ČEDAD / CMDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 25(1159) Čedad, četrtek, 19. junija 2003 naroči se tednik Pariti povezal pnjatelije M Le 25,7 odstotkov ljudi je šlo glasovat Ljudska referenduma glede razširitve 18. člena delavskega statuta in glede služnosti za e-lektrovode sta propadla zaradi pomanjkanja kvoruma. Referendumov se je udeležilo le 25,7 odstotkov volilnih upravičencev, velika večina udeležencev je volila “Da”. Največ polemik je vzbudil prav referendum glede člena 18. Tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki je bil med pobudniki tega referenduma, je izjavil, da je delavce doletela nova krivica ter da bodo od sedaj odnosi med SKP in Oljko veliko bolj zapleteni, sporazumi pa težji. Tajnik Levih Demokratov Piero Fassino je označil referendum za nepotrebnega, z-dramatizirati pa je skušal bodoče odnose s SKP. Podobno je storil rajnik Maijetice Francesco Rutelli. Polemike se razvijajo tudi znotraj sindikata C-GIL, ki se je zavzel za referendum. Desna sredina se je izida razveselila, predsednik Con-findustrie D’Amato pa si je ponovno privoščil neslano primerjavo ter povlekel v polemike o referendumu smrt Marca Biagija. Predsednik in-dustrijcev prevečkrat pozablja, da so parlamentarne stranke in sindikati eno, Rdeče brigade pa drugo... Morda pa je on še najbolj jezen zaradi slabih rezultatov podjetij, ki jih ni mogoče naprtiti delavcem. Razne komentarje in stališča bodo bralci Novega Matajurja doživeli in komentirali po svoje. Nekateri so se referenduma udeležili, drugi ne. Ostaja pa dejstvo, da so v Italiji uspeli tisti referendumi, nekateri so bili zgodovinski, ki so segli v globino kulture, mentalitete in občutkov ljudi. Morali so imeti tudi organizirano in široko osnovo tako političnih strank kot sil civilne družbe. Vprašanje dela in pravic sodi nedvomno med najpomembnejša in občutena. Ljudje pa niso veijeli, da lahko referendum koristi pravicam tistih delavcev, ki so zaposleni v podjetjih z manj kot 15 delavci. Zaščita dela in delavcev res ne sme ustvarjati privilegijev in krivic ter bitke med reveži. Poti do pravice pa so različne glede na situacije in zahtevajo politično voljo, dobre Zakone in seveda solidarnostni Prispevek države, podjetnikov >n samih delavcev, (ma) .V nedeljo 15. je bil na slovenski in italijanski strani “Benečije” velik praznik. Italijo in Slovenijo smo spravili pod isto beneško kapo, kajti se je od Cenebole na italijanski strani pa do Podbele v Breginjskem kotu v Sloveniji odvijal 10., to je jubilejni, Mednarodni pohod prijateljstva. Zamisel za pohod je nastala že leta 1992, ure- sničila se je in s časom presegla zgolj krajevno območje, kar opravičuje pridevnik “mednarodni”. To je dokazal tudi letošnji pohod, ki sé gaje udeležilo preko 700 ljudi (dosti več od tistih pričakovanih) vseh starosti in iz najrazličnejših krajev. V Cenebolo so prišli tako iz Furlanske nižine kot iz Slovenije. beri na strani 9 tednik Slovencev videmske pokrajine Laboratorio ed ex-tempore presso la Beneška galerija Forme e colori a S. Pietro Radar, lettera al presidente Dly procedura d’urgenza e lo stralcio del radar sul Matajur dal gruppo dei primi sei radar in via di realizzazione. La popolazione delle Valli del Natisone, tramite il coordinamento, - portavoce è stato nominato Antonio De Toni -ci vuole vedere chiaro in un progetto che presenta molti punti oscuri, non solo riguardo le procedure seguite ma anche rispetto il contenuto scientifico del progetto. Per questa ragione il Coordinamento si è poi rivolto alla Protezione civile nazionale chiedendo la relazione tecnica anche per sapere su che basi è stata operata la scelta del sito del Matajur. Inoltre organizzerà incontri conoscitivi con esperti. Intanto è stata avviata una raccolta di firme sotto una petizione popolare a difesa del Matajur ed in opposizione al progetto del radar. il ministro 'dialoga... CON GL! £> , šSPP»* Spominska slika s predsednikom Drnovškom v Tolminu Arheološko, zgodovinsko in etnološko muzejsko zbirko “Naplavine obsoške zgodovine”, ki obravnava Posočje od starejše kamene dobe do konca 20. stoletja je nato predstavila direktorica muzeja Damijana For-tunat Černilogar, medtem ko je tolminski Zupan Ernest Kemperle orisal dvajsetletno pot do uresničitve projekta muzeja. Precej podrobno je v muzeju prikazana prazgodovinska doba, kar je tudi razumljivo glede na dragocenost in pomen paleolitskih in kasnejših najdbišC. Sledi prikaz PosoCja od Rimljanov do Slovanov. V drugem nadstropju je zgodovinsko etnološka postavitev s posebno pozornostjo na tolminske punte, a se nadaljuje skozi prejšnje stoletje vse do slovenske samostojnosti. Slovesni otvoritvi je sledil ogled muzejske zbirke, ki je bil tudi priložnost za skupinsko sliko predstavnikov upravne in kulturne realnosti iz Benečije s predsednikom slovenske države Drnovškom. "4 ima Stojan Spetič Nebodigatreba, referendum o 18. Členu, je torej klavrno propadel. Za seboj je potegnil v prepad tudi ljudsko glasovanje o elektrovodih. Glasovala je namreč manj kot Četrtina upravičenčev, kar je negativni rekord v zaporedju propadlih referendumov zadnjega desetletja. Njegov glavni navdihovalec, Fausto Bertinotti, je takoj priznal poraz. Ce je mislil iskreno, bomo še videli. Gotovo je, da je k porazu prispevalo veC faktorjev. Najprej utrujenost volilcev, ki so v Italiji šli prvič na volišča 25. in 26. maja, nato pa 8. in 9. junija na balotažo. Referenduma sta bila torej razpisana tako, da so Italijani izgubili že tretji konec tedna, ko bi si želeli počitka. V hladu, saj pesti polotok pasja vročina in vsi hlastajo za hladno senco v gorah ali svežino morskih voda. In vendar so v preteklosti Italijani šli na volišCa vsakokrat, ko so začutili, da se i JloCa o pomembnih stvareh in da so fronte za in proti jasno defi- nirane. Za razpo-roko, splav, volilno reformo. Za limanice, kakor so bili rafali Pannel-lovih referendumov o domala vsem, se niso zmenili. Za ta, recimo tako, “razredno solidarnostni” referendum je glasovalo manj kot je bilo odvisnih delavcev, da o njihovih družinah ne govorimo. Zakaj? Očitno, ker so spregledali, da jih nekdo vleCe za nos. Govorili so o razširitvi sodne zaščite proti krivičnim odpustom na podjetja z manj kot 15 zaposlenimi, vendar so se vsi upravičeno spraševali, Cernu se o tem niso pogajali tisti, ki so za to poklicani: sindikati z vlado in podjetniki. Cernu tega ni predlagal minister za delo v levosredinskih vladah, ki je pozneje sam zbiral podpise za referendum? Ljudi, pravijo puritanci, ne smeš imeti nikoli za norca. Zlobni jeziki v rimskih palaCah nimajo dvoma, da je Bertinotti sponso-riziral referendum zato, da bi požagal noge Sergiu Cofferatiju in velikemu gibanju za socialne pravice in prenovo Oljke, ki ga je sprožil. Malo iz ljubosumja, predvsem pa zaradi tekmovalnosti. Na kongresu svoje stranke je Fausto Bertinotti teoriziral velika dru- žbena gibanja, pa jih je na ulice v milijonskih množicah spravil njegov zmerni tekmec Cofferati. Zdelo s je še, da bo bivši tajnik Cgil postal novi lider, ki mu bo uspelo združiti sicer razvejano italijansko levico. Takoj torej polena pod noge, pesek v kolesje, vodo na ogenj, pogasiti je bilo treba vsako navdušenje in tekmeca onemogočiti. Ko je Cofferati zbiral pet milijonov podpisov za razširitev delavskih pravic, so drugi zbirali podpise za nemogoč referendum, ki je bil vnaprej zapisan porazu. Navsezadnje je zoperstavljal drugega proti drugemu odvisne in samostojne delavce, povezal v skupno fronto male in velike podjetnike, politično desnico in zmerno levico z dvema od treh sindikalnih central. Bertinotti vCasih spominja na Srbe, ki proslavljajo najveCji poraz v svoji zgodovini, ko so jih Turki do zadnjega poklali na Kosovem polju. Morda pa le ni tako. Uspelo mu je, kar je hotel. Pravo zmago je namreč dosegel. Cofferatijeva zvezda je v zatonu, levica je spet razklana, kljub uspehu na zadnjih upravnih volitvah. Za ponovno zbližanje bomo potrebovali veC Casa, ritem mu bosta dajala nova “pobratima” Fausto in Massimo, ki sta se znebila nevšeCnega tekmeca, konfiniranega na županstvu v Bologni vsaj za desetletje. Bog pomagaj! Močni odmevi Byjeve zmage tudi v Sloveniji Zmaga Riccarda Illyja je moCno odmevala tudi v Sloveniji. O uspehu levosredinske koalicije so poročali vsi mediji in obveljala je splošna ugotovitev, da pomeni Illyjeva zmaga utrditev odnosov med obema državama. Ljubljansko Delo je svojemu poročanju dal pomenljiv naslov “Trenutki resnice za mejo”. Po prvih ocenah, piše ljubljanski Časopis, so bile volitve zgodovinski dogodek in zaCelo se bo novo poglavje v deželni stvarnosti. In kaj si Slovenci lahko obetajo od novega razmerja moči v deželi? Prve izjave izvoljenih slovenskih svetovalcev so bile posvečene položaju slovenske manjšine. Dejstvo je, da je dosedanja desnosredinska uprava zadrževala izvajanje zaščitnega zakona. Desnosredinske strukture na krajevnih ravneh so blokirale vsak poskus uveljavljanja njegovih določil. Rimski dopisnik Dela ugotavlja, da Berlusconijeva koalicija beleži določene neuspehe. Na lokalnih volitvah je izgubila rimsko pokrajino, zdaj še deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino, pa zraven še nekaj pokrajin in občin. Ob tem je podčrtal, kako so se vladajoči prijatelji iz Hiše svoboščin sporekli in si skočili v lase, se zaceli obkladati in obrekovati. Kriv ni samo severni legionar Umberto Bossi, ki je postavljal nemogoCe zahteve in grozil z vladno krizo. Kriv je tudi Vitez Berlusconi, ki je imenoval volilne kandidate proti volji svojih sodelavcev in ga nihCe ni mogel premakniti. Tako je bil zagledan sam vase, da zmot še opaziti ni mogel. Nacionalno zavezništvo, ki je izgubilo zaradi Berlusconijeve trme in vsemogočnosti, in desni del demokristjanov, ki so pridobili, ker volivci ne marajo skrajnosti, terjajo pravico, jasno razpravo o krivcih, pa seveda tudi spremembe v vladi. Furlanija-Julijska krajina, ki je zaradi prevlade desne sredine in prevelikega vpliva skrajne desnice predvsem zadnji dve leti postajala zadnji branik pred novo razširjeno Evropo, tudi zadnji ostanek berlinskega zidu, politično morda najbolj zakrneli del Italije, se je uprla demagogiji, postavljanju zidov, netenju sovraštva, zmerjanju in etiketiranju. Volivcem nikjer na svetu ni všeč, če jih ima kdo za cepce, ki bi se pustih voditi za j nos. Večinski Furlani, pa v j deželi Furlaniji-Julijski kra- j jini manjšinski Italijani, in ! Slovenci, pri tem niso izjema. Berlusconi in njegovi so vpili Ustavite komunizem! in pri tem s prstom kazali celo na Riccarda Illyja. Zamejski Slovenci, ki so bili še dan pred volitvami stisnjeni v kot, z eno samo deželno poslanko, Bruno Zorzini Spetič, in skoraj brez možnosti, da bi kdaj uresničevali zaščitni zakon, imajo od včeraj kar pet svetovalcev, kot še nikoli. Vsi izvoljeni Slovenci so iz leve sredine, kar štirje pa z levice, kar se zdi pomenljiv pokazatelj razmerja sil v manjšinski skupnosti, ki je desnica, pa tudi desna sredina nikoli nista sprejeli za svojo. Da se dogaja veliko odmevnega, morda skoraj prelomnega, italijanska opozicija pripisuje sebi in svoji moči, pa je to skoraj tolikanj zmotno kot Berlusconijevo prepričanje, da se ni zgodilo nič. Leva sredina je še naprej raztrgana in razcepljena, zmagala je samo tam, kjer je pragmatično nastopila združena, pa še to predvsem zato, ker so ljudje že spregledali, kaj se v resnici dogaja za kulisami vladnih palač. Ne zato, ker bi Oljka zares ozelenela, (r.p.) Nuova bandiera per la Slovenia? Nuova bandiera nuovi simboli 11 Parlamento sloveno ha dato il via al concorso per la definizione di nuovi simboli (stemma, bandiera e simboli) con l’obiettivo di rendere la Slovenia più riconoscibile al momento del suo ingresso nell’UE. Le nuove proposte dovranno essere presentate entro il prossimo 30 settembre. Naturalmente non tutti sono d’accordo con la proposta di cambiamento. La commissione esaminatrice sarà composta dai parlamentari France Cukjati e Jožef SkolC e dagli esperti Stane Bernik, Peter Pavel Klasinc e Boris Podrecca. Cuk riconfermato L’assemblea della Camera dell’economia slovena (Gospodarska zbornica Slovenije) nei giorni scorsi con un consenso quasi plebiscitario ha nuovamente e-letto a presidente Jožko Cuk, al vertice dell’ente da otto anni, che è stato così riconfermato ancora per i prossimi quattro anni. Microbiologi a Lubiana Dal prossimo 29 giugno al 3 luglio presso il centro congressi Cankarjev dom si terrà il 1® Congresso europeo dei microbiologi. Oltre a numerosi seminari, sim-posii e conferenze si terranno anche delle interessanti tavole rotonde su temi di grande attualità come il bioterrorismo, trapianti eterologhi, malattie infettive. Schengen in primo piano Un gruppo di esperti dell’Unione Europea ha i-niziato a verificare in Slovenia il livello di prepara- zione della vicina repubblica che si accinge a diventare il paese esterno dell’UE dove scorrerà il confine di Schengen (con la Croazia). Il gruppo era formato da e-sperti del settore della giustizia e dell'interno che in Slovenia si sono interessati anche dell’arretrato riguardo ai processi e delle misure adottate per ridurlo. Paghe congelate Il governo sloveno ha deciso di congelare gli stipendi dei ministri. Nella stessa seduta ha deciso anche di non aumentare gli stipendi dei dipendenti dell’ammi-nistrazione pubblica. E’ probabile, si legge sulla stampa slovena, che anche i parlamentari seguano lo stesso esempio. Si sono invece ribellati i giudici che hanno messo le mani avanti dichiarando che il congelare i loro stipendi sarebbe un’iniziativa illegale. Quale sarà la prossima eccezione?, si chiede il quotidiano Deio. Rimpasto di governo All’inizio della settimana c’è stata una riunione dei capigruppo e dei presidenti del gruppi parlamentari di maggioranza per definire le priorità programmatiche del governo e della coalizione entro la fine del mandato. Come si sa il prossimo anno in Slovenia ci sono le elezioni politiche, da qui la volontà di definire le priorità ed accelerare la realizzazione del programma. Se sarà necessario, come ha detto il premier Anto Rop, all’inizio di luglio ci sarà anche un rimpasto di governo. Kultura novi mata j ur četrtek, 19. junija 2003 3 Inquattro al Collegio del Mondo Unito Il Collegio del Mondo Unito, United World College, è un’istituzione intemazionale con nove istituti sparsi per il mondo; il “preside” si chiama Nelson Mandela... Nelle varie .sedi, una delle quali è il castello di Duino, ragazzi di novanta Paesi diversi hanno la formidabile opportunità di svolgere l’ultimo biennio del liceo in un ambiente di scambio interculturale, a-perto a 360 gradi verso le problematiche e la realtà contemporanea. Le classi sono costituite da allievi tutti di uno Stato o di un popolo diverso. Tra i corsi ci sono le settimane in mare, i trekking sull’Hima-laya, il volontariato, l’astronomia, oltre alle materie canoniche. Insomma u-na “scuola dei sogni” o forse una scuola come dovrebbero essere tutte. I posti a disposizione sono pochi: 30 per l’Italia e, di questi, 7 per la regione Friuli-Venezia Giulia. E’ la prima volta nella storia dell’istituzione che tra quei 7 ben 4 provengano dalla stessa classe ed è successo proprio da noi. Infatti quattro allievi della Terza A del Liceo scientifico “Paolo Diacono” di Cividale hanno intrapreso la lunga strada delle prove di ammissione e tutti e quattro sono stati ritenuti idonei! Si tratta di Stefano Canziani, Luca Corredig, Mauro Lizzi e Cosimo Miorelli. Amici per la pelle, gli ultimi tre sono anche membri del gruppo “Les Tambours de Topolò”. Stefano andrà in New Mexico, Luca in India, Mauro a Duino e Cosimo a Vancouver, in Canada. A loro in questi giorni sembra di vivere in una favola e anche ai genitori... Questa favola, naturalmente, come tutte le favole ha una sua morale: suonare i bidoni fa bene! ! ! (m.m.) Onda: chaise longue in poliuretano espanso lavorato ad intaglio dall’autore e decorata a mano con resine sintetiche. Dimensioni: cm. 150x210 h. 75 Oasi: specchio con cornice in poliuretano espanso, lavorata ad intaglio dall’autore e dipinta con resine sintetiche. Dimensioni: cm. 40x40 Cercando informazioni su Gianni Osgnach in internet troverete le foto di alcuni suoi oggetti, corredate da u-na breve descrizione. Niente di più. D’altro canto pure lui non ama parlarne. “Il ruolo che ho nella vita dei miei oggetti” ha detto “si limita alla creazione. Quello che faccio, poi, deve avere la forza di camminare da solo, di comunicare, di trovare un suo ruo- lo. L’oggetto deve parlare autonomamente, non devo essere io a promuoverlo, anche perchè descriverlo, definirlo e quindi conformarlo sono azioni che mettono fine al discorso dell’oggetto stesso. Nel caso in cui l’oggetto non abbia una forza sua, significa che è sbagliato, che non ha nulla di nuovo da dire”. Il rifiuto per le etichetta-'ture e gli incasellamenti in ruoli predefiniti pone Osgnach in contrapposizione con le tradizionali idee di arte e design. “L’arte è comunemente vista come opera superiore, L’opera di Osgnach, forme e armonie tra arte e design così come l’artista è percepito come un essere diverso, migliore degli altri. A mio modo di vedere, al contrario, l’arte è una predisposizione innata in ognuno di noi. Tutti gli individui, ricercando il modo a loro più consono, e avendo la possibilità di e-sprimersi, possono creare arte. Normalmente il mondo dell’arte è chiuso ed elitario, invece tutti sono in grado, secondo la loro esperienza e la loro sensibilità, di fruire e godere.di un’opera.” “Per quanto mi riguarda” continua Osgnach “io sono partito dalla pittura, convinto che con i pennelli si potesse creare anche al giorno d’oggi qualcosa di attuale. In realtà la tela si è rivelata ben presto insufficiente e la mia pittura ha sentito l’esigenza di invadere lo spazio, espandendosi in ambiti per essa i-nusuali. Mi sono ben presto avvicinato alla scultura e le mie prime piccole opere hanno da subito tradito la loro natura di “oggetti”. In Medusa, opera di Osgnach seguito, quindi, mi sono concentrato su quest’ultima produzione, ciò che comunemente viene detto “design”, attività che mi permetteva u-na maggiore libertà espressiva. In ambito industriale l’obiettivo di questa disciplina è di rendere gradevoli, dal punto di vista estetico, gli oggetti d’uso comune, dai mobili agli elementi d’arredo. I miei oggetti tuttavia si pongono a metà tra l’opera d’arte e il pezzo di design: creo oggetti con una funzione perchè annullano la sacralità dell’arte, permettendo alle persone di avvicinarsi con più disinvoltura e di vivere un oggetto che, tuttavia, ha un elevato contenuto artistico. Credo che la casa sia un’estensione della persona, dunque mi piace pensare che i miei oggetti entrino in questa dimensione quotidiana, in un rapporto molto stretto con chi li ha acquistati. Questo risultato è dato in particolare dalla ricerca che opero sulle forme, sulla loro armoniosità, sul loro movimento, e sui materiali, che voglio sempre complessi, innovativi, originali. La mia continua ricerca mi porta spesso a dover trovare anche metodi realizzativi inediti, a inventare i macchinari necessari alla produzione, al fine di mettere in risalto aspetti inediti del materiale utilizzato.” Le opere di Gianni O-sgnach vengono distribuite da “Dovetusai” e si trovano nei negozi di arredamento più esclusivi del mondo, oltre a essere esposte e distribuite dalla Dilmos di Milano. “La Dilmos” continua O-sgnach “è uno spazio che si pone a metà tra la galleria d’arte e il negozio e nella mia ottica è una conquista il fatto che i miei oggetti si trovino lì: considero importante Tržaški pesnik in pisatelj Marko Kravos je poznan tudi mnogim beneškim ljubiteljem lepe slovenske besede. V teh dneh je izšla nova Kravosova pesniška zbirka z naslovom Ljubezenske (Ljube zenske) in to ob pesnikovi 60-letnici. Starost sicer še ni visoka in kdor Kravosa osebno pozna, bi mu ne pripisal šest križev. f Je pa v teh svojih letih Marko veliko napisal in objavil: pesmi, zgodbe za otroke, povesti za odrasle, eseje, Članke in še marsikaj. Sodeluje v časopisih in revijah, med temi je tudi Galeb. Za svoje književno delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado iz Prešernovega sklada za pesni- Ob jubileju zbirka pesmi Ljubezenske 60 (let) zaljubljenih Marka Kravosa ško zbirko Tretje oko (1979). Veliko njegovih pesmi so prevedli v različne jezike in seveda tudi v italijanščino tako, da je poznan mnogim italijanskim ljubiteljem poezije. Njegovo delo označujejo ironija, zbadljivost a tudi otožnost in malce pesimistični pogled na svet, ki pa ga avtor premaguje s čisto posebno igrivostjo, ki je sad velike volje do življenja, vsem tegobam navkljub. Kravos se je dolga leta ukvarjal z založništvom, bil je predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenskega kluba v Trstu in tudi predsednik slovenskega PEN kluba. Da bi bralcem Novega Matajurja Kravosa še bolje približali, smo segli med starejše pesnikove knjige (Trikotno jadro) in izbrali pesem Moja dežela. Kot boste brali, je Kravosova dežela tista, ki je verjetno ni, česar se avtor tudi v zadnjih verzih natančno zaveda: MOJA DEZELA Moja dežela je dežela sonca, je dežela Sirne vode, je dežela pravice in hurje, kamenja in brinja, dežela ladij in hrumečih strojev in smeha, moja dežela je vrt z rožami, je hiSa,je modra asfaltna cesta, je svetilka, je sadje in regrat na stojnici, je vino in zvestoba ali ljubezen, je bonbon ali igrača, moja dežela je lepa, v njej hodijo ljudje pokonci, ne plazijo se, ne gnetejo se, niso podli ali lakomni, niso prazni ali žalostni, lačni, izdani, grdi in sami in mrzli in mrtvi. Marko Kravos che le mie creazioni si trovino in spazi comunemente frequentati dalle persone, che vivano tra la gente. La Dilmos, inoltre, distribuisce in esclusiva alcuni oggetti, che entrano così a far parte delle “edizioni Dilmos”. Chi si riferisce alla mia “Onda”, ad esempio, parla dell’ “onda della Dilmos”, cosa che non mi dispiace perchè contribuisce a far avere una i-dentità autonoma al pezzo, slegata dalla mia personalità.” Nelle opere di Osgnach, così come nel suo modo di concepire la sua attività, si riconoscono riferimenti ricorrenti. “Il tema dell’acqua mi è molto caro. L’acqua è l’energia pura, fluisce, trasporta, segna il suo percorso sulla terra, non può essere imbrigliata, ha la necessità di andare avanti, di proseguire il suo cammino. Quindi nei miei oggetti, oltre a riferimenti espliciti, la figura dell’acqua rientra anche attraverso il movimento delle forme e la loro sinuosità”. Mi chiedo se le acque dei nostri fiumi possano aver a-vutò un’influenza su questo atteggiamento e Osgnach conferma così questo mio pensiero: “Di certo non sarei ciò che sono se non fossi nato nelle Valli del Natisone. Si dice che l’imprinting della personalità di un individuo avvenga già nel grembo materno, quindi... ” D 4 luglio, Gianni Osgnach inaugurerà la sua personale nella sede municipale di Grimacco. “Una mostra che intende essere forte, per il deciso carattere degli oggetti che voglio presentare, ma leggera allo stesso tempo” ha detto. “Esporre le mie o-pere di nuovo nelle Valli del Natisone è come tornare a casa, al punto dal quale sono partito, per rivisitare le sensazioni di un tempo con la sensibilità di oggi, per attingere nuova linfa e ricominciare il viaggio. Portare le mie opere è anche una testimonianza, credo importante, delle nòstre possibilità. Troppo spesso la situazione di marginalità ha frenato i nostri slanci, in tutti i campi. Il mio lavoro sta a dimostrare che, se abbiamo l’opportunità di esprimerci, anche noi abbiamo qualcosa di importante da dire”. Michela Predan Naši paglavci Ivan Trinko Paglavski popoldan Dečko pa je šel po vasi iskat tovariše. Ni mu bilo težko jih dobiti, ker gospodinje navadno le takim naročajo, naj skrbe za drva, kadar imajo odrasli bolj vašega in nujnega posla. Štirje so se zbrali, približno •stih let. Pripeli so si zadaj za cempin pri pasu svoje kanjice, brgli raztrgane jope čez ramo in stekli bosopeti po poti, ki je peljala navzdol do Lesicjega. Lesicje je bil velik, skupen vaški gozd, kjer je lahko vsakdo nabral toliko drv, koliko jih je potreboval. DeCki so bili živi in poredni. Vse je slo pred njimi! Kmalu so stopili s prave poti in jo mahnili Cez polje in travnike. Nekje so znali za zrele hruške. Niti govoriti ni trebalo; samo ob sebi je prišlo, da so jo vdrli na oni kraj in kmalu že prirohnel gospodar z raklo v roki, da so morali pete odnesti, kar so storili, še predno je mogel katerega zajeti. Nižje doli je bilo v njivah grozdje, ki se je začenjalo komaj mečiti. Takoj so bili na njem; nekaj so v naglici natrgali in odšli vsak s svojim grozdom. Sli so nekaj dalje in prišli na položno senožet, kjer so rasle vitke in krasne breze, stare in moCne, a tudi tenke, prožne in vpogljive. Poznali so jih; takoj je splezal vsak na svojo tako visoko, kolikor je vzdržala. Ko mlado deblo ni moglo pod težo veC stati pokonci, se je zaCelo poCasi vpogiba-ti v lok, dokler ni polagoma položilo paglavca na tla kot kako nalašč napravljeno dvigalo. To je bilo zanje pravo veselje in najbolj priljubljeni šport. Kričali so vmes seveda in se do sita smejali. “Vanček, daj, na onole višjo!” je rekel Miha. “Nočem, predebela je; se ne vpogne.” “Čakaj, grem jaz!” reCe Jakec. “Boš videl, ali se vpogne ali ne!” Pa predno se je približal, je Pavlek že plezal po nji. Kakor veverica je prišel pod košati vrh, razklenil noge in tedaj se je zaCela kakor nehote vpogibati, tako da je deček obvisel precej visoko v zraku. Prestrašil se je ne malo. Krepko držeC se z rokami za vpognjeno deblo, je mahal z nogami po zraku in stresal brezo, pa ni šlo! Začel je kričati in jokati in zvati na pomoč. Drugi pa so se od smeha valjali po travi, kajti nepričakovani prizor se jim je zdel res smešen in zabaven. Toda v resnici je bil Pavle-kov položaj kritičen. Ubogi deCek je rjul, ves rdeC od sile. Najstarejši tovariš Vanček mu je vendar pritekel na pomoč, dasi sta mu osta: la dva, posebno Jakac, branila. 2 - gre naprej Četrtek, 19. junija 2003 4 L’insediamento del consiglio avverrà il 1. luglio D presidente ly all’opera per formare la giunta Il nuovo presidente Riccardo Illy si è insediato lunedì 16 giugno nella sede della Regione. Intanto fervono le trattative per la composizione della giunta. Interessati sono tutti i partiti che hanno aderito a Intesa democratica, ma anche alcuni tecnici (si parla insistentemente dei presidenti della Camera di commercio di Udine Bertossi e di Pordenone Antonucci). Tutto sarà definito nei prossimi giorni in attesa del’insediamento del nuovo consiglio, che avverrà il primo luglio. Restano, dopo il voto dell’8 e 9 giugno, le analisi di partiti ed esponenti loca- li. La consultazione ha notevolmente cambiato i valori in campo anche nelle Valli del Natisone. Rispetto alle precedenti regionali va voto nei sette Comuni delle Valli del Natisone Partiti Regionali 2003 Regionali 1998 voti % voti % Comunisti italiani 38 1,3 - - Pensionati 20 0,7 - - Udeur 8 0,3 - - Rifondazione comunista 77 2,7 167 5,7 Democratici di sinistra 452 16,0 173 6,0 Italia dei valori 17 0,6 - - Margherita 586 20,8 - - Citt. per il presidente 188 6,7 - - Verdi 22 0,8 49 1,7 Alleanza nazionale 399 14,1 297 10,2 Lega Nord 381 13,5 583 20,1 Udc 107 3,8 - Forza Italia 482 17,1 404 13,9 Libertà e autonomia 44 1,6 - - senz’altro segnalato il “crollo” (circa 200 voti) della Lega Nord, la tenuta di Forza Italia e Alleanza nazionale, che migliorano voti e percentuali, il forte aumento dei Democratici di sinistra (quasi 300 voti). Il primo partito nelle Valli del Natisone, con 586 voti, è però la Margherita, che ha potuto contare sull’apporto del candidato Giuseppe Marinig. Perde infine consensi Rifondazione comunista. L’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone propone per le vacanze estive una serie di laboratori dedicati ai bambini. Iscrizioni e informazioni presso la scuola bilingue, tel. 0432-727490. L’iscrizione ad ogni laboratorio, da effettuare entro il 27 giugno, costa 10 euro. La merenda è a carico delle famiglie. 30.06 - 4.07 A - LABORATORIO TEATRALE. Età’: dagli 11 anni in poi. Dalle 8 alle 10: Musica e canto, guida il laboratorio Davide Clodig; dalle 10 alle 12: Laboratorio teatrale (Il gesto e il movimento), guida il laboratorio Alida Bevk B - 2IVO POLETJE. Proposte perle vacanze Età - dai 6 agli 11 anni Dalle 8 alle 10: Tutti in bici! Impariamo ad andare in bici su pista e strade in-terpoderali. Gli iscritti dovranno portare la bicicletta da casa e potranno lasciarla a scuola per tutta la settimana. E’ obbligatorio il casco. Guida il laboratorio Nino Ciccone Dalle 10 alle 12: Usiamo il computer. Per imparare ad usare il computer in modo creativo (max 20 iscritti), guida il laboratorio Davide Clodig. 07-10.07 Dalle 8 alle 10: Laboratorio artistico-creativo, guida il laboratorio Luisa To-masetig; dalle 10 alle 12: Laboratorio di ceramica, guida il laboratorio Igor Tuli Il 1. settembre i partecipanti si ritroveranno presso il laboratorio di Igor Tuli a Sorzento per terminare i lavori che verranno consegnati dopo la cottura. Trenta - GLEDALIŠKA DELAVNICA 25 - 29.08 Età: 12 - 15 anni Sistemazione in appartamenti. Il programma prevede attività teatrale, danza ed e-scursioni. Costo: 80 euro. Coordina Marjan Bevk. S. Pietro, Per facilitare l’accesso all’utenza dei servizi postali e potenziare le possibilità di parcheggio in un’area centrale del capoluogo, l’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone, utilizzando i fondi propri disponibili con l’avanzo d’amministrazione del 2001, con un importo pari a 9.444 euro ha finalizzato un intervento pubblico per il potenziamento dei parcheggi dell’area adiacente l’ufficio postale. I lavori sono ormai completati e l’opera realizzata è già disponibile per il prossimo utilizzo. La nuova area di parcheggio si aggiunge agli altri spazi di sosta già esistenti, integrando le potenzialità per una zona che, oltre a servire l’ufficio postale, è di supporto al campo sportivo comunale, all’area commerciale e di servizi privati del centro paese e agli uffici pubblici del Comune e del Comprensorio montano. Si attua così un ulteriore passo del programma amministrativo inteso a migliorare le aree pubbliche a servizio dei cittadini e l’assetto urbano del territorio. HESVfll ■ 4' 'ji ll^l Deio in nižanje davkov Med bistvenimi vprašanji Italije in Zahoda sta gospodarska kriza in vprašanje zaposlenosti, skratka, dela. Kompleksne teze analitikov glede omenjenih problemov lahko strnemo v nekaj preprostih ugotovitvah, ki jih brez težav lahko razume tudi navaden družinski oče (ali mati). Kot prvi problem bi omenil delitev dela. Pojav še obstaja, vendar se je iz nacionalnih razsežnosti raztegnil na globalne. Bogate zahodne države proizvajajo znanje, tehnologijo, marketinške pobude, servise itd. Ogromna področja revnejšega sveta nudijo poceni delo, ki je ročno, mnogokrat pa tudi konceptualno in možgansko. Če združimo tehnološke sposobnosti bogatega Zahoda ter izjemne proizvodne možnosti Kitajske, Azije, bivših socialističnih držav in drugih predelov sveta, ustvarimo stroj, ki lahko izpljune iz svojega ogromnega trebuha neslu-tene količine blaga. To bla- go pa ima smisel, če ga lahko potrošimo. Dogaja pa se nekaj zelo zaskrbljujočega in hkrati razumljivega. Kjer nudijo poceni delo, imajo tudi majhne sposobnosti za potrošnjo in živijo pretežno od izvoza blaga. Na bogatem Zahodu pa niso vsi ljudje sredi vrhunskega tehnološkega dela, mnogo delovnih možnosti beži v tujino, tehnologija zmanjšuje potrebo po delovni sili itd. Dejansko lahko opazujemo v vseh najrazvitejših državah združevanje bogastva v maloštevilnih rokah in krčenje srednjega sloja, ki izgublja na številu ljudi kot na njihovi kupni moči. K temu so prispevale tudi planetarne finančne špeku-. lacije. Skratka, množica ljudi, ki kot mravlje kupujejo v veleblagovnicah vse, kar se kupiti da, se zmanjšuje, postaja oprezna ali pa preprosto nima denarja, ker mora ob vsakodnevnem življenju plačevati še dolg za hišo in avtomobil. Iniziativa della Coop consumatori A Pilifero bambini più vicini allo sport Da un progetto voluto dalla Coop consumatori di Cividale in collaborazione con l’associazione dei genitori della scuola materna ed elementare di Pulfero e con la Pro locp Natisone, arriva un importante contributo per i giovani alunni pulferesi. Un assegno del valore di 3.430 euro è stato infatti consegnato la scorsa settimana, durante una cerimonia avvenuta nella sala consiliare di Pulfero, all’associazione dei genitori. Servirà ad acquistare materiale sportivo a vantaggio di bambini e ragazzini che frequentano le materne ed elementari. La Coop consumatori grazie alla raccolta di punti, come ha ricordato Antonia Cernoia, vice-presidente del distretto sociale di Cividale, ha già avviato numerosi progetti nei campi dell’adozione a distanza e degli aiuti a Paesi in via di sviluppo. La'cifra assegnata a Pulfero è stata ottenuta grazie a oltre 122 mila punti raccolti tra i 7.700 soci della cooperativa di Cividale. All’incontro sono anche intervenuti il sindaco Piergiorgio Domeniš, che ha auspicato ulteriori iniziative di tale portata per le Valli, la presidente dell’associazione genitori Franca Flaibani e il vicepresidente della Coop del Nord-est Roberto Sgavetta, (m.o.) Ekonomisti in finančniki si belijo glavo, kako vsaj ublažiti krizo. Verjetno pa ni prava tista smer, ki jo narekujejo zagrizeni liberisti, med katere sodita tudi italijanski premier Berlusconi in veliki “prijatelj” Furlanov Tremonti. Potom njiju seje italijanska vlada s konkretnimi ukrepi dodatne strahove med ljudmi, čeprav se Berlusconi hvali, da je Italija država z najbolj fleksibilnim delom v Evropi. Lepa reč! Berlusconi je res sprejel nekaj dekretov in poverilnic, ki v Italiji večajo takoi-menovano mobilnost dela. Italijanska Confindustrija je zažarela od veselja. Malokdo pa se sprašuje, kako bodo delavci, ki jih bodo klicali na delo ob potrebi podjetja ali za krajše projekte, kupili nov fiat ali alfo. Italijanske banke so postale glede posojil zelo pozorne, finančne družbe pa zaračunavajo za rizična posojila astronomske obrestne mere. V bistvu italijanska vlada in druge liberisti-čne vlade varujejo stare zaslužke podjetij in jih ne za- ■ nimajo ne delavci in ne potrošniki. Drugi soroden primer je toliko opevano nižanje davkov. Če malo pregledamo davčne količnike opazimo, da se davki najbolj nižajo bogatim, najmanj pa srednjemu sloju. Bogati in močna podjetja kasirajo, ostali plačujemo višje občinske storitve, luč in metan, zdravila in zdravstvo. Ni slučaj, da skuša italijanska vlada dodatno štediti pri zdravstvu in zdravilih. Krčijo se tudi mnoge usluge. Gorje tistemu, ki se mu na primer kvarijo zobje! Milijone bo pustil zobozdravniku, ne bo pa kupil avtomobila in šel na počitnice. Tako so pač zadeve. Tudi napovedi o daljšanju delovne dobe in penali-zacija pokojnin, ki niso dozorele z visoko starostjo, večajo preplah med ljudmi. V logiki: "raje malo kot nič" naredijo posamezniki in podjetja vse, da spravijo pred reformo čim več ljudi v penzijo. Res je, da krize spra-znjujejo državne blagajne. Prav tako pa je res, da se je v letih debelih krav obogatela elita, da so mnogi raje investirali v banke kot v delo ali pa da podjetja bežijo tja, kjer je delovna sila cenejša. Sodobni libe-ristični kapitalizem deluje v nasprotju s Keynesovimi ugotovitvami. Ne tvega lastnih denarjev in širi potrošnjo in z njo proizvodnjo, ampak se pred konjunkturo brani tako, da išče vedno redkejše finančne oaze ter brani lasten"kup" denarja, ki ne narašča, vendar je lepa stvar gledati po internetu bogate bančne račune in si lajšati strah pred bodočo krizo z novim rolexom. Delavci in potrošniki naj čakajo konec meseca, če bo prišla stanjšana plača... t 7 , i : {,, , novi matajur C volilve Četrtek, 19. junija 2003 v/ Preferenze alle regionali, la Benecia ha votato così Drenchia: Comunisti i- taliani (2 voti): Paolo Fonta-nelli 1. Pensionati (2). U-deur (0). Rifondazione (0). Ds (13): Stefano Pustetto 7, Kola Abdoulaye Traorè 1.I-talia dei valori (0). Margherita (21): Giuseppe Marinig 15, Ivano Strizzolo 4. Cittadini per il presidente (4): Carlo Monai 2. Verdi (0). An (8): Daniele Macorig 3, Pieralberto Felettig 2. Lega Nord (9): Claudio Violino 1, Elia Miani 1, Pietro Qualizza 1» Lorenzo Tosolini 1. Udc (0). Forza Italia (23): Massimo Blasoni 8, Paolo Mar-seu 5. Libertà e autonomia (0). Grimacco: Comunisti i-taliani (3 voti). Pensionati (0). Ldeur (0). Rifondazione (13): Domenico Pinto 4, Kristian Franzil 2. Ds (31): Stefano Pustetto 13, Alessandro Tesini 9. Italia dei valori (1). Margherita (65): Giuseppe Marinig 53, Francesco Milanese 1, Ivano Strizzolo 1. Cittadini per il presidente (10): Carlo Monai 6. Verdi (1): Alessandro Metz 1. An (17): Pieralberto Felettig 7, Paolo Ciani 2, Giovanni Castaldo 1, Silvana Olivotto 1. Lega Nord (20): Pietro Qualizza 5, Maurizio Franz 1, Elia Miani 1. Udc (5): Vincenzo D’Amato 1. Forza Italia (60): Paolo Marseu 27, Fabrizio Cigolot 8, Mauro Piero Zanin 5, Massimo Blasoni 3, Roberto Asquini 2. Libertà e autonomia (5): Enrico Bulfone 2. Stregna: Comunisti italiani (1 voto): Bruna Zorzini Spetič 1. Pensionati (2). U-deur (1). Rifondazione (5): Domenico Pinto 1. Ds (27): Stefano Pustetto 14, Alessandro Tesini 3, Mauro Trava-nut 2, Annamaria Menosso 1. Italia dei valori (3). Margherita (39): Giuseppe Marinig 31, Giorgio Baiutti 1, Francesco Milanese 1, Giancarlo Tonutti 1. Cittadini per il presidente (26): Carlo Monai 21, Elia Mioni 1. Verdi (1). An (25): Pieralberto Felettig 13, Giovanni Castaldo 3, Paolo Ciani 1, Milo Geremia 1, Andrea Sgobbi 1. Lega Nord (25): Pietro Qualizza 10, Claudio Bertolutti 1. Udc (7): Roberto Molinaro 1. Forza Italia (25): Paolo Marseu 8, Giorgio Venier Romano 1, Fabrizio Cigolot 1, Giuseppe Napoli 1. Libertà e autonomia (1): Giorgio Pozzo 1. S. Leonardo: Comunisti italiani (7 voti): Brana Zorzini Spetic 4, Paolo Fonta-nelli 1. Pensionati (3). U-deur (1): Danilo Bertoli 1. Rifondazione (11): Kristian Franzil 2. Ds (37): Stefano Pustetto 42, Alessandro Tesini 27, Roberto Duz 6, Kola Abdoulaye Traorè 2, Enrico Pizza 1. Italia dei valori (5). Margherita (92): Giuseppe Marinig 81, Romeo Chiavot-ti 2, Flavio Pressacco 1, Giorgio Baiutti 1. Cittadini per il presidente (29): Carlo Monai 17, Paolina Lamberti •n Mattioli 1. Verdi (1). An (49): Pieralberto Felettig 29, Giovanni Castaldo 5, Paolo Ciani 4, Giuliano Gemo 1. Lega Nord (119): Pietro Qualizza 55, Claudio Violino 5, Claudio Bertolutti 3, Elia Miani 2, Maurizio Franz 1, Mascia Montagnese 1. Udc (39): Roberto Molinaro 20, Saule Caporale 8, Enzo Cat-tarazzi 1. Forza Italia (94): Paolo Marseu 36, Alessandro Colautti 16, Paolo Cecchini 4, Mauro Piero Zanin 3, Adino Cisilino 2, Giovanni Mazzocchi Palmieri 2, Massimo Blasoni 1, Roberto Volpetti 1. Libertà e autonomia (9): Luca Pulina 2. Savogna: Comunisti italiani (5 voti): Bruna Zorzini Spetic 4. Pensionati (0). U-deur (2): Danilo Bertoli 1, Claudio Fichera 1. Rifondazione (10): Alceste bert 1, Ennio Potocco 1. Ds (32): A-lessandro Tesini 13, Stefano Pustetto 5, Elisetta Moretti 1. Italia dei valori (2). Margherita (54): Giuseppe Marinig 42, Franco Iacop 3, Sergio Beltrame 1. Cittadini per il presidente (25): Carlo Monai 20. Verdi (1): Silvia Formaio 1. An (33): Pieralberto Felettig 26, Paolo Ciani 2, Giovanni Castaldo 1, Daniele Macorig 1. Lega Nord (46): Pietro Qualizza 27, Maurizio Franz 1, Claudio Violino 1, Elia Miani 1. Udc (9): Barbara Ius 4. Forza I-talia (46): Paolo Marseu 12, Adino Cisilino 6, Massimo Blasoni 3, Paolo Cecchini 2, Roberto Asquini 1. Libertà e autonomia (8): Alfredo Camesecchi 3. 1- S. Pietro al Natisone: Comunisti italiani (19 voti): Bruna Zorzini Spetic 7, Paolo Fontanelli 3, Francesco Polesello 2. Pensionati (7): Fabio Zorzenon 1. Udeur (2): Claudio Fichera 2. Rifondazione (24): Domenico Pinto 8, Ennio Potocco 1. Ds (161): Stefano Pustetto 56, Alessandro Tesini 54, Mauro Travanut 3, Andrea Montich 2, Enrico Pizza 1, Kola Abdoulaye Traorè 1.1-talia dei valori (6). Margherita (257): Giuseppe Marinig 215, Romeo Chiavotti 4, Francesco Milanese 4, Ivano Strizzolo 2, Flavio Pressacco 1, Omelia Zucco 1, Giuseppe Liani 1, Paolo Menis 1. Cittadini per il presidente (68): Carlo Monai 52, Renzo Pascolat 5, Paolina Lamberto in Mattioli 1, Francesco Piani 1. Verdi (8). An (162): Pieralberto Felettig 71, Giovanni Castaldo 23, Daniele Macorig 9, Silvana Olivotto 5, Paolo Ciani 4, Renato Car-lantoni 3, Giuliano Gemo 3, Valerio Toneatto 2, Lino Zottig-Pintor 2. Lega Nord (98): Pietro Qualizza 24, Claudio Violino 8, Elia Miani 7, Maurizio Franz 5, Graziano Pizzimenti 3, Claudio Bertolutti 1. Udc (23): Roberto Molinaro 8, Saule Caporale 6, Enzo Cattarazzi 1, Silvano Passon 1. Forza Italia (134): Paolo Marseu 46, Fabrizio Cigolot 11, Massimo Blasoni 9, Giovanni Mazzocchi Plamieri 4, Paolo Cecchini 3, Adino Cisilino 2, Gualtiero Stefanoni 1, Alessandro Colautti 1, Roberto Volpetti 1, Mauro Piero Zanin 1. Libertà e autonomia (16): Enrico Bulfone 5, Giovanni Crosato 3, Giorgio Pozzo 1. Pulfero: Comunisti italiani (1 voto). Pensionati (6). Udeur (2): Danilo Bertoli 1. Rifondazione (14): K-ristian Franzil 3. Ds (90): A-lessandro Tesini 64, Stefano Pustetto 5. Italia dei valori (0). Margherita (58): Giuseppe Marinig 32., Ivano Strizzolo 8, Vittorio Giustina 3, Omelia Zucco 1, Francesco Martines 1. Cittadini per il presidente (26): Carlo Monai 13. Verdi (10): Alessandro Metz 1. An (105): Pieralberto Felettig 42, Giovanni Castaldo 37, Daniele Macorig 7, Paolo Ciani 1, Mario Anzil 1, Andrea Bacchetti, Renato Carlantoni 1. Lega Nord (64): Pietro Qualizza 21, Claudio Violino 6, Maurizio Franz 3, Claudio Bertolutti 2, Elia Miani 2, Lorenzo Tosolini 2. Udc (24): Roberto Molinaro 3, Silvano Passon 2, Saule Caporale 1, Vincenzo D’Amato 1. Forza Italia (100): Paolo Marseu 44, Massimo Blasoni 12, Paolo Cecchini 5, Fabrizio Cigolot 4, Adino Cisilino 3, Giorgio Venier Romano 2, Mauro Piero Zanin 2, Aldo Ariis 1. Libertà e autonomia (5): Luca Pulina 4, Giovanni Crosato 1. Prepotto: Comunisti i-taliani (1 voto). Pensionati (2). Udeur (2): Claudio Fichera 1. Rifondazione (15): Domenico Pinto 4, Ennio Potocco 1. Ds (90): Alessandro Tesini 40, Stefano Pustetto 13, Annamaria Menosso 4, Mauro Travanut 3, Enrico Pizza 1, Kola Abdoulaye Traorè 1. Italia dei valori (4). Margherita (30): Giuseppe Marinig 17, Sergio Beltrame 2, Romeo Chiavotti 2, Omelia Zucco 1. Cittadini per il presidente (40): Carlo Monai 35, Luciano Gallerini 2. Verdi (3). An (69): Daniele Macorig 23, Pieralberto Felettig 13, Paolo Ciani 12, Lino Zottig-Pintor 4, Milo Geremia 2, Giuliano Gemo 1. Lega Nord (90): Pietro Qualizza 20, Elia Mia- ni 10, Claudio Violino 7, Ennio Vanin 2, Lorenzo Tosolini 1, Michele Tuan 1. Udc (15): Roberto Molinaro 2, Enzo Cattarazzi 2, Saule Caporale 2, Vincenzo D’Amato 2, Lucio Barbiero 1. Forza I-talia (100): Paolo Marseu 14, Giorgio Venier Romano 9, Franco Costantini 5, Roberto Asquini 1, Gualtiero Stefanoni 1, Paolo Cecchini 1, Alessandro Colautti 1, Giuseppe Napoli 1. Libertà e autonomia (15): Giorgio Pozzo 6, Enrico Bulfone 1. Torreano: Comunisti i-taliani (6 voti). Pensionati (13): Luigi Ferone 2. Udeur (7): Dario Zampa 1, Danilo Bertoli 1, Claudio Fichera 1. Rifondazione (27): Kristian Franzil 4, Domenico Pinto 2, Luciano Tedeschi 2. Ds (207): Alessandro Tesini 79, Stefano Pustetto 61, Annamaria Menosso 3, Enrico Pizza 2, Andrea Galimberti 1, Andrea Montich 1. Italia dei valori (6). Margherita (130): Franco Iacop 54, Giuseppe Marinig 21, Ivano Strizzolo 11, Francesco Milanese 10, Flavio Pressacco 5, Giuseppe Liani 2, Paolo Menis 2, Omelia Zucco 1, Giorgio Baiutti 1. Cittadini per il presidente (92): Carlo Monai 59, Paolina Lamberti in Mattioli 17, Mariarosa Anzil 2, Giorgio Cacciaguer-ra 2, Elia Mioni 2, Francesco Piani 1. Verdi (6). An (100): Pieralberto Felettig 46, Paolo Ciani 5, Daniele Macorig 5, Silvana Olivotto 4, Giovanni Castaldo 2, Bruno Di Natale 1, Milo Geremia 1. Lega Nord (159): x. Udc (45): Pietro Qualizza 35, Claudio Bertolutti 18, Elia Miani 13, Claudio Violino 8, Maurizio Franz 3, Ennio Vanm 3, Lorenzo Tosolini 2, Graziano Pizzimenti 1. Forza Italia (342): Paolo Marseu 224, A-dino Cisilino 10, Giorgio Venier Romano 5, Paolo Cecchini 4, Mauro Piero Zanin 4, Roberto Asquini 3, Fabrizio Cigolot 3, Franco Costantini 3, Roberto Volpetti 3, Massimo Blasoni 1, Alessandro Colautti 1. Libertà e autonomia (28): Giovanni Crosato 3, Giorgio Pozzo 3, Enrico Bulfone 2. Cividale: Comunisti italiani (48 voti): Mamadou Baila Kane 10, Bruna Zorzini Spetic 3, Antonio De Lucia 2, Paolo Fontanelli 1, Rino Maddalozzo 1, Ugo Ras-satti 1. Pensionati (30): Luigi Ferone 1. Udeur (68): Claudio Fichera 15, Danilo Bertoli 4, Sarita Nadalutti 4, Dario Zampa 3. Rifondazione (228): Domenico Pinto 145, Luciano Tedeschi 6, Ornella Bosco 2, Kristian Fran- zil 1, Alvaro Pascoli 1, Stefano UlUana 1. Ds (780): Stefano Pustetto 482, Alessandro Tesini 70, Annamaria Menosso 22, Andrea Montich 13, Kola Abdoulaye Traorè 4, Roberto Duz 3, Andrea Galimberti 3, Gianna Del Fabbro 2, Fabia Gorassi-ni 2, Diego Sivilotti 2, Lorenzo Fabbro 1, Enrico Pizza 1. Italia dei valori (36): A-lessandro Battellino 2, Ehri-co Morandi 2, Elena Moratti 1. Margherita (247): Giuseppe Marinig 44, Ivano Strizzolo 42, Francesco Milanese 21, Omelia Zucco 18, Paolo Menis 10, Franco Iacop 9, Vittorio Giustina 7, Giorgio Baiutti 6, Giancarlo Tonutti 6, Romeo Chiavotti 5, Francesco Martines 4, Giuseppe Liani 3, Sergio Beltrame 2, Flavio Pressacco 1, Gabriella Burba 1, Virgilio Sandri 1. Cittadini per il presidente (1268): Carlo Monai 1127, Paolo Mauren-sig 17, Luciano Gallerini 6, Francesco Piani 6, Paolina Lamberti in Mattioli 5, Mariarosa Anzil 4, Giorgio Cac-ciaguerra 2, Antonio Massaratto 2, Romeo La Pietra 1, Alessandro Zannier 1. Verdi (36): Alessandro Bon 3, Nereo Peresson 1, Mauro Punteti 1, Maria Pia Covre 1, E-rica Gervasutti 1. An (803): Pieralberto Felettig 507, Giovanni Castaldo 54, Daniele Macorig 28, Valerio Toneatto 18, Lino Zottig-Pintor 12, Silvana Olivotto 9, Paolo Ciani 8, Giuliano Gemo 5, Bruno Di Natale 4, Renato Carlantoni 3, Mario Anzil 3, Maddalena Provini 3, Milo Geremia 1. Lega Nord (557): Elia Miani 168, Pietro Qualizza 95, Claudio Violino 30, Maurizio Franz 20, Claudio Bertolutti 16, Mascia Montagnese 9, Lorenzo Tosolini 7, Giuseppina Signo-retto in Feltrài 6, Isidoro Zu-liani 2. Udc (156): Vincenzo D’Amato 21, Saule Caporale 15, Enzo Cattarazzi 13, Roberto Molinaro 8, Silvano Passon 5, Enio Decorte 3, Ciro Concina 2, Massimo Brini 1, Stefano Carlutti 5. Forza Italia (1043): Paolo Marseu 289, Massimo Blasoni 54, Paolo Cecchini 49, Roberto Asquàii 48, Roberto Volpetti 41, Giorgio Venier Romano 32, Fabrizio Cigolot 32, Franco Costantini 30, Mauro Piero Zanin 29, Aldo Ariis 24, Giovanni Mazzocchi Palmieri 19, Adino Cisilino 13, Gualtiero Stefanoni 10, Alessandro Colautti 9, Giuseppe Napoli 8, Mirco Daffara 4, Daniele Galasso 2. Libertà e autonomia (152): Giovanni Crosato 48, Giorgio Pozzo 13, Enrico Bulfone 7, Corrado Cecotto 4, Elio Carchietti 3, Ferrac- cio Casasola 3, Beppino Della Mora 3, Pietro Arduini 2, Stefano Armarti 1. Lusevera: Comunisti i-taliani (6 voti): Bruna Zorzini Spetic 6. Pensionati (3). Udeur (1). Rifondazione (9): Gabriella Chizzo 1, Vanda De Odorico 1, Natascia Vanon 1. Ds (77): Alessandro Tesini 41, Roberto Duz 7, Andrea Montich 4, Annamaria Menosso 1, Ezio Bei-trame 1. Italia dei valori (7): x. Margherita (58): Marco D’Agosto 1. Cittadini per il presidente (5): Romeo La Pietra 3. Verdi (2). An (42): Paolo Ciani 16, Giovanni Castaldo 5, Giuliano Gemo 3, Renato Carlantoni 2, Valerio Toneatto 2, Mario Anzil 1, Maddalena Provini 1. Lega Nord (33): Claudio Bertolutti 2, Ennio Vanin 2, Claudio Violato 1, Giuseppina Signoretto in Feltrin 1. Udc (14): Enio Decorte 5, Roberto Molinaro 2. Forza Italia (56): Alessandro Colautti 11, Roberto Volpetti 4, Adino Cisilino 3, Giovanni Mazzocchi Palmieri 2, Aldo Ariis 1, Masshno Blasoni 1. Libertà e autonomia (23): Roberto Coos 13, Enrico Bulfone 3, Stefano Armani 1. Taipana: Comunisti italiani (2 voti). Pensionati (3). Udeur (2): Danilo Bertoli 1. Rifondazione (10): Vanda De Odorico 1, Domenico Pinto 1. Ds (19): Alessandro Tesini 9, Lorenzo Fabbro 1. Italia dei valori (4): Enrico Morandi 2. Margherita (63): Giorgio Baiutti 31, Romeo Chiavotti 17, Franco Iacop 3, Flavio Pressacco 1. Cittadini per il presidente (5). Verdi (1): Silvia Formaio 1. An (61): Renato Carlantoni 17, Paolo Ciani 14, Giovanni Castaldo 14, Silvano Olivotto 2. Lega Nord (46): Claudio Bertolutti 11, Claudio Violàio 9, Elia Miani 4, Maurizio Franz 1, Michele Tuan 1. Udc (26): Roberto Molinaro 16, Lucio Barbiero 3, Enzo Cattarazzi 2, Enio Decorte 2. Forza I-talia (60): Alessandro Colautti 9, Roberto Volpetti 6, Giorgio Venier Romano 5, Roberto Asquàii 4, Massimo Blasoni 2, Mauro Piero Zanin 1. Libertà e autonomia (36): Roberto Coos 20, Alfredo Camesecchi 6. Resia: Pensionati (10): Elvàio Stefanutti 1. Rifondazione (12): Edda Spangaro 1. Ds (79): Sandro Della Mea 45, Renzo Petris 5. Italia dei valori (36): Franco Pacilio 27. Margherita (48): Antonio Martàii 17, Vbgilio Disetti 4, Enzo Marsilio 3. Cittadini per il presidente (13): Luigi Clauderotti 1. An (59): Franco Baritussio 25, Paolo Ciani 6, Sergio Tiepolo 2. Lega Nord (98): Stefano Maz-zolini 30, Viviana Londero 7. Udc (14): Roberto Venturini 3, Mario Revelant 1. Forza I-talia (80): Claudio Sandravi 16, Franco Fontana 8, Luigi Cacitti 4. Libertà e autonomia (15): Renato Filaferro 1. novi matajur Četrtek, 19. junija 2003 Aktualno Si è svolto di recente a Tolmezzo l’incontro conclusivo del progetto Stazi-ce che com’è noto ha messo in rete diverse scuole dell’area confinaria della nostra provincia e non soltanto. Vi hanno preso infatti parte le Direzioni didattiche di Tarvisio, Moggio e quella bilingue di S. Pietro al Natisone, gli Istituti comprensivi di S. Pietro al Natisone, Tarcento, Pa-luzza, Ampezzo, S. Pietro di Cadore oltre alla Scuola media di Cividale. L’incontro finale era articolato in due momenti. Giovedì 29 maggio si è tenuto un corso di aggiornamento per gli insegnanti della rete. Tra i relatori c’era anche Davide Clo-dig che ha tenuto una relazione sul tema “11 canto popolare dalla ricerca alla didattica: il caso delle valli del Natisone”. Venerdì 30 maggio invece all’Auditorium di Tolmezzo c’è stato uno spettacolo a cui hanno dato vita quasi tutte le scuole partecipi del progetto. I bambini si sono esibiti in danze e canti e, cosa davvero bella, non essendoci pubblico sono stati allo stesso tempo attori e spettatori. In concomitanza con l’incontro è stata allestita nel museo di Tolmezzo an^he la mostra dei vari lavori realizzati dalle singole scuole. II progetto Stazice, finanziato con la legge di tutela delle minoranze linguistiche (482) è un progetto pluriennale e si è appena concluso. Il bando comunque dovrebbe essere ripresentato anche quest’anno. E le scuole, che evidentemente hanno apprezzato questo tipo di attività che permette loro di mettersi in rete e di collegare diverse realtà territoriali e culturali, si stanno prepa- rando e formalizzando la rete attraverso specifiche convenzioni. In programma ci dovrebbe essere ancora un incontro, come ci ha spiegato la dirigente della direzione didattica per scuole con lingua d’insegnamento slovenoitaliano, la professoressa Živa Gruden, per compiere una valutazione finale del lavoro compiuto, ma anche per la stesura del nuovo progetto. Godci, puobi, čeče... na slikah ni pevcev... nanje pa nismo pozabil, saj so bili duša naše skupine Stazice, un progetto che si vuol ripetere V Tolmeču predstavili beneške pesmi in plese V petek, 30. maja, smo se učenci četrtega in petega razreda Dvojezične osnovne šole srečali s številnimi drugimi šolami na odru auditoriuma v Tolmeču. Pokazali smo svojim vrstnikom, kako so nekoč peli in plesali naši noni po beneških vaseh. Predstava pa je bila zaključek celoletnega odkrivanja beneških pesmi in plesov. Naše delo se je pričelo z ogledom razstave “Čarobna nit”, kjer smo spoznali noše zamejskih Slovencev. Nato nas je učitelj Davide učil peti dvoglasno in na odru smo zapeli “Gor an dol po sried vasi”, “Gor an dol po pot”, “Mi se imamo radi” in “Ona je ‘miela”. Marina nam je pokazala videokaseto folklorne skupine “Zivanit” in nam razložila plesne figure, ki smo se jih potrpežljivo naučili z učiteljico Luano. Naš trud je bil poplačan, izkazali smo se. Na odru smo se postavili v dve vrsti: prvi glas je bil na levi, drugi pa na desni. Med obema vrstama sta sedela Pietro in Giovanni, ki sta igrala na harmoniko. Zraven njiju sta bili Martina in Lu-krecija, ki sta igrali na flavto. Pred pevci pa je plesalo sedem parov v beneških nošah. Fantje so nosili črne hlače in belo srajco, dekleta pisano kikjo, belo srajco in živo rdeč facu. Ze v Čedadu na šolski zaključni prireditvi v sklopu Mittelteatra nas je publika zelo toplo sprejela in mi smo se počutili zelo počaščeni; v Tolmeču pa nas je publika še bolj pohvalila z navdušenim ploskanjem, tako da nas učiteljici nista mogli pomiriti. Ko smo se vračali proti šoli po velikem zadoščenju, smo se spraševali: ali se bomo v bodoče še kaj zavrteli ob glasbi harmonike in petju veselih beneških pesmi? Zakaj pa ne? Tradicionalno srečanje v Podbeli Otroški glasovi ob bistri Nadiži Srečanje mladinskih pevskih zborov ob bistri Nadiži je že postalo tradicionalno, saj je slovenska otroška pesem ze petič zadonela v cerkvici svete Helene nad Podbelo. V nede- ljo 1. junija so se tu zbrali otroški in mladinski pevski zbori iz vsega kobariškega prostora ter seveda otroški pevski zbor dvojezične šole iz Spetra, ki je prav lepo in prisrčno nastopil pod vod- stvom prof. Davida Clodig. Revija pevskih zborov ob bistri Nadiži je lepa prireditev, kot vsaka, kjer pač nastopajo otroci, imà pa še druge valence, saj po eni strani utrjuje odnose med šolskimi ustanovami v Benečiji in Posočju, po drugi pa prispeva k ustvarjanju tesnejših odnosov med beneškimi in posoškimi družinami ter njihovimi otroci. Res je vsekakor, da so se v zadnjih časih stiki med Benečijo in Breginjskim kotom pomnožili, saj je tekom leta več prireditev, na katerih se dve realnosti srečujeta. V nedeljo 15. junija je potekalo Ze deseto srečanje prijateljstva in športa med Cenebolo in Podbelo. Ob koncu tega tedna se začnejo tudi Kotarski dnevi. In Ze v nedeljo 22. junija bo spet na vrsti beneška kulturna ustvarjalnost. V Bre-ginju bo namreč nastopilo Beneško gledališče in predstavilo Molierovo igro “Zdreu bunik”, ki jo je prvič uprizorilo za dan emigranta v Čedadu, nato v Gorici, na Opčinah in v Belgiji. Sedaj se bodo spet srečali s fansi in ni jih malo, ki jih imajo v Breginju. Beneško gledališče devetkrat Beneško gledališče postaja v zadnjih letih pravi kulturni fenomen in to v širšem okviru, ki presega meje domačih dolin. Ze nekaj let doživlja pravi razcvet in to se pozna najprej v kvaliteti uprizoijenih del, a tudi v napredovanju igralcev, ki so sicer ljubitelji, a so pod strokovnim vodstvom režiserja Marjana Bevka osvojili precej igralskih veščin. Prav Bevku gre pripisati dober del uspeha Beneškega gledališča, saj je znal pristopiti k beneški realnosti s pravo mero občutljivosti, vrednotiti njeno krajevno specifiko, obenem jo s strokovnim pristopom dvigniti na višjo raven. Posrečen je bil v zadnjih letih tudi izbor dramskih besedil, ki jih Marina Cemetig predstavlja v nadisko narečje, sami igralci pa seveda dodajajo svojo osebno jezikovno noto. Že pred leti so se začeli množiti nastopi našega gledališča v poletnih mesecih na odprtem, iz leta v leto se množijo vabila. In verjetno bo Beneško gledališče zabeležilo letos svoj rekord, saj bo odslej do 19. julija nastopilo na devetih predstavah v različnih krajih dežele in Slovenije, celo po dvakrat v istem dnevu. Prvi dan tega intenzivnega programa bo v nedeljo, 22. junija, ko bodo beneški igralci nastopili dvakrat, najprej v popoldanksih urah z igro “Starost nas na straše” v Topolovem, kjer jih bodo pričakali vaščani, kulturno društvo Rečan in livški prijatelji, ki pridejo peš v vas “čez namišljeno črto”. Drug nastop bo le v nedeljo ob 20. uri v Breginju, kjer se bodo predstavili z igro Zdreu bunik. V petek 27. junija bodo le z isto igro nastopili v Drezni- Scuola di danza classica e moderna Erica Bront Teatro Ristori - Cividale venerdì 20 e sabato 21 giugno alle ore 20.30 “Cosmogonia” con le allieve della scuola Koncert slovenskih organizacij na GORIŠKEM GRADU s skupino romske glasbe SUKAR Sreda, 25. junija 2003 ob 20.45 Toplo vabljeni! Predprodaja in rezervacija vstopnic: Kulturni dom v Gorici (ul. I. Brass 20 - tel. 0481-33288) ci, kjer bo od 25. do 29. junija potekal Amaterski oder v naročju Krna. V nedeljo 29. junija bosta spet dva nastopa: popoldne v Spetru na obnovitvi zgodovinskega Arenga in zvečer na Kambreškem. Drug pomemben nastop bo v petek 4. julija v Mavhi-njah na tržaškem Krasu, kjer bo od sobote 21. junija dalje festival ljubiteljskih gledališč. Beneško gledališče, ki je bilo pred dvema letoma nagrajeno za najboljše delo, bo tudi tam predstavilo Molierovo komedijo Zdreu bunik. Isto delo bodo ponovili v Topolovem, v okviru Postaje 17. julija in dva dni kasneje 19. julija na trgu vasi Škocjanske jame. Res redkokate-ro, še zlasti ljubiteljsko gledališče, se lahko pohvali s tako bogato dejavnostjo. “Pod lipo” je posnel nov CD Pevski zbor Pod lipo je v cerkvi v Bamasu pripravil poseben večer v znamenju naše pobožne pesmi. Predstavili so njih zadnji CD, na katerem je posnetih 23 cerkvenih pesmi, ki jih poznajo in pojejo, ali so jih peli, po vseh cerkvah Nadiških dolin. Tisto kar je Pod lipo ponudil ljudem, ki so sprejeli njega vabilo, je bilo dosti več. Najprej seveda užitek poslušat pevski zbor, ki je v 29. letih svojega življenja prehodil dolgo pot in je po kvaliteti dosegel največ med beneškimi zbori. Koncert pa je bil tudi priložnost za stik z bogastvom beneške verske tradicije, z njeno močjo in globino, z njeno posebno duhovnostjo. Ni bilo le petje pač pa občutena, pobožna molitev. S pomočjo dirigenta prof. Nina Specogna, ki i-ma največ zaslug za kvalitetno rast zbora, za raziskovalno delo, saj je zbral dosti dragocemega materiala pa tudi za ustvaijalno delo, saj nam je podaril dosti odličnih priredb in harmonizacij, je bil koncert tudi priložnost za potovanje v zgodovino liturgične in pobožne pesmi v Benečiji. Zvedeli smo, da so nekatere pobožne pesmi samo nase, se tudi rodile in tu obdržale skozi čas, druge so nastale v širšem slovenskem proštom. Lepo pri srcu je bilo posluSat tiste prelepe besede in harmonije. Pod lipo bi vsem naredil veliko darilo, smo prepričani, če bi svoj CD predstavil tudi po drugih ceikvah. — Aktualno Concerto di voci a Grimacco novi matajur četrtek, 19. junija 2003 Skupina učencev, ki se učmo solopetje pri Glasbeni matici v Spetru, smo se zbral za praznovat konec telega šolskega lieta. Srečali smo se v kamunski dvorani v Hlodiču, kjer je na razpolago klavir k.d. Rečana. Srečanje je bluo pomembno tudi za se spoznat med nam, ker lekcje čez lieto so individualne. Biu je liep vičer. Vsak od nas je predstavu no piesam “Svojega repertorja” (lahka glasba, jazz, operetta), na razpolago smo imieli tudi mikrofon an parložnost za se ga navast nucat. Na klavirju nas je spremljala naša učiteljica, sopran Elena Pontini, ki nam je tudi zapiela tri piesmi ... za nam pokazat, kuo je še duga naša pet! Veseu vičer je končau zlo pozno, smo piel, plesal (Elena nam je godla tudi rimoniko) an jedli vsake sort reči (tudi kus-kus od Danile!). Sevie, nie mogla par-manjkat skupna slika (an niesirto vsi!). Gli allievi del corso di canto solista della Glasbena matica-Scuola di musica di San Pietro hanno pensa- V soboto 24. maja je skupina Benečanov na povabilo kulturnega društva Ivan Trinko obiskala Rižarno, spomenik Tabora v Dolini, spomenik bazoviškim junakom, Kraško hišo in Tabor nad Colom v Repentabru. Skupina se zahvaljuje za gostoljubnost prof. Milanu Pahorju in prof. Vesni Guštin to di festeggiare la fine dell’anno scolastico con un “party-saggio” che si è tenuto a Clodig nella sala multifunzionale. E’ stata l’occasione per conoscersi (le lezioni nel corso dell’anno sono individuali) e presentare o-gnuno un canto del “proprio repertorio”. Abbiamo quindi ascoltato pezzi di musica leggera, jazz e operetta con l’accompagnamento musicale dell’insegnante, il soprano Elena Pontini che, dulcis in fundo, ci ha cantato divinamente tre pezzi del “suo” repertorio. Questa “ciliegina” finale sarà di incoraggiamento e, forse per qualcuno, un punto di arrivo cui ambire. Non poteva ov- viamente mancare la foto di gruppo che qui pubblichiamo insieme ad un invito a tutti (soprattutto ai numerosi coristi benečani) ad iscriversi alla Glasbena Soia-scuola di musica di San Pietro al Natisone! Cantare è bello, cantare bene è un piacere! Margherita Pesem odmieva po dolinah Naši zbori, kori, hodejo po sviete na tournée an mi pogostu na še vemo, de se tuole gaja. Pa kiek smo le zviedel. Beneške korenine, naš mladinski zbor, je zapieu v petak 16. maja v dvorani De-utscher Hilfsverein v Tarstu, kjer je bluo pevsko srečanje mešanih mladinskih zborov v organizaciji mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta. Na teli prireditvi je zapieu tudi mladinski mešani zbor an navadni zbor liceja Oberdan iz Tarsta. Zbor Matajur (na sliki tle na varh) pa je šu do Muzzane. Zgodilo se je v saboto 24. maja, kar zbor "Vos di Muzane" je orga-nizu 23. srečanje zboru. Na liepem večeru, kjer so pieli zbori Pueri cantores "Vos di Muzane", zbor "Vos di Muzane", corale "San Giorgio" iz San Giorgio al Taglia-mento an naš Matajur so se mešale piesmi po laško, italijansko an sloviensko an ta-kuo vič ku kajšan je zaviedu, de tle v naši deželi so tudi Slovenci. Drugi dan, v nedi-ejo 25.' maja so se naš pieuci znajdli pa v klieti "Dal Fari" v Fomalis v okviru "Cantine aperte". Parvo sojo zapiel, potlè zapil an potlè... spet zapiel, an še kakuo! An v saboto 31. maja so se pa srečali z mešanim pevskim zborom "Litostroj" iz Ljubljane. Pieuci telega zbora so tiel srečat an spoznat tiste od Matajura, že puno cajta od tegà. Končno tela želja je bla uresničena. Lepuo so zapiel parvo adan, potlè drugi an potlè, sevieda, pa vsi kupe, saj tiste piesmi, ki jih piejejo oni, ta na te drugim kraju meje, jih piejemo tudi mi, na telim kraju! Naj na koncu povemo še, da sta pru lepuo uspela oba koncerta, ki sta bila v saboto, prvi v Klenji z zbori Matajur, Vinika iz Brd an Zoltan Kodaly iz Passonsa an drugi na Liesah z Rečanam an Pomladjo. Ogreli smo si srce z lepim slovenskim petjem v Bardu Cerkveni pevski zbor iz Vrtojbe in Šempetra na obisku v Terski dolini Dne 1. junija so pevci cerkvenega otroškega zbora iz Vrtojbe in Šempetra s svojimi starši obiskali vas Bardo (Lusevero) v Gornji Terski dolini. Mladi pevci pod vodstvom Mojce Maver - Podbersič in s sodelovanjem Tjaše Rotar so peli pri sv. maši, ki jo je vodil domači župnik dr. Renzo Calligaro. Pri bogoslužju so nastopili tudi nekateri instrumentalisti. Po sveti daritvi so nam domačini pripravili prijazen sprejem s pogostitvijo in gospod prof. Viljem Cerno nam je povedal zanimivosti iz zgodovine in življenja Terskih Slovencev. Po tem živahnem prijetnem srečanju smo si ogledali še domači etnografski muzej. Srečanje bo ostalo za vse nepozabno. Mladi pevci in instrumentalisti so nastopali z zanosom, kot da morajo opraviti svoje poslanstvo, ogreti srca z lepim slovenskim petjem. Med bogoslužjem nas je presenetilo mašno berilo v zanimivem posebnem ter- skem narečju in nadvušile so nas prepričljive besede gospoda župnika o enakopravnosti narodov in jezikov in o pravi ekumenski ljubezni in sožitju tudi med različnimi ljudstvi, toliko bolj pa med brati. Kot da so besede padle na plodna tla in segle v dno duše, se je v prijateljskem srečanju razvnel živahen pogovor in zadonele so cerkvene in posvetne pesmi vseh prisotnih, ki so zvenele tako vsklanjeno, kot da bi že dolgo prepevali skupaj. Ob slovesu je bila pri vseh le ena skupna misel: hvaležnost za tako lep dan in želja po ponovnem srečanju. MC Le scuole dell’infanzia ed elementare di Savogna presentano il video I tesori di Jakob Malar (Jacum Pitor) giovedì 19 giugno, ore 20.30 Sala consiliare di Savogna Istituto comprensivo di S. Pietro al Natisone - Comune di Savogna četrtek, 19. junija 2003 8 Viaggio in Belgio degli alunni di 4a e 5g e di un gruppo di valligiani S. Pietro a Sambreville e l’amicizia si rinnova Sono trascorsi 16 anni dalla sottoscrizione del Gemellaggio tra i Comuni di San Pietro al Natisone e Sambreville e i legami tra le due comunità si fanno sempre più solidi e concreti. Anche quest'anno infatti, dal 3 al 7 giugno, un gruppo di valligiani è stato ospite del comune di Sambreville per rinnovare e dar nuova linfa ai rapporti di amicizia. La volontà di coinvolgere i bambini delle due realtà, attraverso l'azione positiva delle scuole, è risultata ancora una volta premiata. Quest'anno è toccato ai bambini di 4A e 5A elementare dell'Istituto Comprensivo di S. Pietro, con le maestre Caporale, Stanig, Scauni-ch e Szklarz, accompagnare il Comitato per il Gemellaggio e un gruppo di cittadini nella trasferta in Belgio. Dopo un viaggio lungo e piuttosto faticoso, i valligiani, nonostante l'ora tarda di arrivo, sono stati ricevuti con tutti gli onori dal sindaco di Sambreville Sig. Fisienne e dall'assessore Sig. Modave. Anche in questa occasione il gruppo è stato alloggiato nell'antica Abbazia medioevale di St. Gerard, dove si respirano veramente atmosfere del tutto particolari. Nelle giornate in Belgio si è potuto seguire un ricco programma di visite (la discesa nella miniera di Blegny presso Liegi, la visita al Bois du Caziers a Marcinelle, la visita ad un bellissimo parco zoo, la visita alla capitale dell'Europa Unita Bruxelles, con Macranes) truccate e mascherate hanno animato con balli e canti il pomeriggio, creando un'atmosfera di grande coinvolgimento per tutti. Alla fine un buon bicchiere con la Birra del Gemellaggio ed un arrivederci il prossimo anno nelle Valli. Probabilmente l'occasione sarà già per il Pust transfrontaliera, al quale si vorrebbe far partecipare proprio il gruppo delle Macrane di Espressioni di amicizia tra gli adulti e tra i ragazzi nel municipio di Sambreville la Grand Place, l'ascesa al-l'Atomium e la visita al sito storico che ricorda la grande battaglia di Waterloo). Inoltre i bambini e le maestre sono stati ospiti della locale scuola elementare comunale dove hanno partecipato ad un programma didattico di conoscenza reciproca, lasciando in ricordo una ricca mostra di immagini fotografiche di S.Pietro e delle Valli, da essi stessi realizzate con il supporto del nostro Comitato per il Gemellaggio. Il clou delie manifestazioni si è avuto l'ultimo giorno al municipio di Sambreville, dove, alla presenza del Viceconsole d'Italia a Charleroi, del Sindaco, della Giunta comunale quasi al completo e del locale Comitato per il gemellaggio, il gruppo delle Valli è stato salutato ufficialmente. In questa occasione hanno portato e-spressioni di ringraziamento e saluto il Vicesin-daco di S. Pietro Ciccone Nino e la Presidente del Comitato Dorgnach Lia. I bambini di S.Pietro sono stati salutati dal Consiglio Comunale dei bambini di Sambreville e hanno donato in ricordo della giornata un piccolo gonfalone del nostro Comune. Al termine una graditissima sorpresa: un numeroso gruppo di streghe (Les Sambreville. Al rientro a casa dopo un viaggio decisamente più scorrevole dell'andata, grande emozione, soprattutto per i bambini che non vedevano l'ora di riabbracciare i genitori, dopo un'esperienza bellissima nel cuore dell'Europa che certamente non scorderanno mai. N. C. P.S. SAMBREVILLE conta 28.000 abitanti ed è un comune formatosi dalla fusione di 7 piccoli comuni tra i quali Tamines, Au-velais, Falisolle, ... che si trova in provincia di Na-mur a metà strada circa tra Namur e Charleroi. “Ciauda” nella Val Comappo Non tragga in inganno questo nome che impropriamente all'italiano corrisponderebbe a "Val Calda", cosicché non ha nemmeno copiato il nome dalla più famosa Valle Cantica. E' un microtoponimo che nella parlata "po naSen" "Ciauda" non corrisponde all'italiano "calda" e al friulano "cjalde", ma intende attribuirle della sua intrinseca posizione, ovvero esposta al sole, solatia riparata (ložena par sonco, obrana). E' situata nella Val Cornappo, Karnajska dolina, in una delle tante vallette (male doline) che si trovavano. Esattamente dopo il laghetto (ta mala mlaka) all'ingresso di De-bellis (pridoč tou Debe-leže), passando il ponticello sul torrente Comappo. S'incunea fra due versanti lussureggianti di vegetazione (obujen veveta-cije), separati dal rio Val Calda, citato pure con il nome più antico di "Dal-polago". I suddetti presentano tuttora una vasta zona boschiva intensa, rispettivamente a sinistra verso Villanova (Za uar) con il "Tanaclepouze", il monte Zuogna, il Monte Pouiac e limitrofi. A destra verso Monteaperta: il monte Celo, il Raspotie e il Monte Briec, a chiudere in fondo la zona delimitata dalla "Priesaka" e quel tratto di strada (l'antica slovenska pot), finendo nei pressi della più volte citata chiesetta della S.S. Trinità (Sveta Trojica). I suddetti nomi sono tutti riportati da cartine geografiche e urgerebbero essere rivisti dal punto di vista toponomastico, ma per ora lo spazio non ce lo consente. La sua storia potrebbe ricollegarsi già al XII secolo quando attraverso probanti citazioni e documenti, vedi lo stesso Nie-vo, dove si cita d'un posto che godeva una attività primaria nella pastorizia (pasenje) e della fienagione (siecvena). Però i famosi casoni, i prati (senožete), sono oggi stati inghiottiti e spersi (zubjenè) dal tempo e dalla vegetazione, addirittura invadente che comuqnue ci riporta ad un piacevole mondo (sviet) ancora da scoprire. E in questo anonimato c'è un certo risveglio, dove il vecchio, pur non annullandosi concilia con il nuovo. Un vecchio stabile (forse nominato come Casale/i Pascolo) attualmente è stato trasformato in villino. Inoltre, più in su, sopra su di un civettuolo pendio, si colloca un club (diciamolo agriturismo), a conduzione familiare che offre la genuinità di una colazione o spuntino con specialità gastronomiche intonate alla cucina locale (kuhanje domačjo). Qui si potrebbe ulteriormente inserire quel cosidetto "turismo minuto o domenicale", oggi da tanti preferito. In quest'oasi di verde e di pace v'è perciò modo di trascorrere una sana vacanza. Un biglietto da visita da non trascura- re. Adriano Noacco Z našimi noni smo šli v Milje Počaso, počaso nam parhajajo fotografije, ki služijo za spomin an dokumentacijo življenja an diela v dvojezični Suoli v Spietru. Pruzapru tu gre za dvojezični vartac an za te male. Takuo, ki naši brauci vedo, v dvojezičnem vartcu so se zmi-slili lepo iniciativo: izlet / gito z noni, ki takuo se spoznajo med sabo an tudi spoznajo nove kraje. Noni so bili ni- mar parpravjeni se diet na pot z njih te malimi. An tudi lietos se jih je zbralo zaries dobro. Sli v Milje, gledat lepo miestece ob muorju, an tudi muorje, takuo, ki kažejo naše fotografije. n 7 7 .. 7. novi matajur A Pohodprijateljstva y Več kot sedemsto ljudi je hodilo do Podbele zavedal nihče. Posebno praznično pa je bilo ob zaključku pohoda v lepem Kampu Nadiža, kjer so v uradnem delu prireditve spregovorili organizatorji, predstavniki oblasti in podelili nagrade tako posameznikom kot skupinam. V imenu organizatorjev je spregovoril Ado Cont, pobudnik beneškega Mednarodnega pohoda prijateljstva. Sledili so mu posegi načelnika Upravne enote Tolmin Zdravka Likarja (ki je tudi bil med nagrajenci), župana iz Kobarida Pavleta Gregorčiča in Zupana iz Fojde Franca Bec-carija. V imenu KD Ivan Trin-ko, ki sodeluje pri organizaciji pohoda, je spregovoril tudi predsednik društva Miha Obit. Sledila sta posega Viljema Cerna in predsednika društva “alpinov” Rina Petrigha. Govorci so naglasili pomen pobude in pozdravili njeno dalekovidnost, saj bo kmalu napočil dan, ko bo meja med Italijo in Slovenijo le še drobna varnostna nit, ki jo čaka nadaljnji rez. Vzdušje, in to je potrdil nedeljski pohod, pa je že danes takšno, da je meja zgolj formalnost. Tudi časi so namreč dozoreli tako, da ne padajo le meje med državami, ampak predvsem tiste, ki najdlje trajajo: meje v srcih in pametih ljudi. Organizatorji so ponudili pašto, udeleženci pa so morali tudi nekaj piti... Ado Cont, pobudnik in “duša”pohoda s prve strani Iz Šempetra pri Gorici je prišla najštevilnejša skupina, ki je štela 190 udeležencev, bili so to člani Športnega društva Mark. Skupin jih je bilo kar 23, skratka, med “pohodniki” smo slišali slovensko, furlansko, italijansko govorico in seveda beneška narečja. Kot vsako leto se je pohod ločil v dve skupini. V prvi so bili ljudje, ki so izkoristili srečanje za “razgibalen” izlet, za srečanja s prijatelji in za klepet. V drugi skupini pa so bili tekači, ki so pomerili svojo vzdržljivost. Tako je vsako leto. Posebnost pohoda pa je tudi v tem, da se vsako leto izmenično prične ali v Ceneboli ali v Podbeli. Letos je množica, ki je organizatorji še zdaleč niso pričakovali, šla iz Cene-bole v Podbelo. Pešce in tekače je spremljalo lepo sončno vreme. Sonce se je bleščalo nad bregovi in drevjem, razpoloženje je bilo odlično. Meje se v bistvu ni Zadnji ‘pohodniki” končno prihajajo v Podbelo, spodaj del številnih ljudi v kampu Nediža Likar in Cont nagrajujeta mladega tekača Predstavnik društva Mark iz Šempetra, najštevilnejša skupina, prejema nagrado GENITORI - FIGLI 3-1 Genitori: Rossella Per-letti, Gianni Vogrig, Flavio Chiacig, Sergio Specogna, Michele Coszach, Giordano Chiabai, Orazio Spagnut, Paolo Cencig, Massimo Miano, Claudia Bait, Giovanna Mulloni, Renzo Chiarandini, Miriam Dor-bolò. Figli: Denis Delič, Manuel Klarič, Andrea Chiabai, Fabrizio Coszach, Matteo Specogna, Matteo Cu-mer, Nicola Spagnut, Michele Miano, Matteo Cencig, Domenico Polverino, Ruben Chiabai, Marco Butterà, Alberto Vogrig, Emanuele Chiacig, Alex Venturini. Allenatore: Carlo Cu-mer Arbitro: Daniele Specogna. S. Pietro al Natisone, 8 giugno - Per festeggiare in allegria la fine della stagione della squadra Esordienti della Valnatisone, genitori (quattro le mamme scese in campo) e ragazzi, si sono affrontati in una divertente partita, giocata con grinta ed entusiasmo sotto un sole cocente. Nel primo tempo sono passati per primi in vantaggio i ragazzi con il gol firmato da Nicola Spagnut. La replica dei genitori è stata immediata con la rete del pareggio messa a segno da Massimo Miano, che ha ri-confermato il suo “fiuto” del gol. Nella seconda frazione di gioco si registrava il raddoppio siglato da Paolo Cencig, altro “mostro sacro” del calcio dilettantistico valligiano. I figli hanno cercato di riequilibrare le sorti della sfida ma hanno dimostrato, come spesso è successo durante la stagione, di non concretizzare le favorevoli occasioni che si procurano. Come capita spesso nel calcio, i figli sono stati castigati dalla terza rete messa a segno dai genitori ancora con Massimo Miano. I figli hanno riconosciuto la meritata vittoria dei genitori. Alla fine della partita hanno sportivamente stretto loro la mano, in attesa della rivincita della fine della stagione 2002/03. Dopo la doccia ristoratrice, presidente, vicepresidente, segretario, allenatore e dirigenti, assieme ai ragazzi, si sono ritrovati a pranzo dandosi appuntamento per la ripresa degli allenamenti, al termine delle vacanze estive, quando riprenderà l’attività stagionale. Le squadre A e B hanno concluso la stagione Nel torneo di Premariacco buon impegno dei Pulcini četrtek, 19. junija 2003 10 L’assemblea dei soci ha eletto il nuovo presidente che subentra a Duriavig Cemotta alla guida dell’Audace Incoraggiante la risposta degli appassionati, da rafforzare l’intesa con la Valnatisone Conferma per l allenatore della prima squadra Maran, primi impegni in Coppa Regione Sport Domenica la Svet Petar bike I genitori non danno scampo ai figli I genitori che hanno superato i figli. Mancano Rossella Perletti e Miriam Dorbolò Direttivo rinnovato per la società G.S.L. Audace di S. Leonardo. Le novità sono state decisa dall’assemblea dei soci che si è tenuta venerdì 6 giugno presso la Trattoria Alla posta di Scrutto. A guidare la società al posto di Claudio Duriavig (nominato segretario) sarà Remigio Cemotta, suo vice Romano Bledig (entrambi conosciutissimi ex calciatori biancazzurri). Nominato anche il consiglio direttivo del quale fanno parte Enrico Chiuch, Luciano Cernotta, Renzo Tomasetig, Franco Primo- sig, Davide Terlicher, Luigino Postregna, Paolo Za-nini, Graziano Bergnach, Bruno Chiuch e Patrick O-sgnach. Non sono entrati nel direttivo, ma fanno parte di un gruppo di validi collaboratori, una ventina di persone. Il presidente Remigio Cemotta ha notato durante l’assemblea anche la risposta incoraggiante degli affezionati di S. Leonardo e delle zone limitrofe al suo team, che spera di contare su questi volontari, pronti a dare, se richiesto, il loro entusiastico contributo. Quattro le persone che da responsabili seguiranno i ragazzini del settore giovanile, al via del prossimo campionato con due squadre di Pulcini: Giuseppe Bianchi, Gianpaolo Bledig, Bruno Chiuch, Gianni Car-rer insieme a Michele Po-drecca. La nuova dirigenza dell’Audace ritiene importantissima la continuazione della collaborazione instaurata, da oltre un decennio, con la U.S. Valnatisone. Nelle intenzioni del nuovo presidente Cernotta, l’auspicio che l’intesa tra le due società sia migliorata per dare ai ragazzi maggiori possibilità e servizio. La guida tecnica della squadra maggiore, che parteciperà al campionato di 38 categoria, non è stata cambiata. Rinnovo della fiducia, quindi, all’allenatore Marco Maran che avrà alle sue spalle il dirigente responsabile Roberto Duga-ro. L’inizio della preparazione per la formazione maggiore è stato programmato per lunedì 25 agosto. L’Audace tornerà ad essere tra le squadre partecipanti alla Coppa Regione di 38 categoria, manifestazione che servirà per preparare al meglio la squadra in vista del campionato, e-vitando così qualche inutile amichevole. Infine la “Festa dello sport”, che si teneva all’inizio del mese di luglio, è stata annullata a causa dei previsti lavori di ristrutturazione degli spogliatoi del campo sportivo di Merso di sopra. (Paolo Caffi) Domenica 22 giugno, organizzata dal Pedale Ruspante delle Valli del Natisone, si correrà la 3a edizione della Svet Petar bike. La manifestazione non competitiva di mountain bike, valida per la decima prova del trofeo Friul bike, prenderà il via da Clenia di S. Pietro al Natisone. Il programma prevede dalle 8.30 il ritrovo e le iscrizioni che termineranno alle 9.30. Alle 10 sarà dato il via alla gara su un percorso di 20 km. con un livello medio-alto di difficoltà. La quota di partecipazione, 8 euro (ragazzi fino ai 14 anni 5 euro), è comprensiva di un vaso di miele delle Valli del Natisone. Pasta party finale. Alle 13.30 si terrà la lotteria finale, seguita dalle premiazioni. Per informazioni: Michele 0432- 727410, 3332040444, m.becia@libero.it La squadra B che è stata eliminata nei quarti dalla Bujese La squadra A dei Pulcini con Passariello, Duriavig e il tecnico Podrecca I Pulcini dell’Audace sabato 7 e domenica 8 giugno hanno giocato con le due squadre il torneo di Premariacco. Sabato la squadra A si è aggiudicata a tavolino, con il punteggio di 2-0, la partita con la Maianese. Successivamente l’Audace è stata superata dalla Buiese con lo stesso risultato. La squadra B, sotto di due reti contro il Cassac-co, ha rimontato grazie alla tripletta di Bait ed al gol di Oviszach, vincendo 4- 3. Una rete di Ciro Mazzola ha firmato il successo degli azzurri sull’Azzurra guidata da Antonio Primosig. Domenica mattina la formazione A ha dato l’addio al torneo perdendo 2-1 contro la Manzanese. Nicola Strazzolini ha siglato il gol della bandiera. Nonostante la sconfitta con il Pagnacco per 1-0, la formazione B è passata ai quarti di finale. Ad eliminare i nostri ragazzini è stata la Bujese che ha vinto con il minimo risultato. Nonostante questo epilogo, tutti i ragazzini vanno elogiati per l’impegno profuso e l’attaccamento alla squadra. Un cenno anche all’arbitro della gara Audace-Cassacco, il conosciutissimo dott. Edi Cudicio, che ha diretto la gara alla grande! Kronaka ——----------------— Življenje naših ljudi po sviete: Silvio Flipežu iz Zverinca ’Skuoze majhane okna je klikalo pet otruok‘ Maria Tomasetig eletta segretaria modello dell’anno a Victoria (Australia). Pridna, ku tata Silvio an marna Rosina! So jal par starim: vsakemu svečeniku svojo lue. S telim artikulnam hočem paržgat no luC (metaforično poviedano) za adnega našega parjatelja an kamu-njana, ki ni še umaru, ma je šele zdrav in vesel buj ku nikdar priet, sa njega težkuo Življenje je zad za njim an more žihar uživat njega par-dielo ponosno an hvaležno. Tel človek je ku vsi midruz paršu v Avstralijo, za si naredit buojše življenje, an ri-es je tud on pokazu, kaj se more narest*z veliko dobro vojo. Vsa hvala pa naj na gre samuo njemu. Znam še an pregovor, ki prave: štier roke naredijo vic ku dvie. An te druge roke so tiste od njega žene, ki mu je zve-stuo pomagala an sledila, Ceglih ni pru naše rodovine. Tele Človek je Silvio Tomasetig - Flipežu gor z Zverinca an njega Zena je Locai Government CLASSIFIEDS * 132 243 OR ONLINE mycareer.com.au Measured effìciency By necessity, surveyors and council planning departments work closely together. Carolyn Rance reports. Surveyors breathe a sigli of relief whcn they know they will he dealing wtth Pon Phillip CoundTs Maria Tomasetig. Eveiy second year niern-bcrs of the Assodatoli of (Consulting Surveyors (Victoria) vote on tiie performance of • munfdpal councils. They pres-eni a tmtnicipal exeeiienee awnrd to the ooundl thai rates best for lts liandling of subdiv-išioo appiications and an individuai awnrd to the council staff membcr voted best sub-division ofllrer of tliè yeax. This veafs winning council ivas the Oto of Melbourne, with Port Phillip, Hume, Whitehorse and Ballarat also taterl good to excellent. Whttehorse Coundl was voted most impròvèd municipalitv. Moielaod, Darebin. Yarra and Buyside all recešved the th» mhs.do«ai ..-ratingJaauuaacL... : councils, govermnent dcp&rt-: tnertis and instituiloos šuch as VicRoiids hiivc declined. Most surveying graduate? nov.- join consultandes and, after a year of on-the-job training, inav becotne licensed cadasiral sutveyt»rs, able to determinc title boundaries. Others choose to specialise in geodetic surveying, mapping iarge tracts of land, often for •lational parks, defence or land management purposes, or become marine surveyors •napping tiie iloors of the ocean*. Some assist with thè positioning of high-rise devel-optnents and buiiding control. The IT training reeeived in surveying and geomatic (iegtues also niakes graduate? attrattive to employm such as large accounting firtns, wliich value their computer skills and giasp of tedmologv. Mr Tyrrell says there are about 80 surveying consultan-cies in tire state and those based in the metmpolitan area may deal regularly witli as many as 25 difTerfetrt coundls. "Maria (Tomasetig) won . ..th\ s. vrm'.sì juuard .hecausa.she. Maria Toaiasetlg has iteen named subtHvisfon officer of thè year. Rosina. Poznamo ga že od mladih dni an je pokazu njega dobro vojo za dielo an zaslužak že zelo mlad, kar je dielu ta na ciestah ta par te velikih možeh, Ceglih je bil šele majhan. Tle v Avstraliji se mu ni nic stra-galo, šu je za zaslužkam, kjer so mu veC ponudli an takuo je sreCu an zapoznu njega predrago Rosino. Ne- ko polietje mi je Silvio po-viedal, da je zagledu gor v Cobram (Vic.) no CeCo. “Na viem ali ti bo všeC” je jal “ma je dobra, dielovac an se mi zdi, de z njo bom lepuo živel. Če kor bo tale moja sreCa.” Dala sam mu moje uošCila an žegan an je šu. Čez nomalo miescu nas je paršu obiskat že z no majhano CiCico tu naruoCju. Čez še nomalo miescu nas je spet obisku z dvijema Ci-Cicama tu naruoCju. Čez še nomalo cajta je paršu s trema. Potlè ga nie bluo blizu an liep cajt. Viedel smo, de ima puno diela na gruntu, ankrat za obrezuvat drevi, potlè za pobierat sadje: ja-buke, hruške, brieskve, Ce-riešnje, kake, Ciešpe, ma-ranCe, limone, pomidorje... Tisti, ki piejejo v zboru Matajur iz Klenja so nam pamesli fotografijo od adnega njih pieuca za de mu bojo Se ankrat želiel veselo an srečno življenje z njega mlado an lepo ženo. On je Franco Crainich iz Dreke, ona je pa Paola Margarita Pagnoni iz Milana. Oženila sta se na čedaj-skem kamunu v saboto 31. maja, živta pa v Karanji. Franco je takuo navezan na naše doline, na našo besie-do, de za jo na pozabit pieje v zbom Matajur. Smo Sigurni, de kiek po stoviensko se navade tudi Paola, če ne druzega... piet! Novičam želmo vse narbuojše Adolf Hitler je teu viedet, ker dan uma-rje. Zatuo je poklicu ‘no ciganko, de mu prebere roko. Vic ku deset minutu mu je pregledovala, kajšno križišče imajo linije od njega Cepame roke an na zadnje je odsodila. - Ti umrieš tisti dan, ki Judi bodo imel velik senjam! - Ne muore tole se zgodit! - je zaueku jezno Hitler - Preberi mi nazaj roko, ker ist noCem umriet tisti dan, ki bo judski senjam! - Mi se hudno zdi, pa bo takuo! - je ciganka ponovila - Tisti dan, ki ti umreš, za Jude bo an zlo velik senjam! An Jud je pravu parjatelju Judu: - A vieš, de kristjani so pru radodarni judje? Tu nediejo zguoda me je ušafu daš po pot an sem se ustavu tu adni cier-kvi. Ben nu, ti ne boš viervu, ku sem se usednu, se mi je pri-bližu en mož, ki mi je ponudu ‘no plete-nicico sudu! ’Na grofica je bila že puno liet buna. An dan se j’ Cula zlo slavo, zatuo je kuazala nje dikli, de poklice miediha. Potle, ki jo je previzitu, je pozdravu grofico brez ji nic poviedat, zatuo je poklicala diklo an jo poprašala: - Marija, a ti je jau kiek miedih? - Oh, ja gospa grofica! Bodite žihar vesela. Je jau, de vam ostane malo cajta za prenašat vaše trpljenje! *** Giovanin je sreCu miediha an mu je jau: - Gospod doktor, ste mi biu zasiguru, da Ce moja žena Milica puojde an miesac v Kranjsko Goro pit tisto vodo, za sigurno de ostane v drugim stanu. Srna bla gor an miesac an pu, pa se ni zgodilo nic! - Jasno, - je odgo-voriu miedih - dokjer bote hodu tudi vi za njo! Pošjajtejo samo antadà bomo videl! Štier otroc v adnim liete Sabato 21 Azzida nord-sud Appuntamento da non perdere quello di sabato 21 giugno, alle ore 17.30 presso il campo sportivo di Sa-vogna. Per la 19. volta infatti ci sarà la sfida fra Azzida nord e Azzida sud. In palio il trofeo biennale “Banca popolare - sede di San Pietro al Natisone”. Su 18 sfide, nove volte hanno esultato quelli di Azzida nord ed altrettante quelli di Azzida sud. Perfetta parità. Per allenarsi i ragazzi di Azzida hanno giocato un’amichevole, sempre presso il campo di Savogna, con la squadra di Udine che è campione italiano del cam- I ragazzi di Azzida ed i dipendenti provinciali campioni italiani pionato “dipendenti provinciali”. La partita è finita 0-0. Ma il sabato particolare di Azzida non si concluderà sul campo di Savogna: infatti alle 20 presso il tendone in paese ci sarà la cena paesana (le prenotazioni si effettuano presso la trattoria Rinascita entro e non oltre le ore 12 di sabato 21 giugno). Seguirà verso le 21.45 circa l’estrazione della tombola paesana (costo della cartella 1 euro, in vendita presso il tendone). Per questa giornata particolare si sono dati da fare in modo particolare il GSA Azzida ’85. Un particolare ringraziamento va anche al gruppo cacciatori di Azzida. Četrtek, 19. junija 2003 Pardielajo glih vsega. Kar se je spet parkazu z njega majhano Volkswagen je zgledu trudan an zmaltran ma še buj njega žena Rosina, ki je jala: “No more kids”, ne vic otruok. Skuo-ze majhane okanca od Volkswagen je kukako 5 obrazcu: tri CiCice an dva puobcja. Tekrat je jal Silvio, de bo muoru kupit drugo makino. Od tekrat sta se konCentrala, ku vsi drugi starši, za vzgojit tele otroke. Zdravje an zdrava pamet so jih spremljal vas cajt an do-nas sta vsa ponosna za njih pardielo. Lucia je ratala estetista. Sonja ima lepuo dielo gor v Sydneju. Maria je perit an ima lepuo govemativsko dielo tle v Melbourne. Giuseppe je študiru “contabilità e finanze”. Paolo pa “farmaceutica e medicina legale”. Al ni vse tuole uriedno za bit ponosni? Silvio e Rosina auguroni, well done, Buog vas var! Liliana” Tole pismo nam je paršlo iz Avstralije, prebral smo ga an smo se veselil za telega našega Clovieka, ki v tisti oddaljeni deželi si je ustva-ru novuo življenje. NiC mu nie bluo šenkano, paš ki žu-ju je imeu na rokah, pa seda Buog naj mu da uživat urie-dan zaslužak! SarCne pozdrave vsiem vam, ki sta tam v Avstraliji an ki imata vaše sarce an vašo pamet tle doma, kjer je puno judi, ki se na vas spominjajo an vas imajo radi. Gniduca, vas kjer živi še kar dobro mladih družin Če se veselmo, zak kamuni, ki so buj dol v dolini (Spietar, Podutana...) na zgu-bjajo ljudi iz lieta v lieta, al pa celuo rasejo, kar gledamo številke, numerje gorskih kamunu, nam gre na jok. Pogledimo kakuo je šlo v liete 2002 v Sriednjem. Parvi dan lieta je kamun šteu 457 ljudi: 219 možkih an 238 žensk. Rodil so se štier otroc: adan puobic an tri CiCice. Umarlo je deset ljudi: an mož an devet Zen. V kamun je paršlo živet pet moži an sedam žen, vsieh kupe jih je dvanajst. ProC jih je šlo pa šestnajst: osam moži an glih tarkaj žensk. Na 31. dičemberja 2002 v Sriednjem je živielo 216 možkih an 231 žensk, vsieh kupe 447. Tuole pride reC, de v teku lieta je srienjski kamun zgubu deset ljudi. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Camivarti: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar. pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in lisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro PoSIni tekoči rafiun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro račun SDK Sežana St 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SFT Včlanjen v USPI Associato airUSPI Campeglio domenica 22 giugno CAMMINATA “dai tais ai teis” ore 8.30 camminata non competitiva su antichi sentieri della zona che da Campeglio (145 m.) arriva a Valle di Soffumbergo (680). Alle 12.00 è prevista la pastasciutta a Valle, invece alle 16.00 a Campeglio ci saranno le premiazioni. Alle ore 18.00 visita guidata ai resti del castello di Soffumbergo con degustazione gratuita dei vini tipici offerti dall’azienda agricola “Castello di Soffumbergo”. Per informazioni: Andrea 339 5436076 Planinska družina Benečije POHOD NA IDRSKO PLANJO nedieja 22. junija 2003 - ob 8.00 se zberemo na Vartači - ob 8.15 zaCncmo hodit iz VartaCe do JevSCka (Slo) - ob 11.00 pridemo na Idrske planina an puodemo gledat mlekarinco. Potem puodemo do Mrzlega vrha (1.358 m.) - ob 12.30 pridemo v dolino Paluoga - ob 13.00 pastaSuta, ki jo ponudijo jagri sauonjske riserve -ob 17.00 se vamemo v Mašero odgovorna: Luisa tel. 0432/709942, Germano tel. 0432/727991 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. JUNUA Čedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 20. DO 26. JUNUA Mojmag tel. 722381 Ukve tel. 860395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Sriednje: od 23. do 29. junija Premaijag: do 29. junija četrtek, 19. junija 2003 Za svet Flip puno ljudi v Hostnem Urnik žičnice an svetih maš v svetišču . Kada iti na sv. ViSarje Se bliža polietje an sončni, dugi dnevi nas vabijo, da preživmo vič cajta, ki se more, na odpartem. Kaj je lieuše-ga, ku se podat na kajšan liep izlet, magar na svete Višaije, kjer naši ljudje zvestuo hodejo na ruomanje že lieta an lieta? Sevie, pot za prit do varha je duga an “tarda”, pa za tiste, ki na uagajo jo prehodit, je tudi telekabina. An tel je urnik za polietno sezono (stagjon): od sabote 21. junija bo vozila vsaki dan. Cez tiedan od 9.00 do 17.15, ob nediejah an praznikih pa od 8.30 do 18.125. Svete maše so v svetišču vsaki dan ob 11.00 an ob 12.00. Ob nediejak an praznikih tudi ob 9.15, 10.00 an ob 15.00. Za vse druge novice moreta poklicat na tel. 0428 653915. 12. januarja 1975, četarti Senjam beneške piesmi, prvi posnet na kaseti, prvi “-naš debutto”. Piele smo pie-sam Nina nana (besiede Aldo Klodič, glasba Toninac Qualizza). V telim otroškim zboru smo zbrane seuške an topoluške čeče od 10 do 13 liet. Piesam Nina nana je bla zlo liepa, otroški zbor na no-vuost. Aldo zlo potarpležju z nam, ki smo ble takuo ustrašene, mame so se skor jokale od komocjona ansino udobile tisti Senjam. Donas je, za nas, pa še buj ganljivo videt an čut, de “naša” piesam, stara 28 liet (an glih takuo piesam Lie-ška polka od Sejmà 1979, ki sta jo piele Carla an Maria Grazia, besiede Aldo Klodič, glasba Valentina Petri-cig) jo piejejo pa naši smuovi an navuodi! Tekrat nas je učiu Aldo, donas naše te male jih uči sin Davide. Je zlo pametno, de piesmi Sejmà an tudi vse druge naše piesmi se na zgube. Je pru, de naši otroc se navadejo poznat an spoštovat vse, kar se rodi tle na naši zemlji. M. an F. Na sliki: od leve Maria Grazia Znidarjova, Sandra Martinkina, Daniela Maše-rucova, Carla Martinkina, Marina an Andreina PeCuo-ve, Marinella Niežna, Federica Balentacova an Margherita Tarhjanova Karst za Lorenza an Eliso Ona dva sta miemo spala v naruočju njih tata, se niesta še zaviedala, de pru zavojo njih je bla tista velika sabota na Liesah zaries posebna. “Ona dva” sta an puobič an adna čičica, ki tisti dan, bla je sabota 19. obrila, jih je gaspuod Azeglio Romanin okarstu. Puobič je Lorenzo, njega tata je Claudio Garbaz iz Oblice, mama je pa Andreina Trusgnach - Pečuo-va iz Seuca, kjer tudi živjo. Cičica je pa Elisa Chiabai. Nje tata je Claudio Chiabai - Kuosu iz Garmikà, mama je pa Annamaria Battistig iz Kal. Družina živi v hiši na samin blizu Lies, ki ji pravejo “dol na Kastelu”. Lorenzo je parvi otrok od Andreine an Claudia, Elisa pa ima že adnega bra-traca, Andrea, ki se je pru lepuo parstavu tle na fotografiji. Vsiem njim želmo sre-' čno življenje. V Hostnem (garmiški ka-mun) živi le peščica ljudi, pa na navade nieso pozabil an zvestuo skočejo gor vsi farani, an tisti, ki žive dol po dolini, kar v teli vasi imajo senjam svetega Flipa. An takuo tudi lietos, v nedi-ejo 11. maja se je tle zbralo zaries puno ljudi. Iz vasi do cierkvice, ki stoji gor zad za vasjo, so šli v precesijo. Po sveti maš je bla zaslužena pastašuta za vse an potlè... kajšan je počivu v sienci, kajšan drug je imeu cajt za poklepetat s parjatelji. Otroc, ki pa so nimar puni energije, ku de bi imiel sar- bance tu r.. (takuo so pravli naši te star) so se pa igral... Zvičer spet vsi damu, s tro-štam de se še srečajo zdravi an veseli drugo lieto. Kronaka — Iz roda v rod