Janez Pucelj Otroški brevir. Kožnik — junij. 5. juuijo. S v. B o -n 3 f a c i j , škof in mu-čenec, apostol Nein- | cev, je oznanjajoe blagovest posekal ve-likanski hrast, posve-čen Toru, bogu gro-ma. Ta hrast so pa-ganski Nemci silno Častili ia so kar tre-petali, kaj se bo zgo-dilo, ko ga je svetnik zasekal: gotovo ga bo udarila strela, ko si je drznil s sekiro dotakniti se svetega hrasta. — NiČ se ni zgodilo. Bonifacij je iirast lepo posekal in iz njegovih deek postavil kapelo svetemu Petru in Pavlu v čast. — Vsi bogovi narodov so hudi duhovi; Gospod pa je ustvaril nebesa. (Ps. 95; 5.) 6. junija. Sveti škof Norbert je bil kaj ponižen mož. Ko pride za nadškofa t Magdeburg, gre v sprevodu bos, tako da ga vratar, bose-ga. slabo oblečenega menilia, hdču pustiti v škofijsko pala-ču in pravi: »Le kar nazaj ¦— beračev imamo tu že tako več kot prevečl« Spreinljevalci osupnejo in zagroze VTatarju: »Kaj noriŠ? To je veudarnaŠ gospod nadŠkof!< Vratar pade na kolena; Norbert se mu pa nasmehlja: »Ne boj se, prijatelj, ti me bolj poznas kakor vsi tisti, ki so me povzdignili do te nezaslužene časti!« — Za prevzetnim gre ponižanje: kdor je pa ponižnega srca, bo čast za-dobil. (Ps- 29; 23.) 147 9. junija. Sv. mučeucema Primožu in Feli-c i j a n u zapove cesar Dioklecijan darovati inali-kom. Onadva pa srčno odgovorita: »Mi darujemo ži-vemu Bogu, v vaše lesene in kamenite bogove pa ne kličemo! Kako naj bi nam pomagali v naših stiskah, ko še hoditi ne morejo; kako naj bi nas podpirali, ko sami še stati ue morejo, da niso pritrjeni z železnimi okovi!« — Dražili so me s tem, kar ni bilo Bog, in me jezali s svojimi ničemurnostmi. (V. Moz. 32; 21.) 13. junija. Sv. Antou Pa-d o v a n s k i je hotel t mestu Ri-mini pridigati zdivjanim ljudem. Ti pa so ga zasramovali in si mašili ušesa. Kaj naredi svetnik? Stopi k inorski obali. namigne z roko in zakliče: >Pridite, ribe in ribice, in poslušajte besedo božjo, ki jo ljud-je zaničujejo!« Vsa vodna gladina se zgane: zbero se ribe in ribice, g'lavu pri glavi, in poslušajo pridigo sv. Antona Padovanskega, ki so jo razumni ljudje za-vrgli- — \ol pozna svojega gospodarja iii osel jasli svojega gospoda; Izrael pa ne pozna mene. (Iz. 1; 3.) 21. junija. Sve- | tega Alojzija si je bil oce odmenil za grofovskega nasled-mka v grofiji Kasti-Ijone. Oče, vojak vse-skozi, bi bil rad videl, da bi postal tudi sin tak jnnak. Zato ga vzame za šest inesecev s seboj v tabor. Mla-dega Alojzija je po-sebno mikato, kal; n topničarji streljajo. Tako hoče tudi sara. komaj štiri leta star, poskusiti, kuko se sproži top. Skrivaj vzame nekemu vojaku pest smodnika, ga na- trese v top, sproŽi, ojoj! tako nerodno, da bi ga bil strel skoraj zdrobil. Za vselej ga je minulo veselje do vojaške slave. Zbral pa si je rajši družbo Jezusovo, ki je po mnogib bojih stopil vanjo v Rimu, kjer je urarl, angel v človeskem mesu. 1. 1591- v Stiriindvaj-setem letu življenja. 24- junija. S "v. Janez K i s t -d i k. Elizabeta je rodila sina. Ko so njeni sosedje iu sorodniki lo slišati, so se z njo veselili. Osmi dau pa so prišli dete obrezati in so mu po oČetu hoteli dati ime Zaharija. Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak janez se bo imenoval.U In rekli so ji: »Nikogar ui v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo tako ime.-t Tedaj go pomignili njegovemu očetu, kako bi ga oii botel imenovati- Zahlcval je deščico ter zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in je govoril ter Kvalil Boga. — Ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš uam-reč pred Gospodom, pripravljat mu pota- (Luk. 1; 76.) 26. junija. Pred sveta brata mučenca janeza in P a v I a je postavil stotnik cesarjeve ielesne straže majhen kip malika ter je pozval brata v cesarjevem imeiiu, naj zažgeta kadilo temu »bogu«. Brata odgo-vorita: >V državljanskili zadevah rada priznavava, da sva dolžna cesarju pokoršcino: če pa nama uka-zuje cesar, klanjati se nmlikom, ne bova nikdar spol-nila njegovih povelj. Mi nimaruo drugega Boga ko troedinega: Očeta in Sina in Svetega Duha.« — Dajte cesarju, kar je cesarje\ega, in Bogu, kar je božjega! (Mat. 22; 22.) 27. junija- Sv. Vladislav, kralj ogrski, ki je ustanovil zagrebško škofijo, je tako ljubil ubožce in bil do njih tako dober, da je prišel v pregovor: ^Ogr-ski kralj ne ziia drugega kot bolnišnice napravljati in miloščino deliti.« — Spoznain, da Gospod pravico na-pravlja siromaku in maščevanje revežem. (Ps. 139; 13.) 149 29. juiiija. Sv. Peter in Pa-v e 1, apostola. Ti si Skala in na to skalo bom se-zidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In dal ii bom ključe nebeškega kraljestva- In kar-koli boš zavezal na zemlji, bo zave-zano iudi v nebcsih, in karkoli boš razvezal na zemlji, ho razvezano tudi v nebesih. (Mat. 16; 18. 19.) Pavel mi je orodje, ki sem ga izvolil, da ponese mojc irae pred pogane in kralje in sinove Izraelove. In jaz rau bom pokazal. koliko raora trpeti za moje ime. (Ap. d. 9; 15. 16.) ?Grahut, lej, da je pa konec šole, pa ni v brevirju nič zapisanega!« iv.Vlarjančka, zdaj pa res vidim, da si srakica! Konec šole? — Za posnemanje svetnikov ni nikdar Itonec šole! Z& posnemanje svetnikov je Šola zmeraj! Pa konec pa amen!