Gospodarske stvari. M. Strnišča brž po žetvi plitvo podorati je vsega priporočauja vredno. Da je dobro iu ko- riatno strnišfa brž po žet7i plit^o podorati, o tem 80 umni in skuaeni knieto7a7ci jedinib misli. Kjer je ta navada že 7 ži^ljenje 7peljana, tam so se o koristi bitrega podoranja strnišS že da^no z skušnjo prepri5ali, kajti lepša rast set7e in obilnejši pridelek so jim resnico trdit^e, da je podoranje 8trniš5 hasno^ito, ži^o pred o5i posta^ile. Na Angleškem, kjer so, kakor je 7 ob5e znano pia^i pr&ktični kmeto^a^ci doma, pravijo, da z 7aakim dne^ora, ki ga strnišče nepodorano ostane, daljnega obdelovanja težave rastejo, upanje pa na obilen pridelek pada. Taka be8eda pa, kakor skušnje uče, ni po nikakem prenapeta, ako preudarimo, da najve5 težav in zaprek dobrega pridelka dela plevel. Vrb tega pa se ae zeinlja tudi 7edno bolj strdi in oranje od dne do dne teža7nejae piibaja. In k temu še pride tudi izgoba redivnib tvarin za sadeže. Ako se nji7a brž po žetvi podorje, tako zatrošeno plevelo^o aeme začne poganjati in rasti, ki se potem,' ko že nekoliko 7zraste, more z brano do 5i8tega odpraviti. Vrb tega se z podoranjem še doaeže, da se ostanki strni podorjejo, s prstjo pomešajo in tako prej strobne in sledecemu sadežu 7 kori^t pridejo. Prvemu skibnemu obdelo^anju sledi potem druga globoka brazda in njiva potem ostane delj časa nepovlecena morda celo do diuge spoinladi, ko jo je potem treba le še povleci ne pa orati. Na ta način se tedaj d^ojni basek da doaeči. Pme se vzgomja plast prsti iz zadnjega leta z strnjo in če se je gnojilo, s gnojem 7red podorje in pod zemljo spravi. Drugič pa se spodnja či-8tva pist na vzgor 7ziahl;a. Tako morejo zrak, s^itloba, toplota, mraz in moča bolj 7 zemljo vdirati in redivne snovi 7 nji bolj razkroje^ati. Po^ršna prst čez zimo postane prhka in rahla in to veliko bolj zda, kakor da bi jo najskrbnejše obdelo^anje z najpopolnejšim ora^nim orodjem storiti moglo. Tako vzrahljana prst more gaze ali plinove, ki se 7 zemlji raz^ijejo, 7 se potegniti in 7 sebi obdržati ravno, kakor razne pline iz zraka vsesa^ati. Vrh tega tako pripra^ljena zemlja zimsko mo5o delj časa 7 sebi obdrži in 7endar se spomladi na po^ršju prej usuši, da jo je mogo5e ob ugoduem 7remenu bolj zaran obdelo^ati. Na^aden pogrešek pri d^ojnem oranju je ta, da se 7 drugo ravno tako globoka brazda poteza kakor pr7a. Tako 8e pa ista plast prsti, ki je priala pri pr7em oranju na dno brazde, pri drugem Ł 7sem pleveluim semenjem in 780 gnoji^no aaro na 7rh izorje in je pri ugodnem 7remenu celo polje kmalu s plevelom tako prevlečeno in zaraščeno, da aete7 ne more dobio in lepo rasti. Eako ravnati, da se jabelka dolgo čvrsta ohranijo. M. Jabelka, ktera se bocejo dolgo 57rsta ohraniti, moiajo biti o pra^em času potrgana, najboljše o jasnili, suhib dne^ih, ko lepo solnce sije. Letna jabelka se začn6 trgati; kakor bitro jamejo posamezni sado^i z dre^esa kapati, jesenska po večji ali manjši zreloati od srede septembra do srede oktobra, zimska pa še le ko listje pada. Oklana in sploh poškodovana jabelka «e ne dajo bianje^ati, toraj je pri trganju treba opaznosti.  Trgajo se tedaj ali z roko ali pa z pomočjo trgo^nika. Jabelka, ki so se otresla, niso za dolgo hranje^anje. Velike množine se branujejo kakor koreustvo 7 lonicab ali kopieab na suhih prostorib. Maojše množine pa 7 prozračnib prostorijah, kjer ne zmrznejo, na slami ali trstju položene vendar tako, da se jabelko jabelka ne dotika. V no7ejšem 5asu so za5eli jabelka na diug način hranje^ati, ki se je tudi dobro obnesel. Polagajo se jabelka plast za plastjo 7 čisteru, suhem pesku 7 sode, ki se dajo trdno zapreti. Vendar pa se moia tukaj gledati na to, da se sad sada ne dotika. Tudi 7 7odi se dajo ohraniti. V ta uaiueu se 7zamejo kadi ali 7zgor odprti sodo^i. V nje se naložijo jabelka, na nje se nadeva brino^je in 5ez to deskice, ktere se z kamenjem obtežijo, kakor je to navada pri kapusu in kisli repi. Potem se posoda nalije z 7odo. Ko se jabelka izjemajo, 86 samo kamenje odstrani, posamezne deskice pa le privzdignejo ne pa celo pokrivalo odpravi. Tako branjena jabelka ae pra7 dobra in okusna obdižijo do prihodnjega poletja in dobijo nek prijeten 7inak okus. Jesenska jabelka. 1. Marogasta poletna parmena (Lukas X. 2 a (b) ** ff Sommei--Parr_ane. To zelo cenlji^o jabelko, ki konec septerubra do 8iede oktobra zori, še se pri nas redko nabaja. Doma je na Angleškem in ae ateje k najstarojim znanim jablaninim drevesom : in je na Hanoveranskem najbolj razširjeno. Sad rodi srednji, bolj širok, kakor dolg, ki je lepe dopadlji^e podobe. Pra7a bai-7a tenkej gladkej lupine je 87etlo-žolta; na prisolncni strani za^mito rude5e pobar^ano jabelko je O7ito z nekterimi rudečimi črtami. Me5a ali meso je mehko in ima vinsko-kiselnat, rajnetam enak okus. Diši jako prijetno. To jabelko spada med najboljše sadeže za na mizo in za goapodarst7o. Dre^o zraste krepko in kaj rado in obilno rodi. 2. Poletni kaMl (Lukas I., b) ** f Fraas Sommer - Calvill. To znamenito, jabelko je 7eliko, ter proti muhi lampasto in nekoliko rebrasto in ima tenko, svitlo, mastnato lupino. Barva je zelenkasto-bela, na priaoln5ni strani nekoliko rudeča, toda 7 senci 08tane sad 7es zelenka8to bel. Meea je bela, rabla in prijetno diaa^nega oku8a. Zoriti začne sredi meseca a^gusta, septembra in dozori do konca oktobra. Vendar se ravna po legi in toploti, tedaj zori prej ali selej. Sad je pripra^en za na mizo in za go8podar8tvo. Die7o 7zraate mo5no, rodi že mlado in nena^adno obilno. Za visoke lege in mrzle kraje se ta sorta jablan od 7seb sadjerejce7 mo5no priporoSuje, in zasluži res 780 pozornost naših goapodarje?! Juri Žuiavec. Dve novi sorti žita so za5eli na Českem sejati, ki utegnete tudi pri nas kedaj obveljati. Prva je ruska Urtobanska pšenica, ki nenavadno rnočno cimi in poganja ter izredno bogato obrodi tudi v slabem zemljišču. Predobra zeinlja njej še niti ne ugaja prav, ker v njej prebujno raste in prevec v slamo gie. Urtobanska pšenica ima dolgo, trstikasto slamo, ki braui, da ne poleže. Pravijo, da njej ziinski mraz nič ne škodi in da se nje tudi snetljivec ne loti. Klasje ima debelo, betičasto; zruo je žolto, kakor^vosek. Stari mecen (6172 litra) tebta 50 kilo. Ce je to resni5no, potem je psenica Urtobanska res vseb pšenicnib sort kraljioa. Druga sorta je ameriški Miltonov oves (zob) iz dežele Minnesota. Njegova največja prednost je, da potrebuje od sejatve do dozoritve najmanje časa, namreč samo 90 dni. Slama je precej dolga; zrnja se obilo pridela, ki je nenavadno težko; hektoliter tehta po 57 kilo. — Seme Urtobanske pšenice in Miltonovega ovsa se dobi v Pragi pri Bahlsen-u, Rossmarkt Nr. 54. Polže iz kleti pregnati. Polži v kletih so kaj ostudni nadležaeži. Da se jib iznebimo, je treba tla z živinsko soljo potrositi in stene z solnim lugom nektere krati poskropiti. Kjer se polžja gnezda prikazujejo, tam se sol bolj na debelo potroša. Sejmovi. 25. sept. v Dobovi, v Arnožu, v Slov. Bistrici, v Remšniku in pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu: 27. sept. v Svetincih; 29. sept. v Veržeju, v Cmureku, pri sv. Lovrencu na Dravskem poJju, v Mahrenbergu, v Soštanju, na Vranskera in v Pilštanju.