione Friuli-Venezia Giulia nei prossimi mesi con un’apposita legge e a questo proposito i partecipanti all’incontro hanno manifestato la propria determinazione a collaborare con la Regione al fine di centrare meglio gli obiettivi. É stata proposta la costituzione di un gruppo tecnico di lavoro per l’esame preliminare dei progetti e quindi verrà chiesto un incontro con l’assessore regionale alle politiche comunitarie Alessandra Guerra. Da parte slovena i rappresentanti degli enti locali hanno comunicato l’attivazione di una collaborazione con l’Associazione europea delle regioni di frontiera attraverso cui la Slovenia verrà inserita nel circuito delle provvidenze europee. A tale scopo è stata organizzata a Kobarid il 9 luglio una conferenza a cui sono stati invitati a partecipare rappresentanti anche di Italia ed Austria. In quella sede è stata posta anche la necessità di individuare anche un meccanismo più efficiente di collegamento tra la Provincia di Udine e l’Alta valle dell’Ison-zo. Ob peti obletnici osvoboditve prehoda Spominsko na bloku n “Njo le bom ves čas življenja / ljubil iz srca globin. / Ljuba moja je - Slovenija / jaz pa slave zvest sem sin”. S temi verzi Simona Gregorčiča so se na mejnem prehodu na Robiču pred nekaj dnevi spomnili pete obletnice osvoboditve mejnega prehoda, ki so ga bile blokirale oborožene enote JLA. V svojem pozdravu je Pavel Gregorčič, Zupan Občine Kobarid, ki je dala obeležje postaviti, poudaril složnost in enotnost vseh Slovencev za dosego skupnega cilja - samostojno slovensko državo. Spominsko obeležje (na sliki) so odkrili predstavniki občine, policije, vojske in carine. Obisk s Koroške na Trbižu Sosvet za narodnostne manjšine pri koroški vladi, ki mu predseduje predse-dnik Zveze koroških organizacij Marjan Sturm, je prejšnjo soboto imel prijateljski obisk pri predstavnikih slovenske in nemške manjšine v Kanalski dolini. Srečanje ki je bilo na trbiskem sedežu nemške kulturne skupnosti, sta se poleg Sturma ude ležila še Janko Zwitter ii1 Karel Anderwalt, za kulturno društvo Planika pa sttf bila prisotna Rudi Bartalotl1 in Salvatore Venosi. Ob tej priložnosti se je zastopstvo sosveta lahko seznanilo s stvarnostjo Slovencev v Kanalski dolini te( s pobudami, ki jih uresničit jejo na jezikovnem ozirom1 kulturnem področju. 0^ koncu so se dogovorili, à1 bo zastopstvo sosveta nadfl ljevalo s taksno obliko ie formiranja. 11 ventesimo anniversario del terremoto è stato carico di significati molto positivi Un grazie da Lusevera Bisogna costruire per la comunità slovena della provincia di Udine una storia nuova - La pace ed il benessere si creano nel dialogo, nella collaborazione e nel rispetto di se e degli altri A nome della comunità cristiana di Bardo/Lusevera, ringrazio Zoran Thaler, ministro degli esteri della Repubblica di Slovenia, per la sua presenza e le sue parole alla messa di domenica 5 maggio, in occasione del 20. anniversario del terremoto. E ringrazio della loro presenza Sergio Cecotti, Presidente della Giunta regionale del Friuli-Venezia Giulia, Claudio PalCiC, Piero Fontanini (deputato, rappresentante del popolo friulano e anche delle istanze degli sloveni dela provincia di Udine alla camera dei deputati), don Bruno Jacobelli e tutta la docesi di Albano, il gruppo di Padova, gli a-mici di Bologna, del Piemonte, di Basaldella, di Roma... A due mesi di distanza, l’avvenimento si carica di significati straordinariamente positivi per noi e per tutta la comunità degli sloveni che vive in Benecia. Lo scopo immediato dell’incontro era dire un caldo ed affettuoso grazie a tutti quelli che ci sono stati vicini e amici. I paesi delle nostre valli del Torre, del Cor-nappo, di Resia, del Natiso-ne sono costellati di case costruite allora dalla vicina Slovenia. Era cosa giusta e doverosa ringraziare tutti. Poi sono avvenuti altri fatti. Il governo italiano, presieduto da Prodi a capo della coalizione dell’Ulivo, ha spazzato via tutte le o-biezioni e i pretesti accampati precedentemente e ha favorito l’accordo di associazione della Slovenia all’Unione Europea. La vigilia di Pentecoste, il 25 maggio, a Cividale si è tenuto un incontro sul tema: Friulani e Sloveni in Friuli. Il riconoscimento dell’esistenza degli sloveni nella Benecia vi è proposto come un progetto di concretizza- f J T zione evangelica e la convivenza di lingue e culture diverse è visto come l’attua-lizzazione della Pentecoste nella nostra vita e nella nostra storia. Fra breve anche la Vita Cattolica, settimanale diocesano, riconoscerà concretamente gli sloveni, dando spazio ad articoli in sloveno, accanto a quelli in friulano che già vengono scritti. Nella prospettiva di questi due ultimi fatti, l’incontro di Bardo assume una valenza dirompente e segna un cambiamento impensabile fino a qualche anno fa. A Lusevera il modello evangelico si è concretizzato: la gente ha visto che è possibile ed è bello incontrarsi, parlarsi; che ci si può capire ed amare anche parlando lingue diverse; e soprattutto che le autorità, le nostre autorità sono perfettamente d’accordo su questa linea. Dire che a Lusevera vive una comunità di lingua, cultura ed etnia slovena non è più una bestemmia contro l’unità d’Italia. Dire che nella Benecia, in provincia di Udine, vivono da sempre comunità di sloveni è accettato in forma ufficiale. Si sta dissolvendo quell’atmosfera di intolle- ranza che aveva per troppi decenni trasformato la vita di queste comunità in una lunga, interminabile agonia. A Dio piacendo, si dissolve quella prospettiva culturale che possiamo definire come il modello basato sulla paura. Paura della diversità, sentita come minaccia all’ordine costituito. Paura che esista qualcosa di diverso dall’etnia, lingua e cultura italiana. Non esiste e non può esistere se non l’italiano. Niente friulani. Niente sloveni. Tutti italianissimi. Il modello della paura ha funzionato per oltre un secolo mettendo in campo la teoria della cospirazione. Lo sloveno della Benecia è un pericolo per lo stato italiano e quindi non esiste, deve negare se stesso, altrimenti la sua sola esistenza nega e mette a repentaglio l’Italia. Questa teoria ha flagellato e fatto sanguinare la pelle e l’anima della gente: di quelli che si adattavano ad essa e di quelli che cercavano di sopravvivere per quel che erano. Questa teoria ha giustificato (e giustifica) l’ideologia e la prassi della repressione e della persecuzione. Questa teoria ha esonerato (ed esonera) dalla ra- Nova jama pričakuje obiskovalce Ce se z nečem lahko pohvalijo Terske in Nadi-Ske doline, to je z naravnimi lepotami, ki krasijo to območje. Lahko bi rekli, da skoraj v vsaki vasici najdeš kaj lepega in privlačnega. Zato ni odveč, če tudi s tega mesta povabimo nase bralce, naj se podajo na krajši izlet v beneško naravo. Tokrat bomo spregovorili in povabili izletnike, naj obiščejo Novo jamo v Zavrhu v Občini Bardo. Podzemska naravna lepota stoji sredi lepega naravnega scenarija na severnem pobočju po- gorja Bemadje v Julijskih Predalpah. Do jame je kakih 9 kilometrov asfaltne poti, ki se vzpenja iz Cente. Ob vhodu je na razpolago veliko parkirišče in gostišče, kjer obiskovalcu nudijo značilne domače jedi. Jamo so odkrili leta 1925 in odtlej je odprta za obiskovalce. Votlina je dolga preko 7 km in njen obisk ne predstavlja nobene težave. Urnik obiska jam (do 15. septembra) je na-sledji: 9-12 in 14-19. Za izvenurniske obiske telefonirajte na St.0432-787020. II rito del Bacio delle croci davanti alla chiesa di Bardo Lusevera (Foto d’archivio) gione, dalla morale, dalla verità. La destra politica italiana ha favorito e protetto gli aguzzini. Li ha comprati, pesando loro i 30 denari d’argento, il prezzo della vita dell’innocente. Questa teoria sa tutto e spiega ogni comportamento, ogni persona, ogni evento in termini di confini statali in pericolo, di sloveni corrotti al soldo di potenze straniere nemiche dell’integrità della patria in termini di macchi-nazioni contro lo stato. Propone ossessivamente una lettura dei fatti che si nutre di pregiudizi e coltiva l’odio: una lettura che disprezza la verità e che di fronte alle persone non si pone scrupoli. La menzogna e la calunnia sono le armi ordinarie per diffondere la paura. Chi ha vissuto e vive in Benecia sa che queste non sono parole, ma situazioni concrete e quotidiane più pesanti della montagna. La categoria etnica, linguistica e culturale di “sloveno” è stata congelata nello stereotipo negativo e nel pregiudizio. La causa di ogni male è 10 sloveno. Tutto andrebbe per il verso giusto, tutto si risolverebbe nel migliore dei modi se si potesse eliminare questa radice. Non c’è uno che essendo sloveno e avendo osato definirsi socialmente per quel che è la sua natura non abbia portato 11 marchio d’infamia di traditore, venduto, degno di o-gni insulto. Il modello della paura ha funzionato e funziona collegando la responsabilità di u-na situazione problematica e difficile alla necessità di trovare un capro espiatorio. E questo è l’essere sloveno. Provate a leggere qualche numero di Friuli orientale e coglierete come funziona questo modello. Dal punto di vista teorico, i numeri son tutti uguali. Cambiano i bersagli, ma non lo stile. I fatti sono manipolati e vien creata a piacimento la responsabilità da attribuire alle persone. L’ostilità martellata sistematicamente e in tutti i modi determina un clima di tensione e di paura. L’individuo regredisce e si nasconde. II gruppo si sfi- laccia e disaggrega. Vien meno la forza, la capacità di reagire, di pensare, di opporsi. Una popolazione disorientata, sola, divisa, umiliata, impaurita si rassegna e sopravvive a se stessa. Ogni paese, ogni persona ha la sua storia da raccontare: il modo concreto con cui questo diabolico modello ha cercato di chiudere la bocca alla gente, di spegnere il cuore, di bloccare l’uso della ragione, di togliere la parola. La storia della Benecia è fatta di violenza, di silenzi carichi di paura. Forse qesta storia sta finendo, se Dio vuole. Bisogna costruirne una diversa! A Bardo/Lusevera, nella messa di domenica 5 maggio, 20. anniversario del terremoto è successo qualcosa che non dobbiamo dimenticare. Thaler, ministro degli esteri della Slovenia, è venuto in amicizia. Accanto a lui Sergio Cecotti. Thaler ha parlato in sloveno. Ha detto che i grandi cambiamenti del nostro tempo li dobbiamo gestire per creare un clima di buoni rapporti, di comprensione e di rispetto. Cecotti ha parlato in friulano e, citando il sinodo diocesano udinese ha parlato della lingua e cultura friulana, slovena e tedesca chiamate a convivere nella nostra regione, della quale costituiscono da sempre un patrimonio e una ricchezza. Siamo chiamati tutti a rendere concreto nella nostra vita e nel nostro ambiente il progetto della pentecoste, nel quale le diverse lingue proclamano la verità. La differenza è la condizione e la premessa per il progresso. La pace ed il benessere si creano nel dialogo, nella collaborazione e nel rispetto di se e degli altri. La comunità slovena che vive nella provincia di Udine e nella regione è una grande ricchezza per la regione e per l’Italia. E avvenuto in chiesa: è stato bello, senza sospetti, senza paura, senza sottintesi. Grazie a Thaler, a Cecotti, a tutti! Domenica scorsa, 7 luglio, a Bardo c’è stata la festa della Sveta Marija Z-dravja. Abbiamo rivissuto l’esperienza del 5 maggio e ne abbiamo gioito ancora. La comunità cristiana di Bardo è grata a Dio e agli uomini di poter vivere un periodo di serenità. Nel centro ideale della chiesa, là dove convergono gli sguardi e i sentimenti, da domenica c’è una croce nuova. É il centro della chiesa e della comunità. Io prego che la chiesa di Bardo continui ad essere il luogo in cui si incontrano coloro che amano i fratelli; il luogo dove si rispetta la vita; il luogo dell’incontro e del dialogo; il luogo santo, la casa di Dio aperta a tutti gli uomini di buona volontà. Renzo Calligaro 7 četrtek, 11. julija 1996 J Mittelfest poesia in grotta ad Antro // nutrito programma del Mittelfest prevede anche lina sezione dedicata alla poesia. Curata da Cesare Tomasetig, é un lavoro di ricognizione della presenza poetica sul territorio che i-nizierà martedì 23 luglio, nella corte del Duomo, con la presentazione di alcune liriche di Srečko Kosovel, cantore della Slovenia e del Carso. Giovedì 25 nello stesso luogo sarà protagonista il poeta vicentino Fernando Bandini. Domenica 28 sarà la volta di Dino Menichini, poeta originario di Stupiz-za, le cui opere saranno presentate nella grotta di S. Giovanni d’Antro. Saranno degli eventi teatrali, attraverso una proposta di lettura delle poesie alla quale verrà affiancata -é questo l’intendimento degli organizzatori - una proiezione notturna di diapositive di frammenti di alcune poesie degli autori. La proiezione avverrà in alcuni paesi delle Valli del Natisone coinvolgendo la disponibilità di persone appassionate che siano dotate di proiettori per diapositive. Sloveno: consegna dei diplomi Con una breve ma si-ginificativa cerimonia si è concluso nei giorni scorsi all’Istituto industriale Malignani 1*8. Corso annuale di lingua e cultura slovena, promosso dall’istituto udinese in collaborazione con il Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone e patrocinato dall’Accademia europeistica del F-VG di Gorizia e dalla Casa d’Europa di Nova Gorica. 11 docente del corso. Marino Vertovec, ha consegnato i diplomi di frequenza alla presenza dei membri della Presidenza dell’Accademia, Gianfranco Cosatti Simon e Fabio Illusi, preside del Malignani. Il prof. Vertovec, docente e curatore del corso fin dalle origini, ha sottolineato l’importanza cruciale oggi, della conoscenza reciproca e della collaborazione tra i popoli d’Europa. Analoghi concetti sono stati e-spressi dagli altri intervenuti. Il preside Illusi ha tra l’altro sottolineato l’importanza della lingua slovena che si collocherà alla pari con le altre lingue presenti nell’Unione europea. Četrtek, 11. julija 1996 8 Pri Svetem Stuoblanku (Dreka) je bluo trieba čakat sedem liet Čierku post rajajo Statično an protipotresno utardijo cierku, ki jo je biu poškodovau potres an še buj kriminalno dielo junija 1989 - Diela znašajo 584 milijonu Gor od Svetega Stuoblan-ka nam telkrat prihaja liepa novica. Bluo je trieba Čakat sedem liet, v zadetku junija pa so le zaCel postrajat cierku. Diela so Sele na zadetku: zda zidajo znuovic zadnji kos turma, kjer so zuonuovi, zid okuol cierkve an zakristijo. Potriebno bo nazaj prekrit cierku, narest iniecjone v zi-duove an potle obnovit notranjost cierkve. V adni besi-edi statično an pruotipotre-sno uredit cierku, takuo, ki nam je poviedu arch. Lorenzo Saccomano. Diela bojo kostala 584 milijonu. Ce pu-ode vse po pot an se ureme postroji, naj bi jih zaključili v adnim lietu obiunem. “Na žalost” nam je poviedu pre Emilio Cencig “puoj-dejo zgubjene vse malinge po stienah”. PoSkodovau jih je biu oginj an potlè, ker so bli parsiljeni cierku zapriet pruoti vandalom so bli parbil vrata an zazidal tiste iz zakristije, je Se pliesnja nardila soje. An še donašnji dan, kadar Človek stopi v cierku ga stisne par sarcu, ko vidi tiste zi-duove an Se posebno koro, ki so Carni ko narbuj glabokà tamà. Od tiste noci med 23. an 24. junijam 1989, ko je par-Slo do tistega kriminalnega dejanja, je Sele v sarcih faranov velika žalost. Parvic zak je bluo v štuoblanski cierkvi v nedieljo an ob večjih pra- znikah puno vierniku. Puno se jih je vračalo z Laškega, zak maSa v domaci cierkvi je bila buj glaboko občutena, bila je buj “naša”. Samuo tu so lahko molil stare molitve, piel slovienske piesmi, ki smo se jih uCil od naSih nonu an smo viedel, de so jih od nimar takuo piel. Cierku je bla prestor, kjer so se ljudje med sabo srečevali an daržali živo povezavo med sabo. Za sedem liet so se tiste niti pre-targale - Ceglih so bli lepuo Tle blizu vidiimo, de so začel z dietam par Svetem Stuoblanku. Postrajajo turam, zidajo ziduove pod cierkvijo an v kratkem začnejo zidat an zakristijo, ki pa bo buj majhana, glih taka ko je bila sprvič. Tle zdol pa fotografija iz Iieta1989, kar so paršli gasilci (vigili) ugasnjavat požar Drerwhia La Pro-loco di Drenchia ha preparato il suo calendario di iniziative estive che si propongono di rivitalizzare la vita nei paesi e proprio per questa ragione abbracciano diverse frazioni. Si parte domenica 14 luglio con una festa sul Colovrat, presso il rifugio Zanuso, dove arriverà la gara di mountain-bike e alle ore 11.30 si svolgerà anche la messa. Sabato 27 luglio sarà la volta della sagra paesana di Peternel dove si svolgerà anche uno spettacolo di marionette inserito nel Mittelfest. Il giorno dopo, domenica 28 luglio, la sagra avrà luogo a S. Vol-fango in prossimità della chiesa. Agosto prenderà il via con la festa di Obenetto che è in programma per sabato 3 agosto, il sabato successivo 10 agosto, alle ore 16 verrà inaugurata nei locali dell’ex scuola di Trinco una mostra dell’artista Gaetano Bo-danza “20 sguardi intorno alle valli di Drenchia”. Il giovedì 15 agosto, in occasione della tradizionale “RoZin-ca”, ci sarà la sagra di Cras, il 17 agosto si ripeterà a Trinco. Chiusura in bellezza sabato 27 agosto con la festa paesana di Clabuzzaro. naStimal faruž - an se je začelo zgubjat an upanje. Trošt je, de se bojo naši ljudje ko bo cierku postrojena spet vračali ku priet. Se vic, zak zda vemo, ka smo bli zgubil. Boli par sarcu an Ce pomi- slimo, de še donas na vemo, kduo je kriv za tisto umazano dielo. Preiskava karabinjerju ni parsla ankamer an na pratiki muora bit že an debeu parst prahu. Ze parvi dan so pravli, de so muorli tatje vz-driet v cierku an le grede je padla se striela. Druga ipotesi je bila, de je parslo do kratkega stika (corto circuito), se nie zastopilo pa kuo so se mogle same poškodovati vrata. Trecja ipotesi je bla, de priet so pokradli an potlè notar paržgali oginj, kar spet na more stat. Na žalost je imeu pru pre Emilio, ki je že tiste dni jau adnemu visokemu predstavniku preiskovalcu: “Jih na ušafate nikdar!”. Cierku na bo nikdar vic taka ki je bila, bomo pa jo spet imiel. An Svet Stuo-blank nas bo spet varvu. Tel je pa tudi moment za pomagat konkretno, s soudmi, de bo cierku nazaj oživiela. Tele spomine iz nekdanjih dni nam jih je poslal nas naročnik, bivši miličnik iz Tolmina sedaj v pokoju, Jan-ko Mlakar. Pred mnogimi leti je bil v službi na bloku Solarje in poznal veliko Benečanov in tudi življenje pri nas. Z veseljem jih objavljamo. Spomini na lieta an lieta na bloku na Solarjeh Benečija je poznana dežela po lepem petju Beneških fantov BirtiCa, tudi po kostanju in ljudeh. Kostanj so vCa-sih nosili v zamenjavo za moko in drugo robo in ljudje so bili povezani na obe strani državne meje Se poprej med Italijo in Avstrijo. Povezovali so jih delo in poroke, zato pogosto najdemo domaCe priimke na tej in oni strani naSih grap in dolin. Iz beneških dolin in vzpetin je prav lep pogled na Matajur, Kolovrat in Krnsko pogorje tja proti Karniji.Vrh Kolovrata gre državna meja, dokončno urejena z osimskim sporazumom, skoraj tam, kot že nekoC med Avstrijo. Po drugi svetovni vojni je bila na Kolovratu finančna in milicniška obmejna kontrola dvolastnikov. Na Kolovratu in njegovem pobočju so kmetje kosili travo, bremena so znosili in spuščali po “teleferiki” v Dreko. Zal se senožeta zaraščajo. Najbolj vztrajna pri delu “morda sta Se” sin Gianni in oce Giovanni. Gianni je tudi lovec. Se pred leti je bil “valico” Slemenu pa je tistega jutra padu prvi italijanski vojak, alpin Riccardo Di Giusto. V spomin na tiste hude Case (1915-1918) je prihajalo na Solarje s pogledom na Men-gora, Mrzli vrh, precej italijanskih vojaških veteranov z željo, da vidijo Km in tja čez Sočo, kjer so bili vojaki Av-stroogrske vojske. Nekega nedeljskega popoldneva je prišel z istimi nameni starejši Italijan. Mnogo je vedel povedati o bojevanju med njimi in Avstrijci. Njegova želja je bila, da bi Sel tja gor v smeri proti Krnu, vsaj približno tja, kjer se je bojeval. Se istega dne je nekje nad vasjo Krn, kamer ga je vnuk peljal od kapi umrl. Staremu bojevniku se je želja uresničila in verjemite, - je sreCno umrl. Vojskovali so se za kralja, drugi za cesarja. Le redki so pri življenju in ostale so “poezije” v spomin obeh se vojskujočih strani: “sul ponte di Bassano”, “Monte Grappa”, “Il Piave mormorò”, “Regiment po cesti gre”, “Radet-skega marš” in druge. Se posebno odločen zborovski napev pa ima pesem “Garibaldi”, ki so jo prepevali fantje in možje italijanske narodnosti v drugi svetovni vojni, borci proti nacizmu, med njimi tudi Slovenci iz Benečije. Janko Mlakar Solarje 30 liet od tega, ko je bluo vse posiečeno spodaj lieta 1965 miličniki so se srečali s finanzierij an predstavniki občine Tolmin za njih praznik odprt vse leto in tudi za maloobmejne prepustnice Videmskega sporazuma. Mnogo ljudi je prihajalo v Benečijo po opravkih: k Mariji v Breg, k Marju Namor v “ošterio”, Jolandi, Beputu pri Mariji Devici. Dokaj odprta meja je tudi tedaj ljudi združevala. Tudi lovci iz Benečije in VolC gredo “dakordo”. Vča- sih je bilo nekaj težav zaradi psov, pribežali so Cez mejo. Nešteto krat jih je iskal lovec Romeo Briz, se jezil in obenem smejal, Ce je psa dobil nazaj. Tudi miličniki in “finanzieri” na Solarjeh so se po potrebi pogovorili in kaj popili. Verjetno je prav na podlagi medsebojnega sodelovanja (s sindacom sva se najprej pogovarjala o cesti) je uspelo, da so pred 30. leti nekaj desetin metrov “jugoslovanskega” makadama italijanski cestni delavci asfaltirali do mejne montažne hišice, usluga za to gre pokojnemu Marju Namor. Za “likof ’ in Ion smo skupaj popili dva litra likerja “Graničar”. Cez obmejni blok so prihajali iz Tolmina in okolice ter iz Kambreškega in bližnjih vasi. V prvi vojski so na Solarjeh izkopali prve ukope, na -r-ZfL^y !/lw^ rave... Per la tua pubblicità sul Novi Matajur telefona allo 0432/731190 MARKET DESPAR di Carlo Terlicher e C SaS Scrutto, San Leonardo (tel. 723012) Comunichiamo alla gentile clientela che il servizio di fornitura di bombole di gas GPL prosegue e proseguirà con regolarità. Invitiamo pertanto ad ignorare messaggi, contenuti in un volantinaggio sleale, condotti nei nostri e vostri confronti da un certo tipo di "concorrenza”. Confidiamo neH’apprezzamento della cortesia e convenienza del nostro servizio e vi ringraziamo per l’attenzione. Gospa Katina je i-miela tri lepe hčerke, an vse tri so imiele muroze: ta parva ad-nega Amerikana, ta druga adnega Angleža an ta tretja pa Giovanina Benečana. Oženile so se tu no saboto vse tri kupe an potle ki so nardile grozno dobro ojcet, kjer niso manjkale gubance, štruki an konfet za vse vasnja-ne, so se pobrale u-saka po nje pot. Mama Katina je bila zlo žalostna videt iti proč use tri hčerke hnadu, an jim je priporočila, de naj ji po-gostu pišejo za povie-dat, če stoje dobro an če možje od tih par-vih dvieh so zaries bogati takuo, ki so pravli. Pa Katina je bila tudi na ženka zlo ra-doviedna an jim je narbuj priporočila za ji poviedat, kuo gredo njih možje z ljubeznijo. Skarbielo pa je jo, de na prdiejo tele novice na uha kajšne-mu. Za na dat pa za-stopit možem an tim malim bratracam, je naročila, naj ji napišejo dost krat jedo pastasuto! Za kajSan miesac potle je paršlo pismo dol z Amerike od te parve hčerke: “Draga mama stojim pru dobro, muoj mož ima an ranch velik ku vsa Benečija, auto Cadillac, hlapce an dikle te čarne, pa je zmieram trudan an jemo paš-tošuto, morebit, ank-rat na miesac!” Za kajšan dan potle je parslo pismo tudi iz Anglije: “Draga mama, mi na manjka pru nič, muoj mož ima no ve-liko fabriko, auto roll-royce an dikle iz Skocije, pa je zmieram trudan, an paš-tosuto jo jemo malo, morebit dvakrat na miesac!” No nediejo je biu senjam v vasi od Katine an jo je šla gledat tudi ta tretja hči. Morta viedet, subit nje mat jo je popraša-la, kuo gre z nje možam Giovaninam. “Nie hudiega, mama, sudu niemamo prud dost, ker Giova-nin diela tu fabrik od kandrej du Manzane, pa paštoSuto jo če i-miet vsak dan, an kajšan dan je takuo pogluovan, de mi če sniest tudi padie-lo!?!” Je kiek vič ku srebarna Tle nas je samuo Za Bazjake iz Carnega-varha napravit senjam je še narbuj lahko. Imajo ošterijo, agriturismo an imajo godca. Telekrat pa se je dol par njih zbrala vas an žlahta za gruzinski praznik: Giuseppe *Specogna an njega žena Maria sta praznovala 30 liet skupnega življenja. Kot rečeno je ratu liep senjam, saj njih sin Graziano je še buj veselo ku po navadu arzste-zvu njega zamoniko. De sta mlada an puna ku-raže se lepuo vidi na teli fotografiji, še buj pa v njih volji dielat an tuole ne samuo zase pa tudi za Carni-varh. Darže žvino an se vie, kuo je že tuole tezkuo. Pa vseglih so lan odparli še ošterijo an agriturismo, kjer Maria ima nimar kiek dobrega za ponudit. Diela pa na manjka, sa krave na “spijo” buj na duzim, če so bli prejšnjo vičer klienti do pozno v ošteriji. Za vso vas pa je dobro, de so ošterijo odparli potle ko so bli adno za drugo zaparli vse te druge. Ze drugod se je videlo, de kar zmanjka ošterija poča-so, počaso se an vas začne zgubjat. V Carnemvarhu na bo takuo. Maria an Giuseppe, žel-mo vam an mi, ku vaša žlahta an parjatelji, vse dobre, še puno liet skupnega življenja... an daržajta tarduo. Kronaka —— Lepe novice parhajajo iz Carnegavarha četrtek, 11. julija 1996 V si Ivani kupe Vsako lieto v kapelci Svetega Ivana v Hrastovi-jem, na 24. junija, vsi Ivan od Nediških dolin so poua-bjeni paznovat njih patrona. Organizavajo tolo fešto don Adolfo Dorbolò, Gianni Bosu iz Ošnijega in Giovannino Osgnach iz Mier-se. Po navadi naš praznik gre naprej par Giannu Bosu v Ošnjem, kjer nam na-pravjo adno dobro vičerjo an orkestro. 2e tarkaj liet, ki praznujemo nie bluo takuo luštno ku lietos. Zbralo se je njih 90 ljudi, smo dobro jedli an tarkaj plesali in pieli, kar muzika je bla zlo dobra. de na pozabimo na našega svetega Ivana. Don Adolfo Dorbolò par maši moli za vse te žive Ivane an za tiste, ki so že umarli. Buog vam Ioni, don Adolfo za vse tuo an Buog Ioni vsem organizatorjem. Bravi Gianni Bos an Pia za vašo dobro kuharijo: še takuo naprej. Muormo pa se zahvalit še posebno Giannu Bosu, ker nam vsako lieto ponudi an dobar “pico-lit” zavojo, ki glih na tist dan praznuje an njega rojstni dan, compleanno. “Luana je naše veliko veseje” Ernesta, vse narbuojše za tuoj rojstni dan Paš al pride Novi Matajur za cajtam za ti uoščit vse narbuojše za tuoj rojstni dan? Mi se troštamo, de ja. Draga Ernesta, takuo, ki videš, se nie-smo pozabil an pru za telo parložnost če-mo vsiem poviedat, ki dost te imamo vsi radi. Na fotografiji imaš kako lieto manj, ku seda: tekrat si letala s tako moto; tisto, ki imaš seda je nomalo buj majhana, pa ti je zadost an ti le napri lietaš, lietaš... brez se nikdar ustvat, glih ku tekrat. Vse narbuojše ti želmo vsi mi: tuoj mož, sin Alberto an hči Mariucci, zet, na-vuoda Leonardo an Ljuba, bratje, sestre, kunjadi an vsa toja žlahta. (Tela liepa čeča na fotografiji je Ernesta Gariup, poročena Bucovaz, “kako” lieto od tega. Rodila se je v veliki Znida-rjovi družini v Topoluovem, za neviesto pa je šla dol h Mizertam. Jutre, petak 12. julija dopune... je kaka pravt, dost jih ima, sa’ vsi tisti, ki jo poznata, videta, kuo je šele “in gamba”, kenè?) so me pustil samo, ta zdol smo pa vsi kupe na dan mojga karsta Moje ime je Luana Cli-naz, muoj tata se kliče Andrea, moja mama pa Loredana Fioroni. Zivmo v vasici Parrocchia, blizu Rovereta (Trento). Kar sem se rodila sta vprašal mojo fotografijo an sada vam jo rada pošljem. An če z majhano zamudo, sa sem že velika, imam že 6 mi-escu. Za Veliko nuoč sam par-šla gledat moje none Tereso Kozličjovo iz Podsriednjega an Gianna Kanaučanovega iz Klinca tle v Podsriednje, kjer žive, an takuo, ki so želiel vsi od moje družine, so me tle karstil, v cierkvici svetega Paula. Famoštar, don Adolfo Dorbolò je teu, de bo karst na veliko saboto, ko se vsako lieto obnovi karst vsieh. An takuo je bluo. Bli smo vsi veseli se srečat kupe za tel muoj praznik. Sada smo spet paršli gledat none an sem vzela za sabo tele fotografije za vas. Vesta pridem tle nimar rada, zak vidim pravo veselje v očieh nonov an vseh tistih, ki me imajo radi. “Pridi, pridi še” mi pravijo “s tatam an mamo an parnesi nam toje veselje”. an part vsieh tistih, ki smo se zbrali za praznovat svetega Ivana Zbralo se jih je zaries lepo število iz vsieh Nediških dolin Muormo reč še, de smo pouabljene tudi vse Gio-vannine, žene od Ivanu an parjatelji. Takuo je lepuo, Četrtek, 11. julija 1996 Dopo la prima incursione dei carri armati sovietici a RossoS’, il generale Nasci ha appena fatto in tempo a trasferire il comando del corpo d’armata alpino a Podgomoje (e ben presto si renderà necessario un nuovo trasferimento, su Opyt), che una colonna della 3a armata di Rybalko è tornata in forze per occupare la città. Nel frattempo è arrivata disgraziatamente anche una tradotta con le reclute alpine della classe 1922: i giovani alpini non hanno fatto nemmeno in tempo a scendere dai carri, che sono stati accolti da una tempesta di fuoco e massacrati Un altro convoglio invece è stato avvertito in tempo ed è tornato indietro a Harkov. Aldo Specogna è arrivato a RossoS’ nel bel mezzo della battaglia, ma è riuscito a passare e, con una trentina di coraggiosi, si i-noltra nella steppa a piedi, prendendo piste secondarie, sempre in direzione ovest, controllando sulla bussola. Ai suoi alpini dice: «Ho la licenza in tasca; vi porto a casa». Si tratta di una marcia che ha dell’inverosimile: per giorni e giorni Specogna e i suoi vanno avanti percorrendo qualche centinaio di chilometri nella steppa, dove l’unico sostegno sono l’istinto di conservazione e lo spirito del dovere. Gli alpini camminano nel gelo, frustati dal vento della steppa che viene dalle remote regioni del nord. Nelle balke, le valli ripide e profonde che solcano la pianura, si accumula neve su neve e quei burroni si confondono in un paesaggio uniforme che è un infinito deserto di gelo. Il freddo trapassa i cappotti e i vestiti e trafigge le membra ed il viso con i suoi aculei affilati in una tortura senza fine. Non una voce, se non il fischio allucinante della ‘burja’, la spietata tormenta di neve della steppa, o il grido arrochito della Gli orrori della ritirata nella steppa - Epilogo 2 Olga Klevdarjova La dolorosa condizione dei soldati feriti e congelati ‘vorona’, il corvo affamato in quel deserto bianco. Specogna vuole e deve farcela. In pochi giorni ha camminato per duecento chilometri quando, riparatosi con gli uomini in una tranquilla izba di un villaggio, si vede attaccato e circondato da u-no squadrone di partigiani a cavallo, con slitte, mitragliatrici e armi pesanti. L’izba in cui hanno trovato rifugio gli alpini va in fiamme. Specogna sa come deve comportarsi: sfila la bandiera del reggimento dalla custodia, ne stacca le medaglie, la cosparge di alcool dell’apposita fiala e la brucia in fretta perché non cada in mano al nemico. Quindi ordina ai suoi: «Sganciarsi nella steppa in direzione o-vest e ricongiungersi nel boschetto delle betulle!». Si sono ritrovati in diciotto e, dopo un’altra penosissima marcia e superati mille pericoli ed ostacoli, raggiungono la città di Harkov, dove solo ricorrendo alla minaccia delle armi potranno imporre ai tedeschi di far salire i feriti su un treno che li porterà verso ovest, e quindi in Italia. «La lotta dovrà essere condotta con l’obiettivo di guadagnare tempo per lo schieramento delle nuove forze in arrivo e di coprire il fianco nord del Gruppo Armate Don», suonava il punto 1 dell’ordine trasmesso il 17 gennaio 1943 dal Comando Superiore Gruppo Armate B, firmato dal feldmaresciallo von Weichs, e pervenuto al comando italiano alle ore 23.15. L’ordine proseguiva con il punto 2: «Il nemico dovrà perciò essere fermato dappertutto sino all’ultimo. Aliquote nemiche infiltratesi non do- Corpi di soldati italiani senza vita sulla neve (Russia, 1943) vranno per nessuna ragione avanzare oltre la linea settore Ajdar - alture a est di Waluiki - Nikitowka - Bu-denny,...». L’ordine quindi, al punto 3, stabiliva i compiti dei vari corpi d’armata: «8S Armata Italiana: Copertura del fianco nord del Gruppo Armate Nord. L’Armata dovrà all’uopo tenere la linea del settore Derkul sino a Be-lowodsk- Nowo Pskoff -Ajdar. In caso estremo la sua ala sud potrà essere fatta retrocedere tutt’al più sino al settore Ajdar fra la sua foce ed a nord di Starobel-sk. Una retrocessione potrà avvenire solo con il preventivo nulla-osta del Comando Superiore Armate B. 11 XXIV corpo (inclusa la di- visione Julia) dovrà dirigersi su Rowenki ingaggiando la lotta col nemico e battere ivi le forze avversarie in cooperazione con la 320a divisione fanteria. La massa del Corpo Armata Alpino dovrà coprire a tergo del XXIV C.A. - Il C.A. Alpini - solo però quando lo sganciamento dal Don sarà approvato dal Fiihrer - dovrà essere fatto seguire al XXIV C.A.». Seguivano i compiti impartiti agli ungheresi, al gruppo Cramer ed alla 2a armata germanica. Questi ordini erano comunque ineseguibili perché le punte a-vanzate sovietiche erano già penetrate in profondità nelle retrovie dell’Asse e la ritirata era già in atto. Nè risulta- rono poi eseguibili gli ordini relativi al ripiegamento del corpo alpino. Le divisioni Tridentina, Vicenza, Cuneense e poi la Julia dovevano congiungersi a Postojalyj, ad una ventina di chilometri a ovest di Podgornoje, ma non riuscirono a congiungersi per seguire la scia della Tridentina. Questa non aveva sofferto quanto le altre nelle battaglie di logoramento ingaggiate in dicembre dai sovietici. Sicché, nel ripiegamento, potè aprirsi la strada e superare gli sbarramenti russi. Avendo perso i contatti fra loro, i reparti alpini proseguirono su tre colonne separate, ciascuna con un percorso più o meno parallelo. Per tutti i protagonisti della tragica epopea del Don, l’aspetto più doloroso fu la condizione dei feriti, dei congelati e di quanti non furono in grado di sostenere i tremendi disagi della ritirata. In questi frangenti l’animo umano rivelò più che mai le sue doti di pietà e di solidarietà, che le circostanze avverse resero il più delle volte inutili. Pochi feriti e congelati riuscirono a trovar posto sulle slitte che li avrebbero condotti fuori dall’inferno bianco. Qualche soldato mise in gioco la vita nel tentativo di salvare un amico, un ufficiale, un compagno, sorreggendolo con sovrumana fatica finché le forze non lo abbandonavano. La maggior parte dei feriti e dei malati dovette essere abbandonata nella steppa o nelle izbe alla pietà della popolazione. Per avere la misura della sciagura che colpiva la gioventù italiana, ogni episodio va moltiplicato per cento, per mille, per diecimila. Cantavano, i ragazzi di Orni vrh, di Ložac o di TruSnje, cantavano e si godevano la vita nelle feste e nelle sagre, dopo aver trascinato a casa i loro carichi di fieno e di legna dalla montagna. Felicità erano il bicchiere di vino, la partita di carte della domenica, la mascherata di carnevale o il ballo nello ‘skedin’. E la ragazza del cuore, che si faceva amare il sabato sera. Cantavano, i giovani: Pr\a je kuharca, druga je kelnerca, treCja je ljubica mojga srea! Ora invece i ragazzi non vanno nella Stiria ad amare le ragazze. Vanno alla guerra. Li chiamano in Russia in una guerra che il Duce considera già vinta. L’inquietudine, tuttavia, è nell’aria. Tinac Simanov ha la cartolina rosa in tasca e ancora non ha la ragazza. Con il bicchiere davanti a sè ascolta i canti dell’osteria: ur'1 canto di cui sa l’aria. Le parole, no. Na placu pod tipo le puoSta stoji, no dekle se joče, se brise oči. O kaj se je zmisnu naS Duce al naS Kraj, V Rusijo gremo na pridmo nazaj. Adesso Tinac Simanov marcia nella steppa. La neve fa velo allo sguardo e piombo alle gambe. Il suo pensiero va alla casa. Subito una grandinata improvvisa picchia con violenza sulla V testa e sul corpo e poi Tinac non sente più niente. Giace sulla neve e i suoi occhi azzurri paiono vivi e guardano, in alto, lontano, contro la neve che continua a cadere. (segue) M.P. V Spietru bo do sabote zanimiv an živahen polietni center za naše otroke ‘‘Takuo se učimo igrat Med učitelji je tudi Franko Korošec, igralec Slovenskega stalnega gledališča iz Tarsta • •• Naj se na bojo te “stari” igrauci od Beneškega gledališča: kar puojdejo v “pe-zion” imajo Ze tega, ki pre-uzame njih prestor. Na poletnem centru, ki je v dvojezični šoli v Spietre, te mali, ki hodejo v osnovno šolo (elementari) an tisti buj veliki, ki hodejo v srednjo šolo se pridno učijo igrat (rečitat). Kot učitelja imajo Franka Korošca, znanega igrau-ca Slovenskega stalnega gledališča iz Tarsta. Zjutra uči te velike, po-pudan te male kakuo se obnašat, kuo nucat glas, kakuo se gibat an takuo na-pri. Vse kaZe, da otrokam je tuole zlo ušeč. Pa nie vse. Zjutra te mali imajo cajt se norčinat, pa ne takuo “ču Franko Korošec uči v poletnem centru v Spietre dan”: učiteljca Vesna jih pridno uči gibat lepuo noge, roke, žuot... Potlè je še učiteljca Sabina: z njo rišejo, pišejo, prebierajo an plešejo. “Skoda le, de tel polietni center je dug samuo dva ti-edna” pravejo otroci pa tudi... mame an tata. Beneška galerija Spietar TUTTIDIPINTI Otroc od polietnega centra v Podbuniescu van pokažejo malin-ge, ki so jih nardil. Mostra bo odparta v petak, 12. luja o 17. ur. I bambini del centro vacanze di Pulfero espongono le loro pitture. Ci incontriamo venerdì 12 alle ore 17 per l’apertura della mostra. Od petka 12. do sobote 13. luja od 17. do 19. ure. Da venerdì 12 a sabato 13 dalle ore 17 alle 19. I promossi delle medie Pubblichiamo di seguito l’esito scolastico che riguarda gli studenti delle classi terze medie licenziati quest’anno nelle scuole di S. Pietro al Nati-sone e S. Leonardo. Scuola media statale “Dante Alighieri” di San Pietro al Natisone Classe 3. A Antonio Banchig, buono; Andrea Blasetig, buono; Tiziano Blasutig, sufficiente; Denis Cencig, sufficiente; Elisa Cernoia, sufficiente; Federico Cla-vora, sufficiente; Mirko Clavora, sufficiente; Luana Clignon, distinto; Majda Clodig, sufficiente; Gift Domeniš, sufficiente; Roberta Iellina, buono; Monica lussa, buono; Va- lentina lussa, sufficiente; Michele Laurencig, buono; Luciano Lesizza, sufficiente; Laura Massera, buono; Elisa Miscoria, buono; Sara Simeone, ottimo; Cinzia Solazzo, sufficiente; Silvia Tomasetig, sufficiente; Francesco Zufferli, distinto. Sezione staccata di San Leonardo Classe 3. C Raffaella Beuzer, sufficiente; Cristina Chiuch, ottimo; Rosa Giuzio, buono; Martina Marcuzzi, sufficiente; Elena Postregna, buono; Valentino Rubin, sufficiente; Daniele Rucchin, sufficiente; A-lessio Sibau, sufficiente; Mauro Simaz, buono; Luisa Terlicher, sufficiente. Giovedì’ 11 luglio Ganners - Alborella Bar Crisnaro - Lo Spaghetto Venerdì’ 12 luglio Bergnach - Ponteacco Livek - Drenchia Lunedi’ 15 luglio Bar Crisnaro - Ganners Alborella - Lo Spaghetto Terminato il torneo di calcetto di Liessa, gli sportivi avranno A DISPOSIZIONE UN NUOVO APPUNTAMENTO CALCISTICO. Si tratta DEL TORNEO DI CALCETTO A CINQUE di Livek, che si svolgerà da VENERDÌ’ 26 A DOMENICA 28 LUGLIO. Per le iscrizioni ci si può’ RIVOLGERE AL NEGOZIO “AlPKO- merc” di Livek o a Milan Medveš ENTRO SABATO 20 LUGLIO. I RISULTATI 9.1 4 luglio Girone A Pacciani - Livek 2-8 Antares - Ganners 3-14 Girone B Alborella - Ponteacco 7-2 Bar alla Posta - Val Tour 2-4 Girone C Bergnach - Amatori Vat 4-0 (atav.) Lo Spaghetto - Amatori Vat 4-0 (atav.) Lo Spaghetto - Falchi 10-2 Girone D Drenchia - C.R.S. 13-4 Bar Crisnaro - Valligars 5-4 Le classifiche Girone A Livek 6; Ganners 4; Pacciani 2; Anta-res 0. Girone B Alborella, Ponteacco 4; Val Tour, Alla Posta 2. Girone C Lo Spaghetto 6; Bergnach 4; Falchi 2; Amatori Vat 0. Girone D Drenchia 5; Bar Crisnaro 4; Valligars 3; Crs Levigature 0. In neretto le squadre che si sono qualificate per la seconda fase. Conclusa la prima fase del torneo di Liessa si gioca per accedere alle semifinali La sorpresa Alborella La squadra di Cemur ha superato il favorito Ponteacco In evidenza Livek, Spaghetto, Drenchia e Bar Crisnaro Četrtek, 11. julija 1996 La formazione del Valligars di S. Pietro al Natisone che ha sfiorato la qualificazione alla seconda fase Primi verdetti al 9S torneo di calcetto che si sta svolgendo a Liessa di Gri-macco. Si é conclusa giovedì scorso la prima fase e-liminatoria che ha visto l’uscita di scena di otto formazioni. Nel girone A i ragazzi sloveni di Livek hanno concluso la fase a punteggio pieno sconfiggendo, nell’ultima partita, i rappresentanti di Vernassino con il risultato di 8-2. A rete sono andati Jure Medved, A-lexander Hrast ed AleS Fe-letic con una doppietta a testa, quindi Anton Fortunat ed Elvis Sauli. Per i biancoverdi hanno centrato la porta avversaria Ciccarelli e Coceano. La squadra di Livek, assieme allo Spaghetto, é stata l’unica a concludere la fase alla testa della ..classifica a punteggio pieno. E’ terminata con una goleada la gara tra i Ganners di S. Pietro e gli Antares di Cividale. Il maggior bottino di reti realizzate é stato ottenuto da Michele Selen-scig, che ha messo a segno sei gol. Lo hanno seguito, con una doppietta a testa, Matteo Trinco, Alessandro Bergnach e Patrick Birtig, mentre hanno realizzato u-na rete Michele Guion e Moreno Moratti. Per i du- cali i centri sono stati di Fabrizio Loszach (2) e di Matteo Moretto (1). Ha destato scalpore la rotonda sconfitta subita dal Ponteacco nei confronti dell’Alborella Shell di Cemur. Il risultato di 7-2 la dice lunga sulla differenza tra le due contendenti. Per i gialli sono andati in gol due volte Marco Clodig e Matteo Picogna. Le altre segnature sono state opera di Vanni Oviszach, Robi Cau-cig e Stefano Dugaro. Il Ponteacco ha potuto replicare soltanto grazie ad un autogol e ad una rete di Carlo Liberale. Nonostante la sconfitta, il Ponteacco ha passato il turno anche grazie all’exploit dei cugini della Val Tour di S. Pietro che hanno cancellato i possibili sogni di gloria del Bar alla Posta di Scrutto. I sanpietrini hanno avuto ragione sui rivali grazie a tre reti di Mauro Corredig e ad una di Cristian Mulloni. I due gol dei ragazzi di Scrutto portano la firma di Stefano Tomase-tig e Luca Paussa. La defezione degli Amatori Vat di Udine (0-4 a loro sfavore decretato a tavolino) ha falsato la classifica del terzo girone. Lo Spaghetto di Ponte S. Quirino si é intanto imposto sui Falchi per 10-2. Quattro reti ciascuno, opera di Moreno Sicco ed Alessandro Pizzo, e le due segnature di Giuliano Miani hanno permesso ai ragazzi dello Spaghetto di dilagare. I Falchi sono andati a segno con Alberto Cont e Luca Mazza. I locali del Bergnach da parte loro hanno riposato per la rinuncia del Vat, ma si sono egualmente qualificati alla seconda fase assieme allo Spaghetto. Nell’ultimo girone c’é stato molto equilibrio tra le contendenti. Alla fine l’hanno spuntata il Drenchia ed il Bar Crisnaro di Savogna, che ha dovuto però faticare per aver ragio- Fabrizio Qualla, valido giocatore della squadra del Drenchia ne del Valligars di S. Pietro. Per la mancanza dell’arbitro gli organizzatori, assieme ai responsabili delle quattro squadre, si sono accordati per affidare la direzione delle partite a Valter Zorzutti, di Scrutto, che le ha dirette con sufficiente disinvoltura e capacità. Il Drenchia ha travolto, nella sua ultima partita, i ragazzi di Orsaria sotto una valanga di reti. La tabellina dei marcatori della squadra valligiana contempla i nomi di Gabriele Trusgnach (4), Stefano Predan (4), Luigi Chiabai (3), Fabrizio Qualla e Massimo Gus, questi ultimi con una rete a testa. Per la Levigatura C.R.S. sono andati a segno tre volte Stefano Zufferli ed una Alessandro Del Ben. Equilibratissima l’ultima partita, quella tra il Bar Crisnaro e i Valligars. I savo-gnesi sono passati grazie alla tripletta di Roberto Sedi, al gol di Roberto Scubla ed uno sfortunato autogol di Federico Golop. Il giovane calciatore di S. Pietro si é parzialmente rifatto realizzando un gol per la propria squadra, che é andata vicina al pareggio mettendo in rete ancora con Cristian Specogna, Stefano Moreale ed Ezio Castagna-viz. Lunedì 8 luglio sono iniziate le gare della seconda fase, con otto formazioni che, suddivise in due gironi, si giocheranno l’accesso alle semifinali previste per mercoledì 17 luglio, (p.c.) Valnatisone, nuovo mister per tornare in Promozione Dopo la dolorosa retrocessione in Prima categoria, il neopresidente della Valnatisone Andrea Corredig ha affidato il timone degli azzurri al tecnico Giorgio Co-petti. La società sembra voler puntare ad un pronto ritorno in Promozione. Molte le trattative in corso ma fino ad oggi le uniche certezze riguardano le iscrizioni della Valnatisone al campionato provinciale Juniores e a quello degli Allievi in collaborazione con l’Audace di S. Leonardo. Quest’ultima, guidata dal presidente Claudio Duriavig, sarà presente al via in tutte le altre categorie giovanili: Giovanissimi, Esordienti e Pulcini. Non é ancora chiara, invece, la situazione della Sa-vognese di Bruno Qualizza. I gialloblù sono ancora in attesa del ripescaggio in Prima categoria. In caso contrario affiancheranno in Terza categoria il Pulfero. Per quanto riguarda gli Amatori del Friuli collinare, l’appuntamento é per la fine del mese di settembre. Al nastro di partenza ci dovrebbero essere tutte le formazioni che hanno giocato nella scorsa stagione: Reai Pulfero, Valli del Natisone, Drenchia e Polisportiva Valnatisone, mentre Grimacco sarà impegnato nel calcio a cinque. I due atleti si sono distinti nei campionati italiani di discesa Bellida & Mottes in evidenza Sabato e domenica si sono disputati a Sarenti-no, nei pressi di Bolzano, i campionati italiani di discesa in mountain-bike. Tra gli atleti impegnati anche i valligiani Laura Bellida e Marco Mottes, che difendono i colori del S.C. Valchiarò - Nord Fruct. La giovane atleta di Ponteacco é giunta sesta tra le ragazze. Si tratta di una conferma che la pone tra le prime in Italia nella difficile specialità. Mottes, di S. Pietro al Natisone, ha invece ottenuto il sedicesimo posto, un altro passo avanti nelle posizioni di vertice della Laura Bellida e Marco Mottes discesa in mountain-bike. Možnosti, da bo Inter nastopil v Novi Gorici Obstaja realna možnost, da bodo ljubitelji nogometa v Novi Gorici lahko gledali eno od najmočnejših evropskih nogometnih enajsteric, denimo Inter, Parma, Pariš st. Germaine ali Barcelona. Dejstvo je, da novogoriški Hit, ki je zmagal slovensko državno prvenstvo, bo v kvalifikacijah za pokal Uefa igral tekmo proti Vardarju iz Skopja. V primeru, da bodo Novogoričani premagali nasprotnika, bodo vključeni v pokal Uefa. Zaradi logike jakostnih skupin (teste di serie), bodo za nasprotnika dobili enega najmočjnejsih evropskih klubov, ki je nosilec skupine (testa di serie). V pokalu Uefa (predtekmovanju) bo igrala tudi enajsterica Mure, ki se bo srečala z jugoslovansko postavo Bečej. V pokalu pokalnih zmagovalcev pa bo ljubljanska Olimpija igrala proti solidnemu moštvu Levski iz Sofije. Novogoriški Hit bo prvo tekmo igral doma in sicer že 17. julija. Povratna tekma pa bo na sporedu 24. tega meseca, (r.p.) Opiti) "fjMHrr Četrtek, 11. julija 1996 GRMEK Topoluove Dobrojutro Marija Je imiela pru silo prit na sviet, lohni ni tiela zamudit lietošnje “Postaje Topolove”, ki jo kupe z drugimi ljudmi pru lepuo parpravja-ta nje tata Moreno Miorelli an nje mama Antonella Bu-covaz, ki sta parSla živet tle v naSo vas ’no lieto od tega. Cičica se je rodila v četartak 4. luja an se kliče Marija. Puno veseja je v parvi varsti parnesla mami an tatu, pa tudi nonam an vsi žla-hti. Marija bo živiela tle v naši vasi, kjer tele zadnje lieta se je rodiu Se kajšan otrok an tuo nam daje upanje, de naSa vas bo tudi za napri na liepa “postaja” (stazione), pa taka postaja, kjer kajsan se tudi ustave za nimar. Mariji želmo veselo an srečno življenje, mami an tatu čestitamo. H čestitkam se parložejo tudi Zavod za slovensko izobraževanje an Spietarska dvojezična Suola, kjer Antonella uči. _SPETER^^ Cedron - San Daniele Gabriele an Mariarosa sta jala njih “ja” Gabriele je nimar vpraSu (za skerc?) “Kada me deneta na Novi Matajur?”, mi-druz smo mu odgovarjal: “Oženise, antà te denemo!”. Takuo so šle napri stvari, de v saboto 6. luja se je zaries oženu. Al sta zastopil duo je? Je Gabriele Blasutig iz Cedrona an pred utar, v ci-erkvici v Madrisio di Faga-gna, ga je pejala ’na pridna čeča iz Villanova di San Daniele, Mariarosa Maestra. Bla je liepa poroka, v objemu družine, Zlahte an parjatelju. Paš al so jim za-piel kako od tistih liepih pi-esmi, ki jih je Gabriele napisu an zapieu vičkrat na Sejmu beneških piesmi na Liesah? Novičam, ki še nomalo cajta bojo živiel le tam v Tarstè, kjer obadva imata dielo, želmo vse narbuojše. Spietar Žalostna iz nase vasi V čedajskem špitalu je v visoki starosti umarla Giuseppina Terlicher uduova Sion. Imiela je 93 liet. Nona Giuseppina je bla puno poznana, saj je bla puno liet učiteljica, mestra an za tiiole nje dielo je bla pa-rjela tudi zlato medaljo. V žalost je pustila hči Carmen, zeta Cirilla, navuo-da Franca an vso drugo žla-hto. Nje pogreb je biu v pe-tak popudan v Spietre. Naj v mieru počiva. SREDNJE Gorenj Tarbi - Čedad Zbuogam Janez Mlekar Po dugem tarplienju je v čedajskem špitalu v torak 2. julija umaru Janez Fon - M-lekar. Imeu je 87 liet. Janez se je biu rodiu v Volčah an je po uojski par-šu ko begune, ko profugo v Dreko, potlè je nomalo cajta živeu v Petarnielu, odkoder je šu v Tarbi, kjer je dielu malomanj trideset liet za mlekarja. Lieta 1954 pa je z družino paršu živet v Čedad, pruzapru v Rualis. Ni imeu lahkega življenja an je v njega življenju puno pre-dielu. Imeu pa je lepo družino, dva puoba, Mario an Sergio an ’no čečo, Marijo. Sele mlada, sa je imiela samuo 56 liet, mu je umarla žena Rosalia Bergnach -Matičcjova iz Dreke. An tu-ole se je zgodilo glih tri dni po potresu. Veliko je pretar-peu tudi zaradi prezguodnje smarti hčere Marije, ki se je bla poročila v Petamel an je umarla ko je imiela samuo 39 liet. Janez bo za nimar ostal v liepem spominu vsieh tistih, ki so poznal an spoštoval, še posebno sevieda njega si-nuov Maria an Sergia, nevi-este, navuode an Zlahte. Njega pogreb je biu v četartak v britofu v Rualisu. Naj v mieru počiva. DREKA Še drug plaz V torak prejšnjega tiedna je spet bla strašna slava ura. Lilo je ko iz škafa an spet se je v dreškem kamunu utar-gu an plaz. Potle, ko je bla lietos, ciesta iz Hlodiča do Petarniela dvakrat zaparta, telekrat se je splazilo pa na te drugi ciesti, tisti, ki iz H-locja pelje pruoti Trušnjem. PODBONESEC Peroviča Zbuogam Agostino V videmskem Spitale je umaru naš vasnjan Agostino Cencig. Imeu 75 liet. Žalostno novico sporočajo hčere, zeti, navuodi an vsa druga Zlahta. Njega pogreb je biu v Landarje v saboto 6. julija zjutra. Naj mu bo lahka domača zemlja. Marsin Žalostna oblietinca Jutre, petak 12. luja, bo deset liet odkar nas je za nimar zapustu naš dragi mož, tata an nono Valentino Medveš - Sinku iz Gorenjega Marsina. Valentino je 1966. lieta šu kupe z družino živet dol v Manzan. Nikdar pa nie pozabu na njega rojstno vas an vasnjane. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo žena Pierina -Krancova iz Marsina, sinuovi Silvio, Fabio, Claudio, Rosanna an Daniele z družinam an vsi tisti, ki so ga poznal an imiel radi. ■ V Camemvarhu Podbonesec Razveseljive številke Miesca decembra je bil malo obmejni promet skuo-zi bloke v Beneški Sloveniji zelo živahen, saj je v tem cajtu bilo kar 153.183 prehodov z obmejno propu-stinco in 199.990 s potnimi listi, vsega skupaj je takuo prestopilo mejo 353.177 ljudi. Največ ljudi je šlo čez mejo skozi prehod v Stupci, kjer je bluo 150.954 prehodov, v Učeji 423, na Mostu novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste DSP] Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% na Nediži v tipanskem ko-munu 445, na Mostu Mišček 588, v Polavi 617, na Solarjih v Dreki pa 60. Ostali prehodi so v tem letnem cajtu zaprti, ker so sezonski. V prvem semestru lanskega lieta je prestopilo mejo na področju Beneške Slovenije dva milijona ljudi, kar pomeni, da so sosedski odnosi zelo dobri in da potrebujejo eden drugega, kar pa pomeni tudi mir med narodi. Od letos neomejeno čez mejo Od 1. januarja letos prepustnice v maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo dovoljujejo neomejeno število prehodov čez mejo. Ta sklep je sredi novembra sprejela italijansko jugoslovanska komisija. Prepustnice so dosedaj do- puščale samo 4 prehode na mesec. (Matajur 15.1. 1970) Velika moderna sirarna v Azli Prejšnji mesec je bila dokončana, od 1. januarja je začela obratovati velika in moderna mlekarna v Ažli, ki je pod okriljem ERSA. V njej bodo lahko dnevno predelovali več sto kvintalov mleka iz več vasi Nadiške doline, ker bodo ali pa so že ukinili vse dosedanje m-lekarince, ker so že zastarele in imajo preveč stroškov. Komaj je začela delovati in se že pripravljajo novi projekti in sicer, da bi jo povečali in to v najkrajšem cajtu, da bo mogla sprejemati mlieko vseh sedmih kamunov Nadiških dolin, kakor delajo že dolgo let na Kobariškem in kjer se je pokazalo, da so izdelki boljše kvalitete in bolj poceni in zatuo imajo kmetje večji zaslužek od živinoreje. (Matajur, 31.1.1970) V Carnemvarhu ubilo 11 krav Lietošnja zima je bila posebno huda v Carnemvrhu, kjer je padlo na metre snega in je bila vas za vič dni o-driezana od sveta. Narbuj pa jo je Sigurno občutu 38-letni Emil Cencig, ki je zgu-bu 11 krav. Zaradi velike teže snega se je podaru h-liev, ki je biu pun Zvine. Na desetine kubičnih metrov snega je zasulo žvino, potle, ki se je bla strieha podarla. Zunaj pa je biu tak sniega’an vietar, de ni obe-dan mogu iti iz hiše an gledat rešit kajšno živino. Cencig je utarpeu za kakih 5 milijonu škode. (Matajur, 28.3.1970) Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. AMBULATORIO DI IGIENE Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v cetartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediskih dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9.(Cez tiedan), 10., 11., 1 1.55, 12.29(Cez tiedan), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29,8. (Cez tiedan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32, 11.30, 12.32, 12.57(cez tiedan), 13.30, 14.08(Cez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad.... ....7081 Bolnica - Ospedale Videm... 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinierji 112 Uffficio del lavoro Collocamento .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL Cedad 700961-700995 ACI 116 ACI Cedad .731987 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica .732444 DvojezCni center Speter .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev .732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. SETEMBERJA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo 759057 OD 30. SETEMBERJA DO 6. OTUBERJA Cedad (Fontana) tei, 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. CAMB1-MENJALN1CA: martedì-torek 11.07.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,00 11,60 AmeriSkl dolar USD 1514,00 1554,00 NemSka marka DEM 994,00 1021,00 Francoski frank FRF 292,00 301,00 Holandski florint NLG 883,00 910,00 Belgijski frank BEF 47,80 49,80 Funt Sterling GBP 2345,00 2417,00 Kanadski dolar ČAD 1102,00 1135,00 Japonski jen JPY 13,60 14,10 Švicarski frank CHF 1197,00 1233,00 Avstrijski Šiling ATS 140,70 145,00 Španska peseta ESP 11,70 12,30 Avstralski dolar AUD 1199,00 1235,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265,00 290,00 bčIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 5,99% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 6,85% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,90% di Credito di Trieste, 13 mesi, lordo * Fondo comune CISALPINO CASH, 9,85% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,75% (Rendimenti soggetti a variazione J MOJA BANKA “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073