# 2)%  Vikar Kristusove ljubezni. Sv. Ambrozij je v zgodovini katoliške Cerkve znan kot eden prvih nosilcev tega èastnega naziva. Naziv po- nazarja podarjajoèo se ljubezen Jezusa Kri- stusa, katere posrednik je bil sam. To je sim- bol dobrega pastirja, ki skrbi za svojo èredo. Sv. Ambrozij je bil tak pastir, posredovalec Kristusove ljubezni vsem ovcam v njegovi ère- di. Bil je prièevalec pristne Kristusove lju- bezni, nosilec odgovorne slu`be, ki jo je prvi prejel iz Jezusovih rok apostol Peter, po po- sredovanju njegovih naslednikov pa leta 374 tudi milanski škof sv. Ambrozij.1 Vsem je dobro znana nenavadna izvoli- tev novega milanskega škofa leta 374. Arijan- ski škof Avksencij, ki ga je vsilil cesar Kon- stancij, je umrl. Napovedovali so, da bodo volitve naslednika zelo burne in da se uteg- nejo sprevreèi celo v spopade. Arijanstvo je razdelilo skupnost v nicejce in protinicejce. Ambrozij je bil takrat upravitelj severnoita- lijanskih provinc s sede`em v Milanu. Zadol- `en je bil za javni red, zato je prihitel v cerkev, kjer se je `e zbiralo ljudstvo. Proti svojim pri- èakovanjem in na njegovo popolno presene- èenje je neki deèek vzkliknil: “Ambrozij, škof!”2 Temu vzkliku je takoj sledilo zaupanje naroda, klera in cesarja. Ambrozij se je sprva upiral mo`nosti ime- novanja, ker se je èutil nesposobnega in nepri- pravljenega. Vendar pa narod ni odnehal. Tudi cesar je dal svoj pristanek in tako je katehumen Ambrozij 30. novembra l. 374 prejel krst in 7. decembra istega leta škofovsko posveèenje.3 V zaèetku je imel nekaj te`av, saj za to slu`bo res še ni bil usposobljen. Ob pomo- èi duhovnika Simplicijana se je poglabljal v cerkvene vede in pridobival teološke teme- lje. Posvetil se je bibliènim in teološkim štu- dijem in èrpal iz virov velikih oèetov, med katerimi je imel najraje Origena. Kar je pre- študiral, je skoraj soèasno uporabil tudi v svo- jih pridigah in spisih. Temu je dodal še svo- jega duha in modrost. Tako je po`ivil kato- liški nauk in ga pribli`al ljudstvu. Zelo rad je razlagal Evangelij po Luku, saj je bil Am- brozij, tako kot evangelist Luka, branilec `ensk in ubogih. Ambrozij si je prizadeval sprejeti tudi tiste, ki so zašli v arianizem. Vendar jih ni hotel pritegniti nazaj na silo niti, ko je šlo za kler. @elel je, da bi ta korak naredili preprièani v vero v Sveto Trojico in popolnoma prosto- voljno. Pozitivni rezultati njegove pastoralne strategije so bili kaj kmalu vidni. Rimski imperij se je poèasi rušil in z njim tudi moralnost in dru`ba. Potreba po vred- notah, ki bi zapolnile to praznino, je bila ved- no veèja. Škof Ambrozij je `elel odgovoriti na to potrebo ne le znotraj Cerkve, ampak tudi na dru`beni ravni. Globoko je verjel v moè evangelija in je iz njega èrpal ideale za `ivljenje. Te je ponudil vernikom, da bi jih posredovali še ostalim in da bi ti “evangeljski ideali” postali osnova za dru`bo. Sredi vseh dol`nosti, ki so ga zasipale, je Ambrozij ohranil èut za to, kaj je bolj nujno. Njegova zavest mu narekuje, da je prva škofova dol`nost, razlagati in ohranjati evangelij.4 Moè evangelija je pastir Ambrozij pokazal posebno v pridigah, v katerih je branil socialno praviè- nost. Obsojal je nepravièno delitev bogastva in vse tiste, ki so ubogim posojali denar za ode- ruške obresti. Opominjal je takole: “Ena in ista narava je v nas vseh, je mati vseh in zato smo vsi rojeni od nje in med seboj povezani &% 2)%  3     2)%  kot bratje. Ti ne daješ ubogemu, temveè mu vraèaš, kar je njegovo. Najhuje je posojati de- nar in zahtevati dvakrat veè nazaj.”5 Ambrozij si je zelo prizadeval pomagati tistim, ki so jih bremenili visoki davki. Škof Ambrozij je vernikom ponujal “du- hovno pot”. Ta je bila jasna in obenem na- porna, pre`eta s poslušanjem bo`je besede, s sprejemanjem zakramentov in z moralnim prizadevanjem. Kdor bere Ambrozijeve spise, opazi, da škof te elemente neprestano vpleta v svoje pridige in govore. Ko je v Milano pri- šel Avguštin, je obèudoval to `ivo Cerkev. Èe- prav ni imel prilo`nosti, da bi se veèkrat po- govarjal s škofom, ga je imel za duhovnega voditelja in od njega prejel tudi krst. Ambrozij si je prizadeval za vzgojo duhov- nikov in diakonov. @elel je, da bi bili popol- noma vkljuèeni v Kristusa, okrašeni s trdnimi krepostmi: gostoljubnost, delavnost, zaupanje, iskrenost, plemenitost, refleksivnost, prijateljs- tvo. Bil je zelo zahteven in obenem oèetovski. Posebno skrb je pastir Ambrozij namenjal “posveèenim devicam”. Njihovo poklicanost je videl ukoreninjeno v skrivnosti uèloveèene Besede. Na ta naèin se je boril tudi za ovred- notenje `enske vloge v dru`bi. Veliko pozor- nost je namenil èešèenju muèencev. Z zgle- dom muèencev je `elel ohrabriti vernike na poti za Kristusom. Opozarjal jih je na mirna obdobja, ko preganjalci Cerkve še vedno de- lujejo, a podtalno in prefinjeno. Ne unièujejo telesa, temveè duha. Liturgièna dejavnost Ambrozija je bila zelo bogata in ustvarjalna. Trudil se je, da bi pri- pravil ljudstvo do bolj `ivega sodelovanja pri bogoslu`ju. Zato je uvedel cerkveno ljudsko petje. V svoji stolnici je vpeljal izmenjajoèe se petje psalmov, ki se je porodilo v Antio- hiji. Tudi sam je sestavljal hvalnice in me- lodije po grških zgledih. Ambrozij je popoln škof in ena najlepših figur pastirja, kar jih je Cerkev kdaj poznala. Bil je uèitelj, zdravnik, duhovni voditelj, bra- nilec pravic, zagovornik malih in izkorišèa- nih, tudi misijonar, ki je delal za spreobrnje- nje germanskega ljudstva Markomanov. Ta mo` dejanj je tudi mo` molitve. Bil je spo- soben izredne koncentracije, zato je z lahkoto opravljal veè del in bral. Zgodovinar Pavlin piše: “Bil je èlovek zdr`nosti in posta. Vsak dan je s postom vzgajal in krotil telo. Veli- ko je molil podnevi in ponoèi. V središèu nje- gove duhovnosti je bil Kristus. Vedno se je obraèal k njemu.”6 V odnosu do dr`ave si je Ambrozij pri- zadeval, da bi vzpostavil korekten odnos. Bra- nil je cerkvene pravice in ni dopušèal, da bi cesar imel popolno oblast. Kot pastir Cerkve na svoje mesto ne prenaša dr`avniških izku- šenj, temveè odkriva svojo skrivnostno resniè- nost, ki `ivi in se razvija v Duhu. Nikoli ne primerja organizacije in strukture Cerkve z dr`avnimi. Bo`je ljudstvo je zanj skrivnost, ki `ivi v najbolj skriti kamrici vsakega ver- nika, in obenem tudi izvoljena Kristusova ne- vesta, mesto svetih, kri`išèe vseh ljudstev.7 Literatura Operosam Diem, Epistola apostolica di Giovanni Paolo II, Paoline editorale Libri, Milano 1996 Korenine naše vere, Adalbert G. Hamman, Dru`ina, Ljubljana 1993 The Catholic encyclopedia (http://www.sni.net/advent/cathen/cathen.htm) Catholic Information Network (http:// www.cin.org) 1. Prim. Catholic Information Network (http:// www.sni.net/advent/cathen/cathen.htm) 2. Prim. A. G. Hamman, Korenine naše vere, Dru`ina, Ljubljana 1993, 123. 3. Operosam Diem, Epistola apostolica di Giovanni Paolo II, Milano 1996, 6. 4. A. G. Hamman, Korenine naše vere, Ljubljana 1993, 126. 5. Operosam Diem, Epistola apostolica di Giovanni Paolo II, Milano 1996, 8. 6. Operosam Diem, Epistola apostolica di Giovanni Paolo II, Paoline, Milano 1996, str.11 7. A. G. Hamman, Korenine naše vere, Ljubljana 1993, 127.