51. številka.
V Trstu, v soboto 25. junija 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vli <ln|>i«i po&iljnjn uredništvu v ulici Torrenti'. 12. V »h k list moru hiti frank i ran. Rokopisi ne ne vračajo.
taf
Innernti (rnzti»» vrste naznanila in poslanice) ne KHraćuntjo po pogodbi: pri kratkih oglušili /. drobnimi frknmi ne plačuje za vnako besedo T nov
Naročnino, roklanmcije in inserate pre-jeina opravništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Hdinosti
izhaja dvakrat na teden, vsako sroia in soboto ob 1 uri ]iop<dm!n<>.
Cena z a vse leto h prilogo * for , za pol » for {»O nov., za četrt leta I for.
nov — Edinost l>ri>z prilogi« stane za celo leto « for., za pol leta :i for., z.a četrt leta I for. ."tO nov. — Posamezne številke so dobivajo pri opravil i št tu, v prodajal nicali tobaka v Trstu po & nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V e.linogti je ino*1«.
Vabilo na naročbo.
Minolo je drugo četrtletjo dvanajstega tečaja „Edinosti". Vaojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času ponove, kajti brez točne podpore nam je nemogoč« svojo težko nalogo izpolnjevati.
„Edinost" stane:
Za vse leto . . . . f. 0.— t) 8 prilogo . „ 7.— Za pol leta . . . . n 8.— „ s prilogo . „ 3.50 Za V4 leta . . . . „ 1.50 „ s prilogo . * 1.75
Naročujo se lehko z vsakim dnevom.
Raznim rodoljubom poslali smo list lia ogle<l, ter prosimo dotične gospode, da nam izvole list povratiti, ako se nanj ne mislijo naročiti. Ono gospodo, koja nam dveh listov ni povratila, vknjižili bodemo mej svoje naročnike.
„EDINOST" je jedini trža&ki list, koji zastopa jako važne interese osamljenih tržaških Slovencev, ter prinaša tudi izvirna, nepristranska trgovska izvedča.
Kdor tedaj more, naj ga z naročbo podpira!
ITpravniStvo „EDINOSTI".
Proračunska debata v državnem zboru.
(Konec. Oovor dr. Ferjan&ića.)
Ne boljši kakor se strankami, ravna ae pri nas z občinami in občinskimi predstojniki, Tudi tu, dovolite mi, da omenim samo jeden slučaj, kateri se je po javnih listih razpravljal.
Neka občina na Pohorji na Štajerskem je prosila dotično okrajno sodišče, da bi jej to dopisovalo slovenski in jo
PODLISTEK.
Nekaj iz Kopra.
i.
Vsako mesto, vsak kraj ima svojo posobne navade in običaje ter se v tem ali v onem odlikuje ali razlikuje od drugega, bodi si, da na te različnosti vpliva ali ljudstvo ali narava ali pa oboje. — Nekodaj seveda jo bilo šo vse bolje, dokler ni bilo ljudstvo pokvarjeno. Bilo je razun malih slabih lastnosti, katere je imelo, se krepostno in čednostno bolj nego sedaj. Mehkužnost, lehkoživost in druge teh sestrice vgnezdile so se posebno čvrsto po mestih, da si silijo tudi uže v gorske krajo ter se tudi tam kolikor toliko prikazujejo. Zato pa naš kmet tako vzdihuje za nekdanjimi časi, ko se je živelo še skoraj zastonj, ko je bila dana beseda veljavnejša od sodanjega kolokovanega pisma itd. — In prav ima, lo ločil naj bi izobrazbo in razvitek v marsičem potrebnem od podlosti, sebičnosti, škodoželjnosti, ▼ katerih se sedaj tako napreduje, da si nekateri kraji ali narodi zaslužijo užo medajlo!
No, mi ne bomo o teh stvareh sploh govorili. Mi gremo v Koper; nič se ne strašimo, če prav pravijo, da je smrdljiv in da ni lep kakor Bog zapoveduje. Saj mesto jo vendar lo, in to celo glava Istri
utemeljila to prošnjo s tem, da občinski predstojnik nemški ne zna in da mora dolgo pot narediti, da si da raztolmačiti nemški dopis. — Sodišče jc na to odgovorilo, da take želje občine zanj ne morejo biti merodajne. — Ko torej na neki dopis sodišča občina ni hitro odgovorila, pritožilo so je sodišče na okrajno glavarstvo in to je odredilo naglo rešitev pod globo 20 gld, (Čujte! čujte! na desni.) — to je marljivost, kakor se na korist slovenskemu jeziku pri političnih gosposkah ne nahaja.
Mi pripoznavamo odkrito, da justiena uprava skrbi, da bi te in druge neprilike v pravosodji odpravila in pozdravljam kakor korak na boljši, da so nedavno izišle slovenske tiskovine za sodno postopanje. — Jaz bi lo pridejal prošnjo, da bi se justična uprava tudi potegnila za te tiskovine; — ona pa bode prišla na ono mržnjo glede teh tiskovin, katera so nahaja korak za korakom sploh proti slovenskemu uradovanju. Ona bode celo na nekem mestu, od koder bi se bilo tega najmanj nadejati, našla neko obotavljanje z naro-čenjem teh tiskovin in s tem jih v porabo vzeti.
Ker je tudi državni zaklad interesiran — državna tiskarna je s tiskovinami nekoliko stroškov imela — naj bode to še bolj visoki vladi v spodbudo, da si za tiskovine kaj prizadeva. Jaz bi rad še neko nedostatnost tukaj omenil, katera celo najbolj sposobne in voljne sodnike zadržuje v slovenskem uradovanji.
Će vkljub mnogim zaprekam vender slovenske razsodbo pridejo na nadsodišče, to razsodi nemški in pošlje razsodbo I. instanci, da jo ta izda v obeh jezicih. Pred vsem bi se lahko vprašalo, zakaj tudi nemški, ko se že naprej ve, da so stranko zadovoljno s samo slovensko razsodbo. Toda to jo stvar manje važnosti, ker težava, ki nastane, zadene le diurnista, ki ima razsodbo prepisati. Drugače jo s slovensko prestavo, — ta zadene sodnika in če se pomisli, da so razsodbe višjih instanc večkrat obširne in težavne, tedaj je to neopravičeno obreinenjenje sodnika I. instance.
Treba je velike trdnosti v prepričanji, če se kdo temu delu rad podvržo, — s časom so ga pa marsikdo naveliča in razsodi nemški, da mu ni treba občutiti
imenovano. Seljaka pa itak mesto veseli, kakor otroka sladki kolač. Nas tedaj zdaj Koper zanima! Nekateri, da ne rečem vsi, tamošnji prebivalci razupiti so kot vročekrvni ljudje, nam Slovencem posebni sovražniki? Nu, mi jih hočemo pogledati le od strani, pa mirna Bosna!
Iz Trsta do tja peljaje se na parniku, seznanil som se z nekim vinskim kupcem. Ta jo bil doma nokje s Krasa, bil je namenjen v Istro radi vina. Imel je tudi v Trstu gostilno. Po Istri mu je bila znana skoraj vsaka vas. Spraševal sem ga tudi o Kopru potajnje, da bi vedel ali me čaka kaj prijeten kraj mojega bodočega službovanja. A prav o njem so ni izrazil nič kaj pohvalno. Povedal mi jo tudi, čo bom hotel časi sprovesti svoj prosti čas pri čaši vina, da bom to mogel storiti le v enem kraji; kajti tamošnji krčmarji no sprejem-1,1 o j o prav radi slovenskega pivca. No, to ni mene dosti brigalo; raje ga pijem kakor vodo, to jo res, a krčmo vender obiskujem vrlo redko, dasi tudi sem se — toliko reči — pod trto rodil.
Tako dospeva tja. On odido po svojem opravilu dalje, jaz so nastanem pri nekih, kakor sem potle vidol, še dovolj prijaznih ljudeh. Gospodar je bil doma od Metlike. — Tu spravim svoje reči v red ter nastopim službo pri uradniji.
Minolo jo uže osem dni, in osmi dan po končanem delu me jo prav dolgčas nadlegoval. Spisavši neko pismo do svojega prijatelja, začel sem si misliti: „Pač čudno
to kakor nekako kazen zato, da je slovenski razsodil. (Prav res! na desni.)
(Te pri nadsodisči ni mogoče slovenski razsojati, — tega ne bodem preiskaval, — naj se prestava oskrbi po lastnih organih in naj se izda v obliki odpravka v /.mislu g. 211 sodn. instruk., podpisana od predsednika nadsodišča in predstojnika ekspo-dita. Taka prestava in tak odpravek jo postaven, vsako drugo postopanje nepo-stavno.
(Jutim so dolžnega, da govorim tudi o sodnih razmerah našo sosedne dežele Koroške, ker to so tako posebno in za našo sorojake tako žalostne, da se morajo razpravljati tu pri posvetovanji justičnega proračuna. Vse nepriličnosti, o katerih sem tožil pri drugih deželah, nahajajo se na Koroškem v izvanredno večji mori. — Na Koroškem se ne godi, da bi se, če tudi le izjemno, pri sodiščih pisalo slovenski, čeprav je tretjina prebivalstva slovenska. Da, na Koroškem se celo redko prigodi, da bi sodnik se slovonsko stranko govoril. Sodnik govori na Koroškem se slovenskimi strankami po posredovalcih, (Cujto! čujte! na desni). Kakšne baze so ti ljudje, si bom dovolil poznejo z nekolikimi besedami navesti.
Po šolskih razmerah so je na Koroškem skrbelo za to, da je tamošnji domači sodniški stan slovenščine popolnoma nevešč (Čujte! čujte! na desni). —znano jo, da smo resolucijo vsprejeli, da bi so na srednjih šolah koroških slovenščina vsaj obligatno učila, seveda samo za Slovence, — Nemcem nečemo nič usiljevati, — in vendar oskrbuje ta in taki sodniški stan sodne opravke tudi v slovenskih krajih na Koroškem.
Naj bo terorizem Rusov proti Poljakom na ruskem Poljskem hud, in še hujši na popolno iztrebljenjo terorizem Nemcev proti Poljakom na pruskem Poljskem, — vendar si mislim, da celo ondi govori domači sodnik z domačim ljudstvom v njegovem jeziku, kar se pa ne nahaja na Koroškem proti Slovencem, kateri imnjo vse polno ustavnih pravic in jezikovno ravnopravnost! (Čujte! čujte! na desni). Da se prikrijejo te razmere, se trdi, da nenemško prebivalstvo na Koroškem niso Slovenci, — ali, ker se vender to ne da tajiti, — zgodovina, statistika in vse drugo
to dokazuje, — se trdi, da njihov jezik ni pravi slovenski.
Če govorim o tem predmetu par besed, ne storim tega v namenu, da bi krivo nazore gospoda poslanca beljaških kmetskih občin popravljal, — to so že drugi gospodje poslanci anticipativno in izvrstno storili, ko jo gospod poslanec za Maribor mislil, da jo to dvomljivo, — to namreč storim za to, ker se žalibog celo na najvišjih upravnih mestih nahajajo nazori, kakor so jih gospodje poslanci s Koroškega javili, in nam ni vse jedno, da imajo ti našo osodo odločujoči krogi jednuko nazore, kakor omenjeni gospodje poslanci.
Moj materinski jezik ima pregovor, ki pravi, da se že dve najbližnji vasi v jeziku razlikujoti, čeprav lo v nekaterih glasovih: „Vsaka vas ima svoj glas.u — To raste od kraja do kraja, od dežele do dežele, to se nahaja povsod in se je o tem že govorilo.
Pri Slovencih jo še ta posebnost, da so bili podložni nemškim graščinam, da v dotiko pridejo z nemškim prebivalstvom v mestih in z nemškimi uradniki.
Oni naravni razliki pridruži se še to, da so graščine, mestno prebivalstvo in nemški uradniki ljudstvu nekatere tuje besede vcepili, katero zdaj ljudstvo govori. — Če torej razvijajoči se jezik poskuša na mesto teh tujih postavljati prvotno izraze, ravna po nekem, tudi od Nemcev vsprejetem pravilu. (Tako jo! na desni), katero je slučajno tudi glasio koroškega lista „Freie Stimmen": „Proč s tujkami!* i V tem oziru torej ni mogoče slovenskemu (jeziku in njegovemu razvijanju kaj očitati. ' Kako neutemeljeno pa in naravnost rečeno — bedasto jc trjenje, da naše kmet-sko ljudsto ne razume pismenega jezika, dokazuje ne glede na vse drugo, na naj-neizpodbitnejši način društvo sv. Mohora, katero je po vseh slovenskih pokrajinah razširjeno.
O tem društvu se jo že govorilo, vender hočem tudi jaz nekoliko besed o njem spregovoriti, ker njegova data potrebujem za Koroško.
Društvo je štelo leta 1886. 31.687 udov, vsak ud plača na leto 1 gld. in jo prejel preteklo leto 6 knjig. Na Koroškem je bilo 3031 udov, ti so torej prejeli nad 18.000 knjig. Letos je poskočilo število udov na 34.800 in jo pri tem narastku
mesto si Koper, koliko prijetnejše so naše vasi, kjer se mi razlega domači glas, kjer mi je vsakdo znanec in prijatelj! Nerad bi pustil kedo tako dom in doma morda dušico, katera zanj živi. Spomin lo na njo jo močna vez! A jaz sem sam tu!u — V teh in enakih mislih napotim se z mrakom v krčmo, katero mi je prej pokazal moj sopotovalec. Sel sem tedaj užit le nekaj takega, ki vtopi — vse skrbi, — v potrtih prsih up budi!
V nekej sobi, v katero sem stopil, najdem trojico ljudi v živahnem pogovoru. Ker je bila miza dovolj prostorna, sedem k njim bolj ob konci sam za-se.
„Od kar sem našega Preradoviča11, nadaljuje častnik, sedeč ob konci, tako rekoč, v sredi onih dveh gospodov „od kar sem njega jel čitati, pala mi je stoprav mreža z oči! On jo vzor vojaka in narodnjaka! Kako temne poti hodi skoraj vse naše vojaštvo; tujec svoj materin slovenski jezik, oblači se v tesno okove tujstva sebi in narodu v sramoto, o zaslepelost preklicana, da si tudi mene kedaj doletela!u
„Da, res je; kot prostaki skoraj vsi so Slovenci, a pozneje ko dosežejo višo službo, le tajč velja! Z domačo besedo bi si ne mazal ust; kajti oni so Avstrijci in ne Slovenci* O tužna majka, ko vidiš tako oskubene ptico!" reče mož, cedeč na desnoj častnika, Bil je lep mož, prijaznega vedenja. Na prvi pogled videl si, da ni vsakdanja oseba. S častnikom sta bila vrla prijatelja. Cesto sta skupaj zahajala, no,
kaj ne bi, saj sta oba lo za eno čutila in živela, dasitudi jo bil gospod Čornec Slovenec, častnik pa Hrvat; a bila sta Slovana z dušo in telom!
Tretja oseba je bil bolj navaden človek, ki se mu je videlo, da ima večo čast in skrb do kupice — seveda ne prazne — kakor do vsega pod nebom. Bil je poštena duša, a narodnost bila mu je deveta briga; štel jo je toliko, kolikor lisica staro dlako na jesen, katera mora tako ali tako odpusti in umaknoti se novej.
„Kedaj li jutri dojdeš k meni Vrelec, da mi ona pisma spraviš v red in šo kaj drugega pregledaš ? Všeč mi jo, dav sera te danes dobil tukaj !u praša gospod Črnec Vrelca, a on odgovori:
„Zjutraj moram k Montenclli-u, a kakor hitro tam odpravim, imate me vi gospod Pu
Vrelec je bil tudi, kjer si hotel, doma, osobito pa je običaval biti pri gospodu Črncu ali gospodu Montenelliju. Tu jo imel vsakovrstna opravila in seveda tudi zaslužek. Časi je šel nn prosto, ali otroko kratkočasil, vrata zaprl, uro navil itd. Vedno je tudi kaj takega rekel in vedel je vse novice vsega Kopra, — pa šo več! Lagal se jo časi rad, kakor da bi bil najet, posebno ženskam. Sicer pa je bil dobra duša in zato tudi povsod primerno čislan.
Prav on jo ta večer tudi napeljal ali prav za prav prekinol govor, tako da je dal tudi meni priložnost z njimi govorit
Koroška z nekim odstotkom udeležena. Knjige te družbe so pisane v najčistejši slovenščini in samo ob sebi se umeje, da ne drugače za koroške ude kakor za druge Slovence. Jaz torej vprašam, se-li dd misliti, da si ljudstvo štejočo nekoliko čez 100.000 duš na leto 18—20.000 knjig kupi, če jih ne bere in ne razume ? (Prav dobro! na desnici.) Jaz marveč trdim, da slovensko ljudstvo čuti neprimerno veliko potrebo izobraziti se v svojem slovenskem materinem jeziku, in pravo junaštvo je to, da se ljudstvo, katero se se svojim jezikom pri domačih gosposkah nikjer no posluša, katero zaradi tega jezika zaničujejo,y tako trdno drži svojega jezika, (Tako je ! Čujte! na desni.) in pravim, da je barbarstvo, da se slovenskim otrokom na Koroškem zabranjuje, da bi se naučili slovenskih pismen. Gospod naučni minister je vedel na vse odgovor dati, kar se je povedalo v njegovem resortu, le razprave mojega česti-tega rojaka in tovariša Kluna o koroških šolskih razmerah so ga niutastega napravile. To je zelo naravno. Svoje dobro ime kakor šolnik bi bil riskiral, ako bi bil le jedno odobrujočo besedo o teh razmerah »pregovoril (Istina je! na desni.) Mi Slovenci smo mu — saj se nam je očitalo — predlagali druzega sekcijskega načelnika, in jaz bi prav rad Nj. prevzvišenost, »ko bi bil navzoč, prosil, da bi že čez to poletje del prostega časa, ki ga bo imel po tem načelniku, v to porabil, da temu pedagogičnemu nestvoru na Koroškem konec stori. (Bravo! bravo! na desni.)
Vodoma ali nevedoma udajajo so celo odločilni krogi neistiniti trditvi, da so koroški Slovenci že na pol Nemci. — Pokliče se nemški škof v deželo in Slovencem se reče britka beseda: Koroški Slovenci so že dovolj omikani, da razumejo nemškega škofa. (Čujte! čujte! na desni.) Uradniška mesta so od vrha do najnižje stopinje zasedajo z Nemci, slovenščine nezmožnimi. (Poslanec dr. Foregger: To ni res!) Moram konstatovati, da je za nas Slovence jako žalostna prikazen, da je bilo tej vladi usojeno, koroško uradništvo tako temeljito poneinčiti, — čeravno nosi na svojem praporu geslo „Jedyiiake pravice za vse". (Čujte! na desni.) Še prodno smo imeli §, 19. tem. zak. je vodil dež. sodišča predsednik pl. Schulheim pravosodne razmere na Koroškem in je žo tedaj spoznal, da je nedostatek, ki se mora odpraviti in da mora biti pri deželnem sodišči v Cc-lovci vsaj toliko slovenščino zmožnih sodnikov, da bodo mogli se slovenskimi strankami brez tolmača razpravljati.
Prišli so drugi predsedniki, druge vlade, toda še nobena ni te opravičene želje izvršila in nas Slovence jako ponižujoča prikazen je to, da celo sedanja justična uprava posebno pri zadnjih imenovanjih, ni zadostila tej opravičeni potrebi in da je imela nesrečno roko pri izvolitvi osob, čeravno so se ji ponujali slovenščino popolnem zmožni petenti. — Vlada se je morda ravnala pri tem po ozirih na rodbinske ali drugo razmere, je pa prezrla, da tern ozirom nasproti stoji pravica celega ljudstva, da ga sodnik, ki se zanj postavi, vsaj razumo. V Celovci bode se še dalje s tolmači razpravljalo, kakor doslej.
in seznaniti se z onima gospodoma, ki sta se mi precej dopadala in me tako zanimala. Sklenol sem tedaj z njimi prijateljstvo, in od sedaj smo se večkrat sešli.
II.
Nekaj mesecev je užo minolo, prebili smo ne prav prijetno zimo. Povrnola se je težko pričakovana pomlad. V daljavi iz Kopra zeleneli so uže hribi. Vsak dan prikazal se je got keji. Koprčani po svojej starej navadi izlokli so uže košulje iz hlač in začeli z osli zahajati na delo na svoja zemljišča. Sprehajal sern se v predmestju in motril to čudno ljudstvo. A kmalu se napotim domov, ker je v tej uri imel priti Vrelec, kakor sva se včeraj dogovorila. Prosil sem ga namreč, da bi mi pomagal nekaj vezati in pečatiti. Prišedši domov, najdem ga, uže me čakajočega. Stopiva v sobo in pričneva svojo delo. — Ozrši se on po sobi sem in tja, zagleda na zidu neko sliko in reče:
„To vam gospod predstavlja vaš uzor, vaš zaklad; tako podobice so mladim često velikega pomena!"
„Ni baš sile ne", rečem, „Ne, mar bi bilo čudo, ko bi imeli tudi Vi kako dušico! Saj še jaz sem večkrat študiral, kaj in kako bi bilo, ko bi so oženil, ali vsaj ognjeno ženil, naj bo uže s katero koli! Motril sem to in ono. Marsikatero telo mi je dopadlo, nu nazadnje sem vendar dozdaj tako ostal ter bom »e morda vedno, če «e tudi vse ženske radi mene obosijo!w
(Dalje prih.)
Tolmač morda zadostuje na zunaj, je navadno avskultant, toda manjka mu najvažnejše lastnosti za tolmača, manjka mu zanesljivega poznanja jezika, — ker ti ljudje so skozi svojo učno dobo le revne ostanke materinega jezika v sedanjost rešili, — in ti ljudje so tolmači! — Da se razpravo s tolmači ne vršo po postavnih pravilih, je celo umevno, če se premisli da so razpravljanje s tolmači odveč vleče. Komaj če se opomni, da je x ali y tolmačil; da bi se pa zapisnik pisal ne le v jeziku, katerega piše sodišče, ampak tudi v jeziku stranke, oziroma da bi so njena izpovedba zabeležila v njenem jeziku, kakor veli postava, — to se celo ne prigodi. — Pa ne tolmači so le pri deželnem sodišči v Celovci, ampak tolmači se tudi pri okrajnih sodiščih na Koroškem, in to, gospoda moja, je največja rana na pravosodji koroškem. Po vednem nastavljanji nemških sodnikov ustanovila se je tam institucija, da prosto ljudstvo, naj jo klicano k sodišču ali naj samovoljno tja gre, spremljajo posredovalci, kateri kakor si bodi raztolmačijo zadevo stranke sodniku.
Kdo so ti ljudje? V vsaki vasi se nahaja človek, kateri nemško lomi, — re-krutirajo so taki ljudje iz slabih dijakov, vojakov itd. Nič nemajo svojega ti ljudje, — če so kedaj kaj imeli, so to zapravili, ker so nagnjeni na to, da zapravijo, kar imajo. Dajo se porabiti pri kupčijah vsake vrste, posebno posredujejo na živinskih sejmih. Imenujejo se mešetarji.
Tem ljudem je na Koroškem zaupano posredovanje mej slovenskim ljudstvom in gosposkami. (Čujte! čujte! na desni,) Ker nemajo disciplinarnega štatuta (Veselost na desni.), dado se uporabiti tudi od obeh strani, večkrat to stranke vedo, večkrat so pa to godi za hrbtom druge stranke.
Glede plačila (honorara) niso izbirčni, vzamejo denar, živež (veselost) in so sem ter tja zadovoljni, da se jim piti da. (Čujte! na desni). Ti ljudje torej posredujejo! Na Koroškem se no prigodi, kakor drugod, da bi stranka, ki v pravdi propade, nasprotni j stranki očitala, da je zadevo krivično po-I vedala, da jo krivo prisegla, — na Ko-I roškem zadeva ta obdolžitev le mešetarje, [ oni so krivo razpravljali, oni so tako dali ! priliko za krivo prisego, oni se dolžijo, da so od nasprotno stranko podmiteni. Dovoljujem si pozornost vis. justične uprave obračati posebno na to, da se na Koroškem za ta posredovanja v pravdi stroški zahtevajo, da se priznavajo, plačujejo in eksekvirajo. (Čujte I na desni.) Pa ne le v zadevah strank, tudi v kazenskih zadevah poslužujejo se sodniki takih posredovalcev in do kakih neprilik ,do kakih straho-vitosti to postopanje dovaja, naj Vam dokazuje slučaj, da je v nekej preiskavi zaradi umora preiskovalni sodnik, potem ko je nekoliko časa sem ter tja preiskava), na to prišel, da jo tisti posredovalec, tisti mešetar, ki je mej njim in pričami tolmačil, sam storilec, sam morilec. (Čujte! čujte! na deani. Posl. Nabergoj proti levici: Kaj porečete na to ? Posl. dr. Trojan: Ali tudi to hočejo občine? Posl. dr. Foregger: Saj je lahko tudi zapriseženi tolmač morilec!)
Jaz bi lahko še druge slučaje navajal, kako se pravovodje na Koroškem oskrbuje, posebno zato, ker je to zakrito vidu sedanjega voditelja pravosodja; mislim pa, da sem za pravico ljubeče in nepristranske može dovolj povedal. Obračam se do justične uprave, da ona nepremično avojo oči upira v te razmere, katere se ne dajo oporekati, še olepšati ne po nikakih poro-1 čilih, in da že takoj misli na to, kako bodo te razmere zboljšala.
Meni so zdi najprimernejše, da se takoj odredi, da se miira v bodočo pri razpiaavanji sodniških mest v slovenskih pokrajinah že v natečaji izrecno zahtevati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu. — (Tako je! Prav tako! na desni.) To je le naravna terjatev. Vhoka juatična uprava naj si pa že sedaj pridobi temeljite vesti o jezikovnem znanji sodnikov in naj žo sedaj gleda, da s premoščenji ali kakor si bodi to zboljšanje upoti.
Prej omenjena in utemeljena resolucija, katero priporočam v podporo in da se ob svojem času vsprejme, se glasi (čita):
„Vlada se poživlja skrbeti za to, da so mora že pri imenovanji avskultantov na jezikovno sposobnost prosilcev ozir jemati in da je v nadsodiščih Graškom in Tržaškem vselej ono primemo število slovenščine in za Istro hrvaščine v govoru in pismu zmožnih avskultantov, kolikor se jih potrebuje za nastavljenje na višja sodniška mesta, katera zahtevajo to jezikovno znanje.14 (Ploskanje na desni. Govorniku se čestita.)
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar pride 4. julija ob 6. zjutraj s posebnim dvornim vlakom v Pulj. Ko vlak pride do kapele Matere božje, naznani trdnjava Grosso to z 33 streli, in ko dospe vlak na kolodvor, oznani to trdnjava Giorgio z enoliko streli. S prvim strelom se potegnejo prapori na sve ladije i na gradu se razvije cesarska zastava. Ko pride cesar do arene, začno strelati vojne ladije, vsaka pozdravi cesarja z 21 streli. Pred vojaškim poslopjem sprejmo cesarja: deželni namestnik baron Pretiš, vojne mornarice poveljnik viceadmiral baron Sterneck, lukni admiral, poveljnik trdnjave, zastopniki duhovskih i civilnih oblastev, šolska mladina z učitelji in učiteljicami. Potem cesar pregleda vojake, na to se mu predstave tisti častniki in druge osobe, katerim so namenjena odlikovanja. Po predstavi ogleda cesar novo vojašnico in utrdbo Monte Daniele. Potem se cesar vkrca na ladijo „Miraraar11; mornarji vseh ladij ga bodo izmej jader pozdravljali s : „Ilura!" i vse ladijo z streljanjem. Tu se cesarju poklonijo poveljniki vseh ladij. Po kosilu se cesar prepelje na ladijo „Prinz Eugen" in zaukaže streljanje v tarčo i na to se prično taktične vaje in vožnja do Fazana. Cesar se potem zopet prepelje na ladijo „Miramar", kder se napravi brzojavna postaja in zveže s potezami na kop-nej zemlji. 5 julija zapusti eskadra luko, ter napade pri brijonskih otokih utrdbo Tegetthof. Na to se vrne v fazanski zaliv, ter tu bodo vaje s torpednicami. Proti večeru se cesar prepelje na ladijo „Al-breeht". 6. julija zjutraj ob 10. se stolpna ladija „Kronprinz Rudolf" v morje spusti; ob 8. zvečer se prične svečava mesta in luke, ob 9. pa arene. V tein času cesar zapusti Pulj, ter se vrne na Dunaj. — Iz Gorice odpotujeti dve deputaciji v Pulj, da pozdraviti cesarja; v imenu dežele se mu poklonijo: grof Coronini, vitez dr. Tonkli in Gasser, v imenu mesta Gorice pa : župan Maurovich. občinska svetovalca Perco in Cristofoletti.
P r e a t o 1 n i k R u d o 1 f jo bil imenovan vitezom angleškega hlačnega reda. To je najvišji angleški red z geslom: „Iloni soit qui mal y penae". Ustanovljen je bil 19. januvarja leta 1350 po kralju Edvardu III. in sme se podeliti le vladajočim knezom in domaČim plemeni-tašem. Po pravilih število udov ne smo presegati 26, vendar v to Število niso všteti domači kraljeviči in zunajni udje.
Mej Avstrijo in Italijo se prihodnji mesec začno dogovori zastran ponovitve trgovinske pogodbe. Goriška kmetijska družba je trgovinskemu mini-sterstvu poslala prošnjo, naj bi se pri sklepanju nove pogodbe ozir jemal na to, da se carina na vino zniža, ali vsaj ne poviša.
Volitve na Hrvatskem so končane. Konečni rezultat volitev je ta-le : Vladna narodna stranka je imela v prejšnjem saboru 64 glasov, sedaj 85; središče 4, sedaj 2 ; neodvisna stranka 16, sedaj 7; stranka prava 24, sedaj 9; izven strank 2, sedaj tudi 2; 3 volitve so ustavljene in 2 ste prepirni.
Na Ogcrskem so danes konča divji in krvavi volilni boj. Kako malo olikano, surovo in divje je madjarsko ljudstvo, o tem dovolj pričajo krvavi pretepi, boji, poboji, klanje in celo požiganje v mnogih volilnih krajih. Ako bi se na slovenskoj zemlji kaj tacega le v enem kraji pripetilo, kar se je godilo sploh na Ogor-skem, kak hrup bi vstal v nemških časnikih zoper Slovence, a mej divjimi Mu-djari je to — patrijotizem ! Da je vlada zmagala, temu se ni čuditi, saj je delala na vse kriplje za svoje pristaše. Izvoljenih je bilo 257 vladnih pristašev, 41 zmernih nasprotnikov, 75 neodvisnih, 9 divjih, 9 Sasov in 11 antisemitov; 11 volitev še ni znanih.
Vnanje dežele.
Srbski kralj Milan zopet letos pride v Gleichenberg, poprej pa se bode nekoliko dni mudil na Dunaju, kamor je danes dospel.
Načelnik novega srbskega ministorstva Ristič je bolgarskemu ministru zunajnih stvari naznanil, da je srečen, ker jo našel dobre razmero mej Srbijo in Bolgarijo, on se bode prizadeval, da jih še utrdi. — Iz Belgrada se piše v „Polit. Correap.", da je naloga nove vlade prod vsem drugim rešitev dveh glavnih prašanj, ki ste : vredba državnih financ in predrugačba ustave. Prejšnje miniBterstvo jo nakopičilo toliko dolgov, da uže zarad tega ni moglo več na krmilu
ostati i nobeno ministerstvo ne bi se moglo-odtegnoti temu prašanju. Da se odstrani primanjkljaj, odprti ate dve poti': znižanje troškov in razvoj ekonomičnih razmer v deželi. Zadnja pot pa se le po več letih doseže cilj in zato je treba brez odloga prvo nastopiti. V vladnih krogih upajo, da se bodo mogli letni troški zmanjšati za 5 milijonov, in sicer za 3 milijone pri vojaštvu, za H/a milijon pri notranjej upravi in za Va milijona pri diplomatičm-j službi. Tako bi se primanjkljaj odpravil." Skoraj gotovo se velika skupščina jeseni skliče v Niš ali Kragujevac; vlada se bo prizadevala ustavo predrugačiti v duhu resnične svobode.
Italijansko vlado so jako presenetile občinske volitve v Rimu. Volilo so je 18 občinskih in 6 provincijalnih svetnikov. Volitve se je udeležilo 13.787 volilcev. Vseh volilcev je 28.407. Izvoljeni so najprej kandidati, za katere so glasovali liberalci in klerikalci, s kakimi 12.000 glasovi, potem pa klerikalni kandidatje s 7317 do 6730 glasovi. Liberalna zmaga je zlaati sedaj pomenljiva, ko se govori » spravi Italijo s papežem.
Iz Rima se piše 22. t. m. v „Pol;. Corresp.", da na spravo mej Vatikanom in italijansko vlado zdaj še ni misliti. V vatikanu se držč načela prejšnjega poslanca Fazzari-ja, po katerem se ima po-razumenje le po nepoarednjem dogovoru mej papežem in kraljem zgoditi; v ta namen pa bi se moral državni zbor razpustiti in razpisati se nove volitve, katere bi po udeležitvi cerkvene stranke lahko dale katoliško večino.
Mej Francozi i Nemci je zadnje dni nastala zopet večja razburjenost. Lipsko sodišče je namreč minoli teden obsodilo en par Alzačanov, mej temi tudi enega francoskega podanika, ki so bili udje francozke zveze rodoljubov, zarad velike izdaje v ječo. Vsled tega je vstala v Parizu velika razburjenost. Zveza rodoljubov je sklenola tabor, da se od francozke vlade zahteva, naj se potegne za obsojene. Ali to ni še tako hudo, hujše je to, da je pariški občinski svet sklenol resolucijo, naj se od prefekta zahteva, da brez odloga odslove vse Nemce, ki imajo* v občini delo. Vsled tega sklepa zgubf službo mnogo Nemcev, ki v Parizu — pometajo ulice.
Iz Carigrada se 21. t. ni.se poroča, da sta francoski in ruski poslanec izročila turškej vladi jako ostro noto, ki preti z vojno, ako so angleško-turška pogodba podpiše. Angleški poslanec in turška vlada sta se dogovorila, da so s podpisom čaka, da mino bajram. — „Journal des Dčbats* in „Iournal de St. Peterabourg" pa to-poročilo preklicujeta.
DOPISI.
Trst 24. junija. [Izv. dop.j (Napis na hrpeljskem kolodvoru in tržaški lah o ni.) Čital sem v zadnjem broju Vašega lista faktum napiaa na tržaškem kolodvoru hrpeljskeyželeznice; „Triestu, „Tri-catett se glasi. Čifutski-italijanaki listi pa ao bili tihi — do včeraj. Mir in tišina — pred'nevihto. Povzdignola jo glavo iredenta kriČć: „Gloria! — Vietoria!" — „Non pivi iserizioni slave!" Brat jo bratu prožil roko, — „Piccolo" in „indepen-donte" sta se razumela. Narn Slovencem pa so prav godi. Zakaj se dajemo teptati? Vsaj vonder naši poslanci podpirajo vlado v vseh važnih zadevah ter so zadovoljni, ako so jim samo kaj zagotovi — „ud calendas graecaa". In potem so čudite, ako so „italiansko-patriotični" listi rogajo našim možem? Prav imajo! Z nekako srdito zadovoljnostjo mora čitati vsuk Slovan razprave čifutskih listov, v kojih se hvale, da je vender imela vlada obzir na „tradi-zioni carissime del noatro paese" ter se udala njim, koji so zagovarjali italijanski, dJt, italijanski značaj mosta tržaškega!
Ali je kje v Avstriji še koji narod, kateri bi bil rob, to je v duševnem rob-stvu, kakor amo mi Slovenci v Trstu P' — Seveda imamo po ustavi svoje državljanske pravice — na papirju! Kako nas spoštujejo, to vemo vsi, kojim jojdoločila nemila osoda, da moramo živeti v Trstu, Mi smo uboga „raja- prod vsemogočnimi Lahoni, „pariatt, koja mora molčati — in trpeti! Pa naj bode v božjem imenu, vsaj ae pravi, da so svot vrti in tako je vender mogočo, da pride kdaj navzgor oni, koji je danes spodaj, — Kdo ve? Tempera mutantur. —
Pravijo, da jo bil tržaški župan na Dunaji, in da je on vse tako i/poalovalr da se žalijo Slovenci. — Ali naši poslanci no amojo molčati o tej zadevi, ko zopet
pridejo v Beč. — Govori se, da je postal zdravnikom hrpeljske železnice nek hrvat-Bki doktor. Ali ni to zopet kak crimen laesae nationalitatis, Menimo , da bi moral mestni zbor protestirati tudi proti temu, dokler je še čas.
Iz Koperskega okraja 24. junija [Izvirni dopis] Kakor uže objavljeno, bil je 16. t. m. obični zbor slovenskega učiteljskega društva za Koperski okraj v Bo-ljuncu. Ob 8. uri bila je sv. maša in po sv. maši zborovanje, pri kojem pa je bila udeležba komaj zadostna za zborovanje. Iz tega vidi ae, kako mrzli so nekoji gospodje, ko bi ae morali vendar nekoliko zanimivati za tako važne ahode. Izgovarjali so se eni na en, drugi na drug način, vendar menim, da vsi ovi izgovori bili so le navidezni, ker kljubu onih zadržkov bi se bili lehko vsi raaun enega, zborovanja udeležili. Dnevni red se je vršil kolikor je bilo mogoče v redu, a pomanjkovalo je tajnikovega poročila, ker je ta učit. uže delj časa bolehen.
Razprava „Kmetijstvo v narodni šoli" ee je povoljno vršila, ter sprejela tudi dotična rosolucija. Sledila je volitev društvenega vodstva, ker se je dosedanji goap. predsednik A. B. odločno odpovedal, volilo je društvo predsednikom g. Kriatj. Bo-gatca, njegovim namestnikom g. Leopolda Krapša, tajnikom g. Fran Finžgerja, blagajnikom g. A nt. Grahlija, a kot knižni-Čarja in pevovodjo g. Fran Jereba.
Po končanem zborovanji sešli smo se skupaj v gostilni g. Venturinija, ter pov-darjali, da vstane društvo, ako bi bilo treba tudi letnino podvojiti.
Svojo tovariše pa okoli Kopra opominjamo k vstrajnemu delovanju ter da dopolne svoje dolžnosti posebno pri blagajniku, ker brez gmotne podpore je vsako društvo revno.
Ud učit. društva.
Iz Košane 16. junija. [Izv. dop.] Smrt, koja je pokosila 11. dan t. m. živenje blagega g. Leopolda Dekleve, britko je zadela njegovo spoštovano obitelj, a nič manj čiherno ali vso našo občino; kajti obitelj je zgubila skrbnega gospodarja, oziroma očeta, mi pa veščega župana, a prijatelji njegovi zvestega tovariša.
Da, rajnki gospod L. Dekleva je bil velik dobrotnik za ves naš okraj, osobito pa za našo občino in župnijo. Trudil se je in delal vedno, po vsej svojej moči, da je le mogol kje kaj koristiti. Poznali so ga kot tacega na daleč okrog, zato je pa užival tudi veliko zaupanje mej soob-čaui kakor i mej drugimi ljudmi. Radi tega jo bil izvoljen skoro vselej in to pri vsakej priliki, za zagovornika ali zastopnika svojega okraja. Volilci so si bili svesti, da on ne bode delal sam za se, pač pa, da so bode trudil in delal za občno korist in blagost.
Komaj nastopivši moško dobo, uže bil je izvoljen za župaua, kar je potem bil do svoje smrti. Bil je tudi vedno cestnega odbora ud/ kakor tudi ud pogozdo-valne komisije, načelnik je bil krajnemu šolskemu svetu, z eno besedo, kakor uže rečeno, pri vsakej volitvi je imel, če uže ne največ, gotovo pa dosti glasov, iz česar se da lahko soditi, da se je v njega stavilo veliko zaupanje. Na priporočilo dotičnih krogov jo bil celo odlikovan od Njegovega veličanstva našega ceaarja z srebrnim križcem s krono za zasluge.
V resnici, prezgodaj pobrala ga nam je neizprosljiva smrt, bil je se le v lepej dobi 5i. Jeta. Ta izguba je in bode za nas jako občutljiva in to tembolj, ako ne dobimo vrednega mu nastopnika.
Da jo bil rajnki vsestranski čislana ter priljubljena oseba, pokazal je najbolj sijajno njegov tako veličasten pogreb.
Lep mrtvaški oder je obdajalo 15 prekrasnih vencev, nekoliko s trakovi, katere ho mu položili, njegova gospa soproga, otruoi, bratji in drugi prijatelji, mej njimi Jako veljavne osebe.
Pogreba He je udeležila velika množica ljudi; prišli so odlični prijatelji od blizo in daleč da mu izkažejo poslednjo čast. Pri tem je bilo šest čč. gg. duhovnov. Ko so gg. pevci pristopili, nastala je mrtvaška tihota, ter zapeli so v prvo in to na domu „Blagor mu", v drugo na mi-rišču pa „Nad zvezdami*. Potje je bilo res prav lepo ubrano. Ysi obč. svetovalci, podžupanje in odborniki obširne občine prišli 80 ter sami nosili po težavnej in daljnej poti truplo dražega jim načelnika. V (J oren jej Kozani se je sprevod še več kak or podvojil in tako sino korakali več sto nas, počasno v dolgih vrsfah proti žup-liijskej cerkvi.
Bil je le en glas, da kaj enacega, to je, tako velikanske pogreba v košanskej dolini še ni bilo in da težko kedaj več bode. V resnici taki pogrebi ae celo v mestih kaj redki, kaj li ne na deželi.
Po dovršenih običajnih cerkvenih obredih in mašah za ranjkega odnesli so ga na blizo ležeče mirišče ter ga izročili tam materi zemlji. Tu je naposled gosp. dež. poslanec II. Kavčič v lepem govoru spominjal se zaslug rajnkega ter ae v imenu vseh od njega poslovil z nado, da ae vidimo tam gori nad zvezdami. Ranjki gosp. Leopold Dekleva ostane nam v blagem spominu.
Zemljica, bodi mu lahka!
Domače vesti.
Imonovanje. Carinskega urada asistent, Vladimir Pacel, v Kcrminu, je bil imenovan finančnim stražnim komisarjem.
Odlikovanja. Vrhovni ladijni stavbenik pri avstrijsko- ogerakem Lloydu, Tonello, bil je odlikovan z vitežkim križcem Fran-Josipovega reda, in Lloydova kapitana Gelčič in Lazarič s zlatim križcem za zasluge s krono.
čma maša za ranjcega cesarja Fer-dinada I. bode 28. t. m. ob 9. uri pri Sv. JuBtu.
Presv. knezo-nadškof goriški , g. dr. Zorn, odpotoval je se svojim tajnikom v rogatske toplice,
U2e 3. julija, to je od jutri osem dni, bode velikanska beseda vseh slovenskih društev tržaških v prostorih tržaške slovanske čitalnice (Monte verde). Čisti dohodek te besede je namenjen denarnici družbe sv. C i r i 1 a in M e t o d a, in baš zato je pričakovati, da se je udeleži vse, kar ima le količkaj srca za naš narod, da tako položi svoj mali obolus na oltar domovine. Nadejati se je tudi obiskovalcev iz bližnje Gorice, Krasa in iz Istre, in lepo bi bilo, da bi jih prav dosti prišlo iz vseh krajev. Vstopnice k veselici ae uže zdaj dobivajo v čitalnici in delalskem podpornem društvu.
Izlet tržaškega Sokola v Nakle. Jutri
popoludne ob 1 V» uri odrine Sokol v dveh žardinirah v Nakle. Ako se hočejo tudi drugi rodoljubi pridružiti izleta, se morejo oglasiti v kavarni „Commercio* pri denar-ničaru „Sokola". Zanimanje za izlet je še precej živahno in se je nadejati, da bo v nedeljo v Naklah prav fletno, kajti tamošnji rodoljubi delajo prav lepe priprave za sprejem gostov in za izvrstno pijačo in jedačo je tudi preskrbeno. Vredno pa je zavvsacega, da si ogleda naravna čuda v Škocjanu.
Vojaški koncert bode nocoj ob 7. uri pri sv. Jerneju v restavraciji ttS. Bortolo."
Orožne vaje pri domobranskem bataljonu št. 72 bodo letos od 13. avgusta do 9. septembra.
Hrpeljska železnica se odpre dne 5. julija t. 1.
Mej Lloydom in avstrijsko-ogersko
vlado se ta teden vrše dogovori glede podaljšanja pogodbe.
V letovišča na sveži zrak se odpravja zdaj razna tržaška gospoda in premnogo-krat v tem oziru pravo ne zadene. Ako hoče letovišče dobro uplivati na truplo in duh, je treba pred vsem lepih, romantičnih, mirnih krajev, nedaleč od gojzdov in kder se dobi tudi primerno prostorne in zračne sobe, pa dobra postrežba. — Notranjska je Trstu najbližja, pa je tudi res krasna in odgovarja zahtevam letovišča. Kaj hočete lepših krajev za letovišče, kakor je Razdrto, Ubelsko, Orehek in morda tudi Senožeče P Sploh vsi kraji od Sežane pa do Postojne so prekrasni za letovišča, najromantičnejše pa so gotovo one vasi pod Nanosom. V vseh imenovanih vaseh se dobe tudi jako lepe sobe in vsa postrežba po primerno nizkej ceni.
Ako pa kdo želi natanjčnejše informacije o omenjenih krajih, o sobah, ceni itd., obrne se lehko do našega uredništva, katero tržaškej gospodi rado stori vsako le mogočo uslugo glede omenjenih letovišč.
Kje je g. Kinkela? Znano je, da g. Kinkela, tajnik zoofilnega društva, prav strogo pazi, da nobena „brškica" ne muči svojega osliča — in v tem ima prav. Ali g. Kinkela bi moral tudi na to paziti, da se kak človek ne trpinči brez potrebe. — Včeraj ob 8. uri zvečer smo videli, ko sta dva stražnika nekega pijanega moža, najbrže Kraševca ali Brkina, ki je imel poleg sebe prazno pletenico, peljala v zapor. Mož jo bil res pijan in je tam ležal poleg ceste. Prav je, da se tacega človeka spravi na Btrau ; toda omenjenjena dva stražnika,
katerih se je bil pijanec ustrašil, sta njemu, ker ae je branil z lepa ž njima iti, na roke dejala takozvane „kiistanjete* in ga s tistimi trpinčila, da bo j gotovo leta in leta pamiil, kedaj je bil pijan, kajti z onimi „oklepali" je mogoče roko za vse čase poškodovati. Škandal je bil velik in ljudatvo je mrmralo. — Proaimo torej g. Kinkelo, da no pazi le na osle, ampak tudi na ljudi, da jih ne bode kedo po nepotrebnem trpinčil.
Prebivalcem sv. Ivana, Škorklje in Kolonje. V aredo, 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla, bode v prostorih gostilne „AH'Aurora" pod bošketom zborovanje ali posvetovanje, da bi se ustanovila za omenjene okraje posebna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Zborovanje se začne točno ob 4. uri popoludne. Rodoljubi ao vabljeni, da se tega posvetovanja udeleže v velikem številu, kajti tu gre za važno stvar v verskem in narodnem interesu.
Kresi na predver sv. Ivana so bili letos v okolici jako slabi; na takozvani „veni", kder so bili navadno prav lepi, veliki ognji, letos ni nič, kajti žandarma-rija je nekda pazila, da niso kmetje zažgali nobenega ognja, ker tako je zapo-vedal magistrat. — Le v bližini Sv. Ivana videli smo nekatere še precej lepo krese, mnogo pa jako lepo razsvitltenih hiš (kampanj), ognjemetov, kar vso je napravilo prav magičen vtisok na mnogo gledalce. Tudi smo slišali pri Sv. Ivanu domaČe petje in j v zvoniku so „klenkali" do 11 ure zvečer, i Sv. Ivan se drži še vedno starih šeg. — i Kar se tiče klenkanja se je to vršilo tudi ! drugod po okolici. — Le kresov ne morejo videti naši lahoni, ker je to staro-slovanska šega.
Trtne bolezni se na Primorskem od leta do leta bolj širijo. Trtna uš se je letos pokazala v soseski Prove, občini i Lazaret pri Kopru. Na Goriškem pa se : širi peronospora ; tako se je pokazala v j izglednem nogradu gospoda Levi, ki jo zatira na francoski način s kuprenim sulfatom ; pokazala se je tudi v nogradu ita-, lijanskega otdelka kmetijske šole, vodja I tega otdelka pa jo proganja z ugašenim apnom. Zdaj se utegne pokazati, katero zdravilo je boljše.
i Občni zbor vinarskega društva v Štanjelu bode dne 10. julija t. 1. ob 3. uri popludno v šolski sobi z sledečim spo-: redom ;
1.	Poročilo tajnikovo ;
2.	Poročilo blagajnikovo : a) predložitev računov za leto 1886/87, b) proračun za 1. 1887/88;
3.	Določi se, kje in kako naj se zida društvena klet ;
4.	Določitev o vinogradih;
5.	Določitev kupne cene grozdja;
C. Volitev pregledovalcev računov ;
7. Nasveti i predlogi posameznih. — Slučajnosti.
Ker ima odbor važne zadeve priporočati občnemii zboru, nadja se obilne udeležb«. — Gg. društveniki, ki še niso storili svoje dolžnosti za I. 1886/87. blago-vole naj vplačati opravilni svoj delež do občnega zbora.	Odbor.
Vojne ladije koje imajo sedaj svoje vežbe v Dalmaciji, pridejo 25. t. m. v našo luko. — Tako poroča „Bilanoia" na Reki.
Pri tarifnej zvezi, katero je sklenola južna železnica glede prometa mej posta-I jami vshodnje Nemčije, Avstrijsko-ogerake 1 in Italije, pokazalo se je, da avstrijsko-ogerake dežele na koriat Italije škodo trpč. Da se temu v okom pride, odpovedala je južna železnica dotično pogodbo.
Policijsko. Nek Štefan Marini, koji je bil uže dvakrat po aodniji iz Trsta odpravljen, izposodil si je dnč 16. t. m. pri nekem znancu voz in vola ter mu rekel, da ima vino voziti. Ker več dni o Mariniju ni bilo nič slišati, prijavil ga je dotični gospodar aodniji in je včeraj zvedel, da je slepar zastavil voz pri nekem kovaču, vola pa je prodal v tukajšnej klavnici za 143 gl.
Sodnijsko. Frančiška Kovačič, dekla iz Litije, dobila je 14 mesecev težke ječe, ker je ukradla dnč 26. maja t. 1. trgovcu Antonu Gasparčiču 120 gl. — Kraz Anton Vittori iz Tržiča jo bil obsojen radi tatvine na 6 mesečno ječo.
Nove gg. naročnike, koji želć kojo posamezno prilogo, ali pa celo knjižico spisov, objavljenih v prejšnih številkah „Kdinostiu, opozarjamo, da jih morejo dobiti pri upravništvu našega lista.
Kanal mej atlantskim in sredozemskim morjem so prej ali alej izvrši, Na Francoskem bo zanj jako zanimajo, 70 generalnih svotovalcev in 42 trgovinskih)
zbornic ae je uže zanj izreklo ; stal ne bi nad 750 milijonov frankov in pri njem bi skoz sedem let 100.000 delavcev imelo zaslužek. Vlada bi podpirala to podjetje, toliko bolj, ker ne bi ae izvršilo na državne troške in bi država :a obresti ne jamčila.
Najstrašnejša vojna Indija na svetu
je zdaj v delu v Delavare blizo Filadel-fije v severnej Ameriki. Imenovala ho bode „Deatroyertt; Bkoraj vaa bodo iz galvaniziranega jekla in more biti v enem letu dokončana. Strah in groza so kanoni nj°j\ posebno trije dinamitni kanoni po iznajdbi amerikanskoga častnikaZalinakega. Nabijali se bodo z dinamitom, 400 funtov za en strel! Metalna moč bo stisneni zrak. Po zagotovilu Zalinskega in strokovnjakov, ki so iznajdbo preskušali, bode „Deatroyer<4 nujatrašnejša vojna ladija na avetu, ter bo mogla iz velike daljave najmočnejšo oklopnico popolnoma zmleti.
Pridelek žita na vsem svetu v letu 1886. Poljedelska uprava zjedinjenih se-verno-ameriknnakih držav objavila jo to le 8eatavo pridelka žita v rodnih deželah na svetu. Zjedinjene države . . ,
Kanada.......
Kili, argentinska republika Skupaj
važnejših žito-
hnšIjtT
457,218.000 37,219.234 28,800.625 523,237.859
Ameriki
Avstrija..............31,402.613
Ogerska..............106,150.875
Belgija..............18,514.688
Dansko..............4,731.532
Francoska............299,107.620
Nemčija......
Angleška.....
Grška......
..........82,000.000
..........65.285.353
..........4,800.000
Italija.......129,412.133
Holandija............4,937.250
Portugalsko..........8,228.750
Rumunija............22,629.063
Rusija..............313.907.048
Srbija..............4,525.813
Španija..............131,660.000
Švedsko in Norveško . .	2,468.625
Švicarska............1,645.750
Evropska Turčija . . .	41.143.750
Skupaj v Evropi	1.172,550.898
Avstralija............22,258,140
Indija..............258,326.632
Egipt................16,457.500
Algir...... . .	32,915.000
Skupaj na svetu	2.025.737.035
Književnost.
Stritar -j evi zbrani zpisi. Kakor znano, je tiskarska firma Klein-mayer & Bamberg v Ljubljani prevzela zalozništvo vseh Stritarjevih najboljših spisov. Te dni je izšel prvi snopič tega dola, ki je v resnici vse pohvale vredno in kaže estetično zmožnost omenjene tiskarne. Kaj so za nas Slovence Stritarjevi spisi, o tem nam pač ni treba govoriti. Knjiga se torej sama po sebi priporočuje. Vsa Stritarjeva dela bodo izšla v 50 do 60 snopičih, vsak snopič stane 25 soldov in obsega 40 strani. Naroča se ta prekrasna
knjiga pri založnikih v Ljubljani. * # *
Šolsko drobtinice v 251etni spomin smrti A. M. Slomšeka, učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole, spisal Franc S, Jam še k, nadučitelj v Reiehen-burgu, natisnol in založil I. R. Milic v Ljubljani, Ta knjiga jo izšla te dni in jo po svojem obsegu in ličnosti vsega priporočila vredna, posebno ker je namenjena spominu rajneega škofa Slonišeka (letos septembra meseca bo namreč 25 let, odkar jo ta v resnici blag in velik mož umrl) in ker se v njej nahaja životopis in lepa slika nepozubljivega buditelja in odgojitelja našega naroda. Knjiga bo vsakemu prav prišla, posebno pa učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole, kateri naj bi prav pridno po njej aozali. Cena lepo broširanemu iztiau je 1 gld., vezanemu v platno gld. 1.20, po pošti 10 kr. več. — Naroča se knjiga pri omenjenemu založniku v Ljubljani.
Tržno poročilo.
Kava - je zadnji tfus, kakor smo m dobro uganili, v ceni za Veliko pudla in zadnjo di i Ctlč rapldno, za skoro 3U°;0; nu m vo Hnvru od fr. 1^8 na fr. 101, v Novnm \orku od 24i/i cis mi 17 otH Vdo pa kaž , da, bo imela reakcija Še hnjSe nasle^k-. — Žuto pa HVKr mo kupce pred kupovanjem, kuju cene utegnejo še pasti, p< subno ker pr de prav daj v Braziliji let. pridelek v razprodajo. V Trstu sam. m U-ži okolo HO,000 inetr. slo ov ka«e nn. skladiščih. — Očividno j« torej, da odi» naš* trgovci poskusi kolikor mogoče hitro razprodati t-voje zaloge po najviše mogočih cenah, da ne bi toliko zguh li, i cr vso kavo imajo v rokah juko drugo. — Mnogo potovuloev je te dni odpotovalo v notranje dežele, dn notranjim trgovcem valujejo blago.
Nek ateri tuk. li^ti, posebno nemški, vse poved6 tako jasno, ker so inspirirani po interesovanlh krogih; baš znto je treba previdnosti in rrn svarim > notranje trg >vce pred močnejimi naročili; n:ij za zd:ij le toliko kupijo, kolikor potrebujejo ?a najbliznejši čas — Na jes^n se bode dalo gotovo ugodnejši kupiti. Spekulacija na našem irgu j« vsleU reakcije popolnoma nehala.
P. S. D. nes so došli telegrami iz Havre io iz Brazilije, i/. katerih je razvidno, da so Cene kave š« niže postale, in je zdaj skoro gotovo, da bomo im<- i v kratkem za bli/o 50°/0 niže cene, n^go smo jih imeli še pred o«niinii dnevi Torej previdnost!
Kava Mcka stan f, 130 do 110, Ceylon plant. f. k'f> dn 114, PortorieCO f 1») do 140, S, Domingo t. 11;> do 124. Rio 10* do 120, Santos f. 1L'8 do 122, Java Mul f. 115 do 121 Sladkor - boljše obrajtan, ker so došla iz Češkega in drugod spekulaciji ugodnejša poročila, namreč pa, da so bode leto« manj pro duciralo, nego lansko leto. Prodalo se je te dni lO.Ui 0 metr. stolov sladkorju v kosih po f. 17»/, do 19'/»
Sadje — .jobr.i obrajtan«"*, cene Še precej trdne. Pomaranče, limoni f. f? do f- 8, lige v vencih f. 14 do f 15, rožiči pnlješki f. H do f. 10, mundelji f. 77 do f. 84, opaša t 22 <lo f. 23, ovebe navadne f. 12 do f, 15, Ehm • t. 15 do f 27, Sultanioa f. 25 do f 30.
Olje — omejena kupčija; jedilno stane f. 33 do 40, namizno f 48 do f. 65.
Petrolje ~ rusko f. (i 50 do f. G.75, amerikansko f. 8.50
Domači pridelki — čisto zanemarjeni. — Fižol ne gre, nego po prav nizkih cenah ; maslo pa se dobi najfinejše po f. 80 do f 90. Žito — nobene kupčije, cene le nominelne. Lfs — prav slaba kupčija ; prodajalci pro dajajo nže po jako neugodnih cenah.
Seno — dobro konjsko staro f 1.45 do f. 1.00, voloveko f 1.75 do f. 1.85.
isasasaMfas-isaB
St. 260.
Razpis službe
občinskega stražnika v Sežani z letno plačo od 300 gld. in prostim stanovanjem.
Prosilci naj vložijo svoje z moralič-nim in službenim spričevalom dokumentirane prošnje do 15. julija podpisanemu županstvu.
Prosilci morajo biti zmožni slovenskega jezika v branji in pisanji — prednost imajo oni, ki razumejo nemški in italijanski.
Županstvo v Sežani
19. junija 1887.	2—3
tsssasmB9msssssB
I Ljubljanski Zvon. |
Gld. 4.60.
Marijaceljskc
že'odečne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri notn'nosti, slabosti želodca, »ko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nem kataru, gorečićo frzavci) pri preobilnoj pro-"hikciji slin, rumenici Ida-; vanju in gnjusu glavobolu,! (ako boli iz želodca) kri v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, [ bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdain Cona steklenici je z nakazom vrod samo 85 nov Glavni zalog ima lekar-nicar „k angelju varhu"	51-24
l)r. Drady Kreinuler,
Alorava V Trstu jih pa dobite pri lekarnićarju I-Beravallu blizo starega sv. Antona
Xt>
| Gld. 2.30. - Gld. 1.15. |
Borsno poročilo.
Borsa mlahova; vendar pa so kurzi dr Javnih papirjev sepet trd ejŠi postali ni zmaguje tendenca za boljše kurz*. — Ker pa spe-kumcija zdaj počiva, »e ni nadejati gibanja & la bausse Valute, posebno Nap deondorl iskani ln se plačujejo za par novč. viši.
Dunajska borsa
dno 24 junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld 81 1">
n v srebru — — —	, 82.:t5
Zlata renta--------—	„	U2'9:>
5®/o avstrijska renta — — —--„	9(180
Delnice narodne banko — — — —	„	8S4*—
Kreditne delnice —-----„	2-3.20
London 10 lir sterlin — — — — —	„	126;"V)
Francoski napoloondori — — — —	„ 10'03
C kr cekini-------, 5.96
NemSke marko— — — — — — —	,	(t2.15
POSLANO,
Postavno zavarovani elegantni
BLOCK- KOLEDARJI
se oglasi se sprejemajo za reklamo trgovskih tvrdk itd. na izdelovanje.
■ jn-iM Cena veliko manjša > lg
kukor splošna. Pobliže in uzorci na zahtevanje zastonj in franko,
An Mni-Espcdilion MIZ SKRPidi, Minile 21
Praktikant,
zmožen slovenSčine, nemščine in i ta 1 i j a nščin e, sprejme ne v velikej trgovske j hiši v Trstu. — Ponudbe upravnistvu lista.	3-1
Androna Ousion it. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100-45
I^fŠjaPlCCOllja
f J»* v. Lj u h 1 j a n i
narejena in sostavljena. po mojem navodu, ima nedvomljiv uspeh in zdravilne lastnosti v vsih slučajih želodčeve obolelosti, kakor tudi pri zlall žili.
Dr. E pl. vitez STOECKL, c. kr. vladni sv> tovalec in d^želno-sanitetn. poročevalec za K anjsko.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojnikih po 12 steklenic po I gld. 341 kr. po poStnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 nfi. so prodaja v lo-karnah: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Lipmn.li, Pozzetto, l»raxmarer, Prendini, Ha-vasini. Rovi«, Saraval, za mngistratom, Serra-Vallo, Udovicich in Zanotti in v večjoni dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem. Tirolskem, v Istri in Dalmaciji.
2«-50
Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejie delo o slabosti, oslabelih živcih, o r.a-
itopkih mladostnih pregreškov Itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah ,	KAROL KRE1KENBAUM
10	Braunschweig.
19 -52
Josip Jellinek - Brno
Brunn) Krona št. 1& priporoča:
ostanke
za vsakovrstne obleke
A. Bonne
Ni nič boljšega!
za oh ran o i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipn I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-2 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. J.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s /. prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussriorferstrasše 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno:
Faniilien-Kraft-Pomade.
Sukna
za gospode
krojač,
trg Sv. Katarine St. 1. '56-19
izdeluje vsakovrstne line, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. av-! gusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, i nad uredništvo lista „II Piccolo".)
proti gotovem novcu ali proti povzetju za tovarniško ceno!
Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zalite-vanje zastonj in franko. 12-8
asMMMHsesssss*
Postavno zavarovan
Block-koledar za hčtele
sfe naznanili.
Joaeatnlkl hotelov nn_Dunaju, apeitl, Sražde Bolonju Itd. in
LINIKA
Vsb-d dogovorov sft li, Bt
bUTfftt,
Baden, VOilau, Karlovih varili, France vej kopelj
logov
v Brnu, Pragi, Budapeiti, Braždenu, Breslavi, Stetinn, Hamourt
kopeljih : ej kopelj i
bodo obešeni ti koledarji v vsili sobah za t, ij« začasno samo v gori navedenih m-stih in to pri zvonu, kjer so gost mora zadržavati. Radi tega je oglaeom na ovih Block-koleda^ih vspeh gotov, knr so razobejeni v sobah. Prostor - a oglase je omejen, ker se moro samo 10 ivrdk sprejeti, ter «o tvrdke konkurence popolnonia izključene. Gena eglasa za prostor 40/35 mm jn za svuki h6t»l za celo leto od f. —40* — (15—21 nč. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i na
Annoncen - Expedition Moriz Steni
VVien, I., Wollzeile Nr. 24
kje se izvć pobližje in se dobe na zuht^vanje uzord
za spolne iu želod-č vm bolesti, nuRiope .kn?enja i oslabenja možke slabosti, polucij •, Žgečo vodo, močenje postelje, pnSčanje krvi, /abPje v d^, in /a vse bob zni rnehuija, o roba in živtvv. Tudi pismeno po nnjnov. j^ern znanstvenem posto anju z neškodljivimi sreostvi	l(i-33-104
C. StroMzel, •peoljalnl zdravnik Llndan am Bodensee
••»••»•»•••O«««
• Proti hemoroidaml •
Kdor ho6e iuvati svojo zdravje, naj rabi ^P
S MEHIŠKE' KROGLJICE 8 ® (Pillole dei Frati.)
w kri čisteče in proti hemoroidam, ^ koje Izdeluje P. Fonda
•	farmacista v Piranu
^	Prepotrebne za VRakega, kateri trni
^P	na hemoroidah, zabasanju, brez teč -
^	nosti, glavobolji, t r sploh veliko sedi,
JJ	nne čistijo kri in dober v«»peh p^tr-
^	jnjejo zasebna in zdravniška spiiče-
•	vala. koja so priložena z podukom za
M	porabo vsakej škatljlcl v »lovanskern,
9	neinŠKem in italijanskem jeziku.
A	Prodajajo se po 20 nvft katljicu v
jT	vsih lekarnah Trsta, Rekt!. kakor
W	tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in
A	Trenta. 15-52
e
9
I®
/52? 71
iii
sssa^fsssssigss
Ozdravljenje plučnih bolezni
j^j Tuberkuloze, (sulice, Jetikc), naduhe, laprte sape), kronlčneg« bromhllalnefla katara itd LTTl	po plinovi
H
m
m
raj
Titi
m
P-1 m
m
v

ii m hi m
lTll
rui
m
Bil
(po rektalnej injekciji).
,.Li Najueverjetniji, skoraj u'do<egljivi ideial zdravnikov je z ovim DostoDanjem po- jjra-U polnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspehlh govore najjasnejše sledeča i^J =/ll n ami slavnih nrrtfeao-iev Unia navedeml V kra'kem. toda kolik -r lliocoče z lastnimi
toda kolik r mogoče z lastnimi listih tu- in inožijmstva:
srni slavnih profeso'jev, koj'i navedem i v kra'kem, . m n.-sedami, in koja «o bila tudi potrjena i»> zdravniških
-TI Prof dr. Berpctn. Po tridn ivn^j plitinvej ehalacijl po r ktalnej injekciji, izdatno«« IM pojemanje kašlja in izvržka. potem Dopolni prenehanje, — m-zMr-a, pot in hrinavost J=y LJI j,, posve izginola. — Truplo se redi vsaki teden za V, - 1 K Ravno tako brzo o--[>l dravljenje tudi pri -Jtarpj, c»l6 i»ri mili irnej tuberkoiozi. — Boln'k se ozdravi ter more LJ| lulj tudi najtežji u posel zopet opravljati. — u	.jl^
i^l	Prof. Dr Cjrnil. Pri na lnhi so more pol ure po plinovej exlia!a<-iji lag'j" soosti.
LD — Ako exhabicija dalj < ral>i, s > naduha ne povrne več. Zoper šsnki in naduhi je rt I plinova exhalarija izkušeno, izvrstno sredstvo"	}=f]
idil	Prof. Ur. Dujardln Beaumelz: «C^lo uri afonlčnem grlu, poiko ilovaiemu po tuber-
Ttl kolo i, so se v 2-3 tednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pljuč ra-Mllil janh •	^
Dr M. Langhlin volja bolnice v Flladelfiji je vporabil plinovo fxhnln-*~ "-1 ,lin bolnikih, koji so bili užo v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnom Vsaki dan pa se množi zravniftka noroč la o sretnim ozdravlj nju, t... LJil navadenih sprlč val Š - mnogo drn/ih o.i slavnih profesorjev Tadi v c. k. lav el bol- 1 f^l niči na Dunafa s-' vporabljnj- st-oj za plinovo axhiila.-ijo. — Imamo mnoco spričeval Liri LJlJ odiravelih. C, kr. izUlj. nriv str j m plinovo exnalaoijo (R-ctal-Jnjeetor) se dooiva z JtII j~L| vsi-mi pripravami za pripravljanja pliva iu i popisom z* vporavo za zdravnike, ter ga Ln more rabiti tudi vaak bolnik sam nrl	ffll
ter je ravun JlSj1
•lil m
LTil
vsak bolnik sam pri	fll
Dr. KARLU ALTMA"NN, Wicn VII., Mariahilferstasse N. 80/A
Tjijj t^r stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje nI niti
If||jj	""»liv K'*	f J VI1IWV<M||
vn^, niti ovira vsakdanji posel.

JULIJU G RIM M,
dežnikar, Barriera Vecchia št. 18
jo zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizko cene. — Solnčniki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svilo, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 89—104
••••••OMM99M
Assicurazioni generali.
v T r Kl u
(duštvo, ustanov jeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanja na vse veje zavarovanja, posebno pa: na lava-rtvanje proti požaru — zavarovanje slekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju ili po kopneni odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	I 21,006 641-33 Glavnica za savarovanje Živeti ja do 31 decembra 1834. f. 83,171. i57'9S Plačana povračila:
a)	v letu 1*84	f. 8,637 59« 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1881.	f 178,428 338 51
Lntni računi, izkaz doseduj plačanih orl-ški dovanj, tarif- in pogoje za zavarovanju in spb h vsa nataiijčiieja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva/ Via della Staziorio v lastn^j palači	26 3«
Želodečna bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini iu nedosegljivi želodčni piiači Da si človek izvoli nravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako l»>hko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, Izlečkov Itd . kater« se občinstvu kakor pravi Čudeži priporočajo. niao nič drufcega, nogo škodljiva»ines.
Edini Jecuzalemii^i balzam si ie zagotovil vsled 8Vi>j« priprost^ sestave, odločno oživljajoče in želodčne Živre hitro kr^pčalne moči pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdravilnim, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta ballum bogat na delujočih snovih kilin^ke robar bare, katera korenika je poznana zarad nje itfga u godnega upliva ua prehavljenja m čiščenje, je zanesljivo sr -dstvo proti težuvain v želodcu odvisnim od slabega preb«vijanja: zato pa ga vhi strokovnjaki in zve lene-priporočujejo proti nejaSčnosti. zabasanju smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlaieuci i it vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred sume JBO novcev.	21 — 48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON!
v GORICI.
Skladllća v Trstu v Ii'k;lr< i Marku Raratint i G. B. Rovis, hi Reki v b'kami al Redentore, (i. Gnieincr, v ivjrininu v lekarni A. Franzoni, v Tomlnu v lekarni R Paliflca.	HO—48
Lastnik društvo ,.Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.