Lelo VII., štev. 103.
PaitniM plačana • gotovini.
V Celju, v četrtek 10. maje 1933,
Posamezna štev. I Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Telet. int. št. 53. Ček. rač. št. 11.959.
Stane mesečno...................20	Din,
za inozemstvo...................30	Din.
Oglasi: prostor 1X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik V., štev. 19. Četrtkova številka „NAPIIEJA“
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavake zveze.
Stane letno 48‘— Din, mesečno 4*— Din.
Z. A.:
Za staro pravdo ali ne ?
Komu še ni znan rek : »Za staro pravdo«, ki so ga nosili na pročelju svojega programa vsi kmetiški uporniki prejšnjih stoletij? Saj je že »Mohorjeva družba« izdala precejšnje število knjig, v katerih so opisane žalostne razmere v tistih hudih časih plemenitaške diktature. Gorje je bilo takrat rojeno kme-tiškemu proletariatu, gorje, ki še do danes počiva s svojo ogromno težo na njem in mu pije kri ter mu izmozgava še zadnji zdravi ud.
Danes, ko ni več modrokrvcev, je dobil naš kmet na vrat še hujše pijavke, buržujske hlapce, črne laži-socialiste, ki za Kristovim plaščem uganjajo najpodlejšo politiko v korist svojih trebuščkov — ah, pardon : trebuhov (ker niso otroci, temveč odraščeni roparji) in svojih luknjastih žepov. Če bi človek vprašal takega možakarja, koliko metrov potrebuje za svoje žepe, pa bi ta odgovoril, da žepov sploh nima, ker jih ne potrebuje po Kristovih besedah o ubožnosti. Kogar seifi s tem udaril, naj se oglasi, da bo javnost zvedela za mačke, ki cvilijo, kadar jim stopamo na rep.
Oprosti, sodrug-proletarec, če sem te p o nepotrebnem zavedel s poti, ki sem jo nameraval ubrati do naslova. (Pa se pošteno razjezi na povzročitelje moje vzhičenosti, ko prebereš to do konca.) Vidiš, ti potomec starih kmetiških polharjev-upornikov, čas se res izpreminja. Svoječasno so strašili pleme-nitaški požeruhi po visoko na skaline postavljenih gradovih, danes Jse prihulijo k tebi iz — župnišč in božjih hiš s križi v rokah. Gradove na skaline, te so jim postavljali kmetje-tlačani s svojimi žuljavimi rokami, cerkve in župnišča postavljaš danes ti s svojim imetjem in jih napolnjuješ s svojo nezavednostjo in starokopitnostjo. Tlačane v preteklih stoletjih so klicali na tlako rogovi grajskih valptov, tebe kličejo v sužnost zvonovi iz vaških stolpov. Samo to je razlika, da so svoječasno plemenitaši izkoriščali tlačanske telesne delavne sile, danes pa morijo gospodje pridigarji tvoje duševne sile, jemljejo ti samostojno mišljenje in voljo ter te podrejajo sebi kot nekaj, kar je
popolnoma odvisno od njihovih ukazov, torej brez lastnih misli in volje, takorekoč brez lastne duše.!
Sodrugi iz vasi in kmetiških hiš! — Delavstvo ima program, ki tako pristoja vam, kakor pristoja le ura merjenju časa. Delavstvo spada k proletariatu Zato, ker si z lastnim delom služi svoj kruh, ti pa spadaš k proletariatu menda iz ravno istega vzroka. (Če imaš hlapce in dekle, ki ti opravljajo vsa poljska in druga dela, seveda ne !) Sedaj pride le še vprašanje, ali bi pač bil voljan, spadati k zvezi preletariata vsega sveta brez razlike na narodnost in jezik, torej k internacionalnemu proletariatu. O tem si dovolim poseben odstavek.
Rimsko-katoliška cerkvena hierarhija, t. j. upravna oblast rimsko-katoliške cerkve je razširjena po vseh deželah in celinah. Voditelji, ki so obenem tudi borci za pripadnike te velike črne družbe, pogledajo vsakemu, ki bi bil po njihovih mislih dober za hlapca, najprej na njegovo mišljenje in njegovo voljo ; kakšne narodnosti je in je-li Evropejec ali Azijec ali magari Culukafer, to je njim deveta briga. Narodnost nosijo na jeziku Je radi tega, da se rajši in lepše ujame nanjo kak narodno-fanatičen kalinček. Vprašaj nje same, če meni ne veruješ ! Klerikalci so torej predvsem strogo internacionalni ali mednarodni.
Tudi mi ne vprašamo po narodnosti ali celinski pripadnosti onih, ki jih vabi naš program pod našo zastavo. Kdor je človek z lastno voljo in lastnimi ustvarjajočimi silami (ki pa ne ustvarjajo samih zmazkov), je vreden postati član mednarodnega proletariata. Sedaj premisli vsak, ki dobi to pred oči, ali spada on k tej vrsti ljudi.
Končno torej naslov : Ali se borimo mi za staro pravdo ali ne ? Človek, ki ve, da se čas izpreminja in da stremimo za izpopolnjevanjem, mora na vsak način pritrditi z odločnim »da«, četudi je ta »stara pravda« v večjem obsegu mišljena.
Mi socialisti se borimo za to, kar nimamo, kar pa je ne-obhodno potrebno : za svobodo telesnega dela, za svobodo vesti, za svobodo tiska in govorov in v prvi vrsti za to, da se čimprej rešimo korporativno zajedalcev, ki nam pijejo kri in z njo kopičijo svoje ,Wertheimerce‘.
A. L.:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto po Hugonu Vavrisu.)
(Dalje.)
Končno je prišel dan velike konference monarhov, kjer bi se rešile va2ne diplomatične zadeve. Francelj je grozil Sherlocku Holmesu, da ne gre na konferenco, ker ne ve, kaj bi govoril. Vse so ga naučili, toda o diplomaciji in politiki je vedel Francelj-kralj prav toliko, kolikor Francelj-praktikant.
Sherlock Holmes se je samo smehljal in pravil;
»Delali boste to, kar vaši gospodje tovariši!«
»Če pa ničesar ne razumem !«
»E, razumete še bolje nego ta dva, kolikor morem presoditi 1«
Franceljnu to ni hotelo v glavo, toda mislil je, da 2e mora tako biti, če pravi tako sam vsevedni gospod Sherlock Holmes.
Vladarji so sedeli v prijetni sobici za lepo okroglo mizo. Zaplotniko-vemu Franceljnu je hotelo srce počiti-Če kaj pokaži ? Spomnil se je, da je nekoč bral v časopisih o evropskem ravnotežju, o katerem razpravljajo vladarji med seboj. Kaj, če on to ravnotežje prekucne ? !
Kralj Edvard je segel v žep (aha, zemljevidi, si je mislil Francelj) — in vrgel nekaj na mizo, rekoč: »Mala deli«.
Zaplotnikov Francelj je strepetal. Da, nikakega dvoma, na mizi niso zemljevidi, temveč tarok-karte.
Za božjo voljo, saj ni mogoče, da bi igrali za dežele in kraljestva?
Ko pa je videl, da sta položila njegova tovariša na mizo denar — vsak nekoliko tisoč — tedaj je molče storil prav tako.
Igrali so veselo.
Po dolgem, dolgem času je bil Francelj v svojem elementu, saj je še kot študent bil v tarok naravnost blazno zaljubljen. In igrati je znal. Dobival je še vrhu tega krasno karto,
venomer je igral »spod«, »zgor«, par-krat »solo«, »trul« in skoro sta morala oba vladarja poslati svoji slugi znova po denar.
Kopica bankovcev pred Franceljnom se je stalno večala. Igra ga je tako popolnoma prevzela, da je pozabil, da igra španskega kralja. Lica so mu gorela in oči so mu žarele. Strastno je kontriral, dajal »re« in »sub«, na-povedaval pagat, metal karte ob mizo, kakor je pač bila navada v vaški gostilni.
Toda tudi soigralca sta bila v ognju, posebno nemški cesar. Zaplotnikov Francelj je dobro štel taroke in nikakor ni prezrl, da se že večkrat niso ujemali. Kdo med njimi naj bi »pajhlal« ?
Enkrat je napovedal pagat. Imel j9 deset tarokov z »mondom« in samo eno barvo. Pagat je bil takorekoč gotov. Ko pa mu je nemški cesar Viljem pri zadnjem Štihu vjel pagat s tarokom trinajst, tedaj je Francelj jezen zagnal karte ob mizo in zavpil kratko:
»Renonc! Trinajst je že padel!«
»Kaj? Kakšen trinajst?« je poskočil cesar Viljem.
»Vaš trinajst — tale...« je začel Francelj razburjen šteti in kazati Štihe.
Ko sta tako drug na drugega vpila, ju je izmenoma gledal angleški kralj. Ni razumel in ni vedel, za kaj gre, kajti Francelj Zaplotnik in cesar Viljem sta govorila v njemu neznanem jeziku.
Zato je pokašljal in dejal:
»1 beg your majesty ...«
Oba spetelinčkana tekmeca sta se pri teh angleških besedah zdrznila in pogledala ustrašeno drug drugega.
Francelj Zaplotnik je lovil sapo. Bes ga lopi, v jezi se je spozabil in začel govoriti — slovensko 1
Vnovič mu je pošla sapa. Ne, ni mogoče verjeti — ali vendar — pri vseh svetnikih — saj mu je vendar tudi cesar Viljem odgovarjal — slovensko 1! 1
Zaplotnikov »Jaz« se je zlomil, padel nekam v neskončnost, po možganih pa so se mu začele poditi naj-
Kmetski socialisti in vsi, ki se zavedate, da ste ljudje, opašite se s pasovi vzdržnosti, vzemite v roke potne palice in nastopite z delavstvom, duševnim in ročnim, trnjevo pot do gore, na katere slemenu se vije v zlatih žarkih svobodnega solnca naša zastava, prepojena z našo lastno krvjo in okrašena z napisom : Proletarci vseh dežel, združite se !
Sporazum.
Pokrajinski odbor SSJ in KDZ je v nedeljo glede sporazuma z mariborskimi organizacijami sklenil sledeče:
»Smernice članka »Za sporazum«, objavljenega v »Napreju« št. 90. z dne 24. aprila 1923, sprejemamo za svoje. Naši štiri ročni delavci so se na Zidanem mostu 22. aprila dogovorili z Mariborčani o dobro mišljeni poti za zedinjenje. Ta pot ima mnogo težavnih klancev. Da te premagamo, predlagamo, naj se snide delavstvo še enkrat, da še večkrat, pa ne samo po štirje in štirje, ampak naj se vrši diskusija kar na javnih shodih in v časopisju. Do zedinjenja mora priti, zato tudi pride, da pa pride prej in čim najprej, se bo delavstvo takih shodov povsod rado udeleževalo in s tem za zedinjenje sodelovalo.
Sporna vprašanja naj se obrav-najo posebno v tistem časopisju, ki dozdaj še ni pisalo o njih, dasi je dravograjska resolucija to zahtevala.«
Misel naj se ročno delavstvo samo zavzame za zedinjenje, nam je bila simpatična že od vsega početka. Najhitreje bomo dosegli zedinjenje, če ga pripravijo tisti, ki brez njega najboli trpe. Kako naj se vse to vrši, je postranska stvar. Kdor ima kakšne pomisleke, naj jih izrazi in naj jih razloži. Mi smo vsak Čas pripravljeni na diskusijo. Tudi na shode pojdemo, kamorkoli nas bo pozvalo delavstvo. Zdi se nam pa najpotrebnejše, da gredo Celjani z dobrim zgledom naprej in da pozovejo Mariborčane, naj pošljejo svoje ročne delavce na celjski shod in naj se pri tem dogovore tudi o shodu v Mariboru in drugod. Če pa Mariborčani žele nastopiti tudi drugod, n. pr. v Trbovljah, na Jesenicah ali kjerkoli, naj to le izrazijo. Ustreženo jim bo.
Kar se tiče časopisnih debat, pa kar z naše strani najglavnejšo začenjamo:	O §. 6. našega pravilnika, o
katerem so se izrekli Mariborčani, da se bo moral izpremeniti. Mi si ne moremo več predstavljati pravilnika brez te točke. Poglejte po svetu, povsod najdete ijudi, ki se trkajo po prsih,
da so že 30 let socialisti, obenem pa sede na milijonth in — na delavstvu. Ali bo res še kaj veljalo, če kdo samo pravi, da je socialist? Ali ne bo treba tudi dolžnosti izpolnjevati?
Kakšen	bi	bil kongres,	kjer bi
se	sešli tisti,	ki	so gledali in	čakali?
Čakavcev bi bilo zmeraj več in zmagovali bi nad delavnimi socialisti. Stranka bi	ne	dobivala prispevkov,
ker je bolj komodno ne obračunavati, kakor pa vsak mesec redno obračunati. Vsi smo rajši leni nego pridni! Kdaj bi bila stranka močna, če bi ne imela te točke?
Zelo smo radovedni na odgovor.
Tedenski pregled.
Ponedeljek 30. aprila: Davidovič je	kralju vrnil	mandat za	sestavo
vlade. — Fašistovske manifestacije v Belgradu in Ljubljani, s katerimi so so hoteli demokrati oplašiti radikalce.
— Preiskava radi incidentov ob Češko-slovaški-madžarski meji. Neki madžarski četovodja je umoril češkega finančnega nadpaznika. — Na Francoskem sta se združili unitarna-komunis-tična in socialistična zvezna unija v socialistično-komunistično stranko. — Francoske oblasti so prepovedale proslavo maja v okupiranemu Poruhrju.
— Pašič ponovno sprejme mandat za sestavo viade, ev. samoradikaine.
Torek 1. maja: Praznik dela. — Pašič sestavi samoradikalno vlado. Pri koritih ostanejo vsi dosedanji ko-ritarji, razen pri volitvah propalih. Pašič računa na podporo revizionističnega bloka. — Majska številka »Na-preja« je izšla že v Celju. — V Zgornji so baje spet odkrili obsežno komunistično zaroto. — Neka amsterdamska tvrdka si je pridobila pravico za eksploatacijo ruskih petrolejskih vrslcev.
— Na Burškem je prišlo ob priliki proslave 1. maja do krvavih spopadov. — V Bernu je bila otvorjena mednarodna železniška konferenca, ki bo razpravljala o spremembi nekaterih mednarodnih prometnih konvencij. — Turki so zabranili vsem tujcem vstop v Turčijo.
Sreda 2. maja: Sv. Pribičevič grozi z državljansko vojno, ker so ga popolnoma odrinili od vladnih jasli.
— Nemška vlada je izročila zaveznikom
bolj divje slike. Baskervilski pes in tako dalje.
Uničen, nevedoč, kaj reči, je padel nazaj na stol.
Prav tako se je godilo tudi cesarju Viljemu, oba sta gledala na svoja prestrašena in spačena obraza.
Kralj Edvard je vnovič pokašljal.
»1 beg your majesty...«
Tedaj sta prišla k sebi.
Igrali so dalje, a ne več tako navdušeno in Francelj je v trenutku zaigral pred seboj nakopičeno grmado bankovcev.
*
Tisto noč ni spal Hodil je kakor v sanjal in tipal z roko čelo, ki je dobesedno gorelo. Najpreje je hotel vse povedati Sherlocku Holmesu, toda ni imel poguma, priznati svoj greh.
Drugega dne pa je prav slučajno srečal cesarja Viljema na izprehodu v parku. Hotela sta se izogniti, toda ni bilo več mogoče. Trenutek sta šla molče dalje. Naenkrat se je Viljem ustavil.
»Kje ste se naučili slovensko?«
Franceljnu se je zdelo, da ga je strela udarila iz jasnega. Odprl je usta, rekel pa ni ničesar. Cesar Viljem govori že zopet slovensko! In kako pravilno!
Sklonil se je h gospodu Zaplotniku in šepetaje je nadaljeval:
»Vi niste Alfonz trinajsti!«
Siromak Francelj Zaplotnik! Pred očmi se mu je storila tema, kolena so se mu tresla, a ti možgani! Baskervilski pes...
Cesar Viljem je šel še globlje z glasom v bas in ko se je ozrl okoli sebe je dejal:
»Ničesar si iz tega ne storite. Tudi jaz nisem Viljem drugi.«
»Kaaaj ?«
»No, da, vidim, da igrava oba enako komedijo. Najbrže ste tudi od nas, rojak...«
»Za boga svetega, seveda! Jaz sem Zaplotnikov Francelj iz Velikih Lašč na Dolenjskem pri Ribnici.?
»In jaz Peter Smola z Iga pri Ljubljani, saj veste kje.«
Dalje prih.
in nevtralnim vladam svoj reparacijski predlog. Poljski in češkoslovaški sociaini demokratje so za priključitev Poljske k militaristični, reakcionarni Mali antanti.
Četrtek 3. maja. Seja narodne skupščine. Demokratje v skrajni opoziciji. So kakor otroci, ki drže šobo, kadar jim kaj odrečeš. Neki demokratski poslanec je odnesel volilno žaro, samo da je zavlekel volitve v verifikacijski odbor. V odbor je bilo izvoljenih: 11 radikov, 5 demokratov. 2 klerikalca, 1 musliman. — Francoska vlada odklanja nemške predloge. — Na Španskem so pri volitvah zmagale vladne stranke z 228. mandati proti 180. mandatom opozicije. V Madridu so zmagali socialisti s 6 mandati.
Petek 4. maja: Demokrati groze z odhodom iz Belgrada. — V češko-siovašKem-madžarskem obmejnem incidentu je dokazana popolna krivda Madžarske^ Češkoslovaška bo zahtevala popoino zadoščenje. — Reški trgovci zahtevajo jugoslovansko-reško-italijansko trgovsko zbornico. - V zasedenem Poruhrju se je pričel proces proti tovarnarju Kruppu, v čigar tovarnah so se dogodili izgredi proti Francozom. — Madžari iščejo medna-rodno posojilo.
Sobota 5. maja: Radič upa. da se bodo pogajanja za sporazum nadaljevala. Glavni zastopnik revizionističnega bloka v Belgradu je Korošec. — Naš poslanik v Atenah in grški zunanji minister sta podpisala konvencijo o prosti zoni (za Jugoslavijo) v solunski luki. — Italijanska fašistovska reakcija bo kaznovala vse deiavce, ki so proslavili 1. maj z občutnimi globami. V znak protesta so stopili delavci milanske električne železnice v stavko. Vsi delavci so bili nato odpuščeni. — V Italiji je parlamentarni odbor odklonil pasivno volilno pravico državnih uradnikov. (Vsaka vlada potrebuje hlapcev!)
Politične vesti«
* Novi vojaški lenuhi se nam
obljubljajo in sicer v mornariški stroki. Naredba o ustanovitvi mornarske akademije je že podpisana. Vsi absolvirani maturanti, ki si želijo lepo vlite uniforme pomorskih oficirjev, sedaj je prišla ura, da zopet sedete
—	v šolske klopi!
* Gospod Korošec deia precejšnjo oviro, da se ne sestane narodna skupščina, ker se predolgo mudi v Ljubljani. Pot ga bo vedla seveda skozi Zagreb, kjer bo zopet z Radičem metal zamaške v strop in sklepal pogodbe, Gospod začasni predsednik narodne skupščine Peleš je določil 8. maja z gospodom Nikolo Pašičenv da bo nje prva seja najkasneje v torek. Do takrat se bo g. avtonomistični prekura-tor n. r. Korošec že privozil v Beograd, tako upajo.
* Zopet nova konferenca bur-žujev, in sicer mednarodna parlamentarna konferenca, ki se bo proizvajala v Pragi v dneh od 18. do 20. tm. Naša država pošlje na njo 2 radikala, 2 demokrata in enega člana muslimanskega ter zemljoradniškega kluba. Morda bo zopet kaj novega?
* Vojni zakon je kot prvi na programu vlade. Ministrski svet se je že žnjim ukvarjal, pa jim je najbrže nagajala kaka uredba o rabi pušk ali bajonetov. Škoda, da moderna tehnika orožja še ni prišla na izum, kako bi lahko morili brez orožja na sam ukaz uboge proletarce. Vsaj gospodom v vladi bi se delo olajšalo s tem.
* Trgovinska pogajanja z Italijo so bila začasno prekinjena, ker je naša delegacija pozabila naročil od vlade. Dne 8. maja zvečer pa so zopet do-
j potovali v Rim tozadevni faktorji za š nadaljevanje pogajanj.
* češki komunistični agitator i J. iMaschek, pristojen na Dunaj, je 1 bil v Šumberku aretiran. Pravijo, da
je na sever. Moravskem hujskal proti češkoslovaški republiki.
* Francoski poslanik v Londonu, Saint Aulaire je sporočil angleški vladi, da je francoska vlada pripravljena na izmenjavo mnenja med zavezniki glede reparacijskih vprašanj.
Dnevne vesti«
-j- Baje je pravi morilec Soče vodja sarajevskih frankovcev in bivši predsednik »Napredka« prof Tanderič. V žepu pokojnega Soče so našli namreč samokres, o katerem trdijo, da mu ga je potisnil morilec v žep,, ko je videl, da ga je ranil. Gotovosti pa še ni nič.
-4- Zdravstveni odsek v Ljubljani poživlja medicince višjih semestrov, ki bi bili pripravljeni cepiti zoper koze v zunanjih okrajih, da se priglase pismeno ali pa ob uradnih urah osebno pri Zdravstvenem odseku, soba št. 44.
-j- Udruženje vojnih Invalidov se je obrnilo na upravo fondov s prošnjo za dovoljenje kredita 10 milijonov dinarjev'iz švicarskega posojila Invalidi bodo denar uporabili za podporo invalidom pri prevzemanju trafik. Ali bo prošnja rešena, je še vprašanje sočutja.
-j- Vsak pošiljatelj brzojavke s plačanim odgovorom sme zahtevati, da se mu odgovor pošlje v poljubno mesto.
-j- Turlstovski promet na obmejnih vrhovih. Za obisk obmejnih vrhov potrebujejo turisti tudi letos izkaznice Slovenskega planinskega društva«, ki morajo biti vidirane na deželi od pristojnega okrajnega glavarstva odnosno politične ekspoziture, v Ljubljani od policijskega ravnateljstva, y Mariboru pa od policijskega komisariata. Na izkaznici S. P. D. mora biti prilepljena fotografija, če pa ima turist že drugo uradno legitimacijo s fotografijo, zadostuje izkaznica S. P. D. brez fotografije, ta pa mora imeti pripombo, da ima turist drugo legitimacijo s fotografijo. Žena in otroci turistovi potrebujejo posebne legitimacije, če so na izkaznici S. P. D. navedeni.
-)- Te dni Izide v založbi tiskovne sodruge nova ministrska naredba, ki vsebuje dodatek k stanovanjskemu pravilniku. Kdor se zanima za to, kako skrbi socialno ministrstvo za socialno vprašanje, naj ta izidek naroči.
-1- V včerajšnjem »Napreju« se je pri članku »Iz stavbinske stroke« pripetila neljuba pomota. V razpredelnici so pri Gologrančevi tvrdki pomotoma še enkrat ponatisnjene številke, ki veljajo za obe zgradbi (Westnovo in cerkev sv. Jožefa'' skiipaj.
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20.
Celje.
c Reguliranje mezd v podjetjih mestne občine celjske. (Sklep ponedeljkove seje obč. sveta.) Najpreje se sprejme princip, izražen v spomenici delavstva, da se delavci vseh podjetij uvrstijo v kategorije in sicer: kat. I. a- b, profesionisti in kvalificirani delavci, kat. II., manjvredni profesionisti in kval. delavci; kat.III., pom. delavciin kat. IV., vajenci. Plače za 8-urna dela se povišajo kakor sledi: 1. kategorija: a, od 6'20 na 8 Din na uro (mesečno
1664'— Din), b od 4 95 na 7'— Din (mesečno 1465'—Din); II. kat. od 3 56 na 5'80 Din (mesečno 130640 Din); Hi. kat. od 3'50 na 4'40 Din (mesečno 915 20); IV. kat. od 1'50 na 1'80 Din (mesečno 364'— Din). Uvrstitev delavcev v kategorije se je izvršilo na skupnem; sestanku gg. obratovodij in del. zaupnikov tako, da je dosežen popoln sporazum. Vsako nadurno delo se bo plačalo po zakonu s 50%nim povišanjem. Nadalje se regulirajo plače obeh obratovodij v elektrarni in plinarni na 2000 — Din, v klavnici na 1500'— Din. Poleg tega so povišali eni iizmed pisarniških pomočnic na 900 — Din, drugi za 40%, strežnici v kopališču mesečno za 100'—Din poviška. Vsi teh poviškov veljajo od 1. marca, nadaljnji se določijo s posebnimi pogodbami. Deputat v premogu se za nadalje plinarniškemu delavstvu iz prin-cipšelnih ozirov proti socialističnim glasom odpravi. Uvede se pa kopalnica. Predlogi so bili sprejeti tudi z glasom g. Rebeka, bivšega kandidata na socialnem t?) programu, kateri pa je hotel prvotno napraviti mezdno pogodbo po vzorcu kavčuk-paragrafa, da bi se dalo nekaterim več, drugim manj (priliznjencem najbrže več, zavednim pa manj), nege categorije predvidevajo. Sodrug Leskošek je nastopi! proti nameri g. Rebeka ter dejal, da pogodb d la harmonika delavci ne marajo, ki bi omo-gočevale sarno nekaterim delavcem zvišanje plač. Delavci imajo vsi enako občutljive želodce in tudi dovolj enotnost za dosego času odgovarjajoče pogodbe. Pri glasovanju je Rebek propade' s svojimi nazori. Hočeš ali nočeš se je moral tudi on ukloniti. O drugem bomo še govorili, ker je še par zelo važnih sklepov. Z regulacijo mezd, kakor jo danas objavljamo, pa je organizirani mestni proletariat relativno lahko zadovoljen. Baš organizaciji naj se zahvali za svoje uspehe.
c V nedeljo 13. t. m. se bo vršila iavna seja občinskega odbora občine Okolica Celje. Pričetek seje ob % 9.
c Cepljenje koz malim otrokom od 2 mesecev do dveh let se bo vršilo 18. maja ob 3. popoldne v ma-gistratni dvorani. K cepljenju je treba prinesti tudi starejše necepljenje otroke do 6. let. Javno splošno cepljenje za odrasle pa se bo vršilo od 8. maja do 15. junija v ordinacijski sobi mestnega fizika v Vodnikovi ulici, in sicer vsak torek in četrtek od 11. do 12. dop. ter od 2.—3. pop.
£ Najlepšo zahvalo izrekamo Iv. Špegliču, ki je ob priliki družabnega večera nabral 34'— Din za »Delavski dom« v Celju. Sodrugi, posnemajte tudi vi 1 Odbor.
Maribor.
m. Upravni odbor monopolske uprave v Mariboru je sklenil premestiti posle pokrajinske monopolske uprave v Celje. Mislimo pa, da tobak kljub temu ne bo prav nič boljši, kvečjemu ga bodo oblili z večjo množino ekstrakta.
Ljubljana.
1 Na naslov višjega šolskega sveta Dne 5. maja 1.1. je pridržala razredna učiteljica M. Borgia na vnanji uršulinski šoli v Ljubljani vse učenke 11. razreda nad eno uro po končanem pouku /vioj otrok je prišel domov 5/< ure kasneje nego navadno. Ko sem vprašat po vzroku, sem zvedel, da jih je kaznovala učiteljica za to, ker so govorite med odmorom ob 10. na dvorišče grede. Tako drakonska kazen nad 8 letnimi deklicami gotovo ne dela časti učiteljicam-uršulinkam, ki sicer veljajo za dobre vzgojiteljice. Višji šolski svat prosimo, naj ugotovi resničnost navedenega in opomni učiteljice
na pravilno izvrševanje njih službe. Pripomnimo še, da so bile deklice zaprte čez 12. uro, ob 14. so pa imele zopet redni pouk, kar ni posebno prijetno, zlasti za oddaljene. Oče. (Op. uredn.: Noben vzgojitelj ne more veljati za dobrega, če temelji njegov nauk na laži. Če so uršuiinke vzgojile tega ali onega otroka dobro, ie to izjema. Palica je zelo slab učitelj.)
1 Izvenljubljanskemu občinstvu glede sobotnega koncerta in operne predstave. V soboto 12. t. m. bo v Ljubljani v Unionski dvorani ob 8. zv. znamenit koncert najodličnejšega srbskega pevskega društva »Stankoviča« iz Beograda. Pevski zbor, ki pri tem koncertu nastopi, šteje 80 najboljših srbskih pevcev in pevk pod vodstvom srbskega opernega skladatelja in opernega ravnatelja beogradskega gledališča g. Steva Biničkega. Da se nudi srbskim gostom prilika, spoznati nekaj izvirne slovenske glasbene kulture, se jim v soboto popoldne vprizori naša narodna opera A. Foersterjev »Goren jski slavček«. Izvenljubljansko občinstvo, ki bi hotelo ta dan prihiteti v Ljubljano, naj si po dopisnicah pravočasno naroči vstopnice za operno predstavo pri dnevni gledališki blagajni v operi, za srbski - večerni koncert pa v Maričini knjigarni na Kongresnem trgu.
Dopisi.
Elektrodna tovarna na Dobravi.
Kako si predstavljajo neki kapitalistični petolizci rešitev delavskega razreda, nam pojasnjuje naslednji slučaj: V preteklem tednu se je gosp. preddelavec A. Žemva v svoji nadutosti tako daleč spozabil, da je mladoletnega delavca Jančarja udaril s svojo potno paiico preko hrbta,	da mu	je	zatekla 10	cm
dolga plava	klobasa.	In sicer iz sle-
dečega razloga: Prejšnji dan je zgoraj imenovani skoro ves šiht pošiljal Jančarja, da mu je donašal opojne pijače iz dobravskih kramarij v tovarno, zadnje pol ure pa mu je Žemva še odkazal delo, katero	naj bi	še	izvršil. Ker	pa
ga je rabil v času,	ki	je določen	za
delo, za transport alkohola, je jasno, da Jančar odkazanega dela ni dovršil. Drugi dan se je gosp. Žemva v svoji pijanosti znesel prav po vitežko nad mladeničem, kakor je zgoraj opisano. Obratni zaupnik in drugi sodelavci so ga opozorili na zakon o zaščiti delavstva in na zakon o delavskih zaupnikih. Gosp. Žemva se je prav po hribovsko izrazil, da se na vse delavske in zaupniške zakone pos ... e. Obžalujemo, da je preddelavec Žemva član naše strokovne organizacije kovinarjev, še bolj pa obžalujemo, da on misel organizacije tako slabo razume. Dobro vemo, da neki ljudje na Dobravi dobivajo izven svoje plače še neko pri-ganjalno nagrado ali takozvano »Ah-triebspramie«. Gotovo si je Žemva domišljal, da mu podjetnik to podvoji, če se javno skaže, da jo zasluži. Obratni zaupniki in sodelavci pa bomo poskrbeli, da mu bo za ta častni čin dodeljena še posebna nagrada od okrajnega sodišča v obliki sedečih dnevnic. Vse take in enake gospode v elektrodni tovarni opozarjamo, da niso delavci radi njih tukaj, ampak oni radi delavstva. Vsako nasilnost, bodisi javno ali zahrbtno, bomo takoj razkrinkali.
Obratni zaupnik.
Proslava 1- maja v Sevnici. V nedeljo 29. aprila se je vršil shod na na prostem na trgu. K proslavi 1. maja je spregovoril s. Pastorek. Zbrana, množica je nekaj časa mirno poslušala, do-. kler niso prišli nahujskani razdirači. Eden izmed njih je bil ne mogoče bogve kakšen revež, ampak gostilničar Kovač. Najbrž mu je bilo žal, da ie vse drvelo iz cerkve poleg njegove gostilne na
trg na shod in ne v njegovo gostilno. Dobro bo, če bo zlasti naše zavedno delavstvo tudi v bodoče tako delalo, ker takih gostiln nam res treba ni, katerih lastniki gredo na delavske shode živinske zvoke imitirat. G- Kovač je že pozabil, kako se je lansko leto ob priliki nekega delavskege shoda izrazil, da inkasira največ od strani delavstva. Čudno je, da se je letos tako spreobrnil. Mogoče da je nanj v zadnjem času precej uplival veleza-služni trgovec z mešanim blagom in kostanjevimi drvmi g. Luka Semiča v Šmarju pri Sevnici, drugače tudi glavni zaupnik klerikalcev. Drugim zna ta dobro obljubovati avtonomijo in vse mogoče in nemogoče, izvesti pa ničesar ne mara. Kje pa bi mogel biti ta gospod resnično za druge požrtvovalen, če ni svojčas svojemu lastnemu sinu, vojnemu invalidu, dovolil v svoji hiši imeti trafiko in ga je končno še ven vrgel. Z obljubljeno avtonomijo za Slovenijo tudi ne bo dosti, ker je že sam »Slovenec« pisal, da so kar trije vagoni avtonomije za Slovenijo obtičali v Zidanem mostu in ne morejo radi prometnih težkoč nikamor več. Pametno torej bo, če si naše delavstvo v Sevnici in okolici vse take gostilničarje in trgovce za slučaj potrebe zapomni in ne podpira svojih sovražnikov. In če nas vsi gostilničarji in trgovci v Sevnici sovražijo (samo naš denar ne), še imamo, sodrugi, tukaj našo lastno samopomoč in ta nas bo rešila raznih pijavk. In takrat ne bodo niti protesti starokopitnih juristov pomagali, ki nam mečejo na glavo, da hočemo pri nas uvajati razmere, kakršne so danes v Rusiji. Seveda takim ljudem niti socialistični raj ne bi bil všeč, ker tam ne bi mogel nihče izmozgavati in živeti na rovaš drugega. Bodo prišli, sodrugi, boljši časi, če se poprimete resnega dela v organizaciji. Ne bo nič pomagalo temnim reakcionarnim/silam, če bodo še toliko razni živinozdravniki, kakor v Sevnici na pr., komandirali nezrelo mladino v obliki orjunašev proti nam in če bi se še toliko ubogi kaplanČki, ki so na naših shodih za vogalom skriti, farizejsko smehljali današnjemu našemu trudu. Vkljub vsem nakanam, se je ustanovil iz požrtvovalnih sodrugov odbor politične organizacije in to dejstvo nam daje upanje za našo končno zmago za proletarske pravice tudi v Sevnici. Naprej in na delo, sodrugi 1
Proslava Prvega maja v Mislinju
se je dne 29. aprila izvršila brez incidentov in tako, kakor si jo delavstvo zasluži. Zjutraj ob 9. se je zbralo delavstvo za obhod, toda v zadnjem trenutku je dospel na lice mesta vladni komisar ter obhode in zastave zabra-branil. Ob 1. se je otvoril javen politični shod, na katerem je s. Meznarič v nad 2 urnem govoru govoril o pomenu Prvega maja za delavstvo. Govoril je stvarno, kaj je krivo današnji bedi na eni strani in razkošju na drugi. Ugotovil je tudi pota, po katerih mora delavski razred hoditi, da se teh peklenskih muk reši, če bi le hotel. Dokler bo pa večina delavstva tako nezavedna in neumna — kakor se je govornik na lastne oči prepričal — da mu je ljubši liter alkohola, nego poslušat! politične govore naših zavednih sodrugov, tako dolgo ne bo boljše, temveč vedno slabše. Sodrugi, delavci, ta madež mora izginiti. Madež pa, ki ste ga izvršili na Praznik dela, je tako velik, da se vam mora vsak zavedni socialist razjokati nad vašo temo. Sodrugi, štiri leta se je kri prelivala in ravno zato, ker ste imeli oči zaprte, in tri leta po vojni se je kapitalizmu posrečilo zopet vam zamašiti oči. Zopet bo tekla kri, in zopet bomo žrtvovali
radi naše nevednosti naše sinove, brate, može, delo itd. Sodrugi, to je strašno, to je naš samomor 1 Krenimo na pot, ki je prava, še je čas ! Drugače nas bodo naši zanamci v grobu preklinjali.
—	Pa vrnimo se še k proslavi 1 Ob 4. je tukajšnja »Svoboda« priredila dve šaloigri. Opaziti je bilo tukaj več zanimanja. Igra je dobro uspela. Posebno Blaže in oba doktorja so svoje vloge dobro rešili. Opazili pa smo, da je tudi tukaj mnogo delavcev manjkalo, in še celo takih, ki se štejejo med zavedne socialiste. Mogoče so popivali po drugih gostilnah, ali pa spali doma za pečjo. Sodrugi I Vaši sotrpini so s trudom organizirali vse te prireditve iz vas in za vas in radi tega, da se vsaj enkrat v letu skupaj zveseiimo kot bratje. Toda vi se lastnim prireditvam posmehujete. To je žalostno. To moramo popraviti. Krenimo na pot, ki jo mora hoditi delavstvo, ne hodimo slepQ po poti buržoazije 1 Praznujmo delavske praznike, na buržoazne pa delajmo! Gorje nam, če nas k temu prisili šele trpljenje!
Mežica. Proslava 1. maja je bila izborna. Ob 5. zjutraj je bila budnica. Zbrali smo se pred konsumom. Od 7. do 8. zjutraj je bil obhod z godbo in zastavo na čelu, katero sta nosila dva stara sodruga. Sprevodni red je bil sledeč: Prvi so bili kolesarji, okoli 12 po številu, potem zastava, za zastavo so nosile 4 deklice manifestacijske deske z raznimi napisi; »Zdravo sodrugi!« »Združimo se vsi trpini, podajmo si roke!« »Živijo Prvi maj, dan vstajenja 1« »Živijo 8 urni delavnik !« »Sloga in zavednost jači, nesloga in nezavednost tlači!« »Proletarci vseh dežel, združite se!« Potem je šla godba, za godbo odborniki strokovne organizacije in politične, potem ostali sodrugi in zadaj sodružice, ob strani reditelji z rdečimi traki. Šli smo skozi majska vrata z napisom: »Živijo 1. maj!« in »Proletariat bodi zaveden, v tem je tvoja moči« Med potom so pobirali za godbo. Pozdravljali so nas topiči. Pri topilnici v Žerjavu so nam prišli sodrugi iz Črne nasproti. Veliko množico sodrugov je pozdravil sodrug Pr. Dolinar, odzdravil je s. Fr. Osojnik !z Mežice. Od Žerjava se je premikal sprevod v četverostopu ob strani rediteljev. Sodrugi so se vedli disciplinirano. Krasen je bil pogled na množico naših trpinov rudarjev, katera se je pomikala počasi po cesti. V Mošeniku kakor tudi v Črni so nas pozdravljali zopet strel; iz topičev. Povsod drugod so hoteli izdajalci proletariata delati zgago, samo v Mežico— Črno se niso upali. Naša stranka je vedela, da smo mi trdni — in da si pomagamo tudi sami in odstopila je zato govornika, določenega )za nas, drugam, kjer je bilo nevarno. Govoril je s. Fr. Dolinar, k besedi se je oglasil še s. Fr. Osojnik iz Mežice. Povdarjala se je v splošnem disciplina, treznost in zavednost. Navzočemu g. komisarju je zelo ugajala naša rdeča zastava in bali smo se, da bi končno ne pristopil v naše vrste — pod rdeči prapor in korakal z nami. Potem je bila igra pri Krulcu in pri Geršaku prosta zabava. Prvi maj je napravil na nas velik utis. Dan je bil krasen.
Iz stranke«
Zapomni si!
Vse dopise: za »Naprej«, Ljudski glas in za Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ je treba od 12.maja dalje nasloviti v Celje, pofitni predal 43.
Kdor ima še kaj predlanskih položnic, ki imajo številko 10.662 ali 11.522, naj jih uniči. Veljavne so samo še do 15. maja, potem bosta ta dva
računa pri čekovnem uradu zaključena in bodo veljavne samo položnice s Št. 11.959. Kdor bo poslal kak znesek z eno zgoraj omenjenih starih položnic, mu bo pošla denar vrnila. S tem bi vsak samo Čas tratil, ,'zato naj vsak pazi in naj oddaja denar za »Naprej«, »Ljudski glas«, »Majski list«, »Koledar« organ, prispevke itd. samo s položnicami št. 11.959, (Tudi te že niso več nove. pošiljamo jih že poldrugo leto.) Vselej, posebno pa kadar pošljete v eni pošiljki denar za več stvari skupaj, navedite na srednjem delu položnice zgoraj na kratko, zakaj pošljete, tako nam bo mnogo dela prihranjenega. Na pr. »N« 20'—, Majski list oO'—, s članarino 108'—, koled. 84	, Soc.
in v. 36'— itd. Če bi bilo premalo prostora, pa napišite na drugo stran. Znamke ni treba, če je napisan samo
račun, pa nič drugega.
*
Za januar so obračunale še sledeče organizacije:	36. Bloke 20,
37. Vič 19: zadnji izkaz 1228 članov; zdaj skupaj 1267 članov.
Za februar so obračunale še sledeče organizacije: 30. Bloke 20; 31. Vič 19; zadnji izkaz 1160 članov, zdaj skupaj 1199 članov.
Za marec so obračunale še sledeče organizacije: 23. Bloke 20; 24. Vič 14; zadnji izkaz 801 član, zdaj skupaj 835 članov.
Za april so obračunale še sledeče organizacije: 5. Bloke 20; 6. Vič 9; Skale pri Velenju 16; 7. Jesenice 52; zadnji izkaz 69 članov, zdaj skupaj 166 članov.
Tiskovni sklad.
Zadnji Izkaz................Din	10.458'25
August Falkner, Kočevje	»	3'—
Krajev, organiz. K. D. 7} v Brežicah ob Savi	»	27’50
A. Černič, Rakek ...	»	10'—
J. Cvajnar, Medvode	»	1’—
K. Kisovec. Lubljaua	»	10'—
(Ta želja prihaja od raznih organizacij, ki hrepenijo po zedinjenju. Vsaki član naj pazno prečita »Program in pravilnik SSJ.« pa smo združeni, brez vsakih posebnih dogodkov. Člani naj odločajo v organizacijah ne pa posamezniki pri zelenih mizah, kjer ustanavljajo razne strančice in sebe postavljajo za nekake voditelje teh strančic. Že se odpirajo proletarcem oči in so tudi nekaj takih gospodov pognali. Na delo, vzemi pravilnik, pa hajdi od moža do moža in mu pojasnjuj, kar je spornega!
Iz strok, gibanja.
Stavka pekovskih pomočnikov v Mariboru. V Mariboru je v ponedeljek izbruhnila stavka pekovskih pomočnikov, ker pek. mojstri nočejo ugoditi upravičenim zahtevam za povišanje plač svojim pomočnikom. O poteku in uspehu bomo še poročali. V zmago upamo, ker poznamo trdnost organizacije.
Vestnik „Svobode<(.
Socialistično kulturno društvo »Svobode« v Celju ima v nedeljo 13. tm. člansko zborovanje v gostilni Jugoslovan v Gaberjih ob 14. Opozarjamo vse člane, da je udeležba vsled večjih priprav stroga dolžnost. Sprejemali se bodo pred začetkom zborovanja novi člani. Nisi popoln socialist in
tudi ne moreš biti, Če nisi tudi član socialistične kulturne organizacije.
Predsednik.
Socialistično kulturno društvo »Svoboda« v Celju razpisuje mesto dobrega učitelja za tamburaški zbor. Plača po dogovoru. Ponudbe je pošiljati na soc. kul. društ. »Svoboda« v Celju.	Predsednik.
Kdor se interesira za tamburaš-ko godbo, na se priglasi v upravniš-tvn »Napreja«, Strosmajerjeva ul. 1 v Celju, ali pa na članskem zborovanju »Svobode« dne 13. V. Prvi pogoj pa je, da je vsak že tudi član te organizacije. Začasno se sprejemejo na tem zboru le starejši sodrugi. Za naraščaj še razglasimo.	Predsednik.
Zabukovca. Izobr. društvo »Svoboda«, podružnica v Zabukovci, sklicuje za nedeljo 20. maja v društvenem domu Cocej, Megojnice, ob pol 10. dopoldne svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom :	1. Poročilo
predsednika; 2. poročila blagajnika; 3. volitev novega odbora; 4. razdelitev raznih odsekov; 5. podrobnosti. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora udeleže s članskimi izkaznicami in skrbe za najstrožji red. Po sklepu sklepu odbora se bodo sprejemali tudi novi člani. Torej, člani in članice, skrbite, da pride naša kultura čim prej na površje. Nabirajte naše somišljenike, kajti pomagati si moramo sami iz okov buržoazije- Odbor.
KuKtara.
Palčki v Laškem. Z ozirom
na nenadejano oduševljenje, naval in priznanje, ki ga žanje pri nas mladinska igra »V kraljestvu palčkov' — tako od strani domačega kakor izven-laškega občinstva — se ta vprizori še enkrat, t. j. četrtič in zadnjič in sicer v četrtek 10. tm. ob 3/4 5. pop. (po vlaku iz Celja) z znižanimi cenami. Tokratna predstava je namenjena zlašti ubožnim šolarjem. Predprodaja vstopnic v trgovini Osolin. Cene od 2 50 do 10'— Din.
Gospodarstvo.
Valute: V Curihu stane 100 Din 5 80 švic. frankov; 100 Mark 0'0152 švic. frankov; 100 nemško avstr kron 00078 švic. frankov ali 13 para.
Pot mimo globokega brezdna je nevarna, vendar se je ne ustraši pogumen popotnik. — Proletarec, bodi ta tvoj vzor!
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KI »ZV Odgovorni urednik: Franjo Koren, l isk Zvezne tiskarne v Celju.
Skupaj Din 1050975
Sodrugi, ne pozabite večati naš sklad za težke naloge, ki nas čakajo!
I Odborova seja ljubljanske kra jevne politične organizacije se bo vršila v petek 11. tm. ob 20. (8. zv.) v navadnem prostoru. Dnevni red važen.	Predsednik.
Hrastnik. 29. aprila se je vršil občni zbor krajev, org. SSJ. Sklenili so, da se ustanovi za steklarje in kemične delavce nova podružnica. Za rudarje je bil izvoljen sledeči odbor: preds. s. Karol Malovrh, tajnik s. Ant. Verden in blagajnik s. Franjo Rojnik
V nadzorstvo pa ss. Ivan Damšek, Ivan Jazbec in Jožef Tovornik. Za organizacijo steklarskih in kemičnih delavcev so bili izvoljeni sledeči ss.: preds. Josip Grum, nam. Ivan Jazbec, tajnik. Alojz Kellner, blagajnik Anton Ober-majer, v nadzorstvo Franc Papež in Franc Cestnik.
Oplotnica. Redni občni zbor krajev. organiz. K D Z, ki se je vrSil 28. aprila v navzočnosti čez 2/j članov. Po poročilih fukcionarje so prešli k volit-novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči sodrugi: preds. Ivan Leskovar, kovač in posest, v Oplotnici, tajnik Anton Flor, mizar v Čadramu, blagajnik Ljudevit Flor, mizar in posest, v Slo-goni gori, doborniki: Janez Stopar, Ferdo Arbeiter, Ivan Kmetec, Franc Gričnik, Simon Perbil in Franc Malec.
V odbor so izvoljeni sodrugi, ki nam garantirajo za uspešno delovanje v organizaciji. Sklenili smo tudi, da vztrajamo, če se doseže popolno zedinjenje proletariata, drugače pa odvračamo od nas vsako odgovornost.
Tvornica. '
Sprejemam v popravilo damske slamnike in moške klobuke iz klobučevine. Imam tudi v zalogi nove klobuke iz klobučevine za gospode. 5—2 Val. Maček. Domžale 124, Slovenjal.
Ena 1 steklenica Elufliiida nadomesti 3 steklenice francoskega žganja!
Vsebina to naredi!______
Sestava Fellerjevega Elzafluida je iz najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja z najfinejšim destilatom žganja. Že čez 25 let je vzrok hvaležnosti nebroj ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor dober prijatelj v težkih dneh prežene bolečine. Imate bolečine v udih? V hrbtu ? Zobobol ? Nahod? Ste slabotni, izmučeni in preveč občutljivi? Želite dober kosmetikum za zobe, zobno meso, lice, glavo ? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši ? Poskusite pravi Pellerjev Elzafluid ! Kmalu bodete rekli tudi vi:
Jvfodne cefirje
za srajce v najnovejših vzorcih priporoča
A. St E. Skaberae
Ljubljana! Mestni trg it. 10.
TO IB NAJBOLJŠE
KAR SEM KEDAJ OKUŠALI
Je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste ! V vseh lekarnah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. S pako-vanjem in poštnino stane, če denar naprej pošljete ali pa po povzetju :
3 dvojn. ali 1 špec. steklenica 24 Din 12 »	» 4	» steklenice 84 »
24	»	»	8	steklenic	146	»
46	»	»	12	»	»	208	*
Na te cene se računa sedaj še 5°/o doplačila. Adresirati je na: Evgen V. Feller, lekarnar, Stublea Donja, Elzatrg št. 358, Hrvatsko.
Kot primoti Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Elza-švedska tinktura za želodec 10 dinarjev; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza kolonska voda 15 dinariev; Elza-šumski miriš za sobo 15 dinarjev; Olycerin 4 dinarje in 15 di narjev; Lysol, Lysoform 12 dinarjev; Kineš-ki čaj od 1 dinarja dalje; origalno Radikum francosko žganje, velika steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
+
+
pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
K. Fesq
Hamburg B. 156, Papenstrasse 95.
Y službo se sprejmejo
v večji tovarni takoj:
1. Izkušeni strojnik ključavničar) za parni stroj (brzotekoč — »Schnellaufer«), samec, kateri je zanesljiv, trezen in zna izvršiti manjša popravila sam.
2. Perfektna strojepiska dobro
tudi nemško stenografijo in je verzirana v pisarniški stroki industrije.
3. Trezen in Xnf za osebni avto, zanesljiv OUIOI samec, ki se razume zelo dobro tudi na manjša popravila sam.
Ponudbam je priložiti prepise spričeval in v pismenih ponudbah navesti natančno dosedanje službovanje. Istotako zahtevke glede plače.
Službe so trajne in plača po preizkušnji dobra.
Ponudbe je vposlati pod: »Industrija 777,« Maribor, poštnoležeče, Glavna pošta. 3-2
1000 Mov mesečno
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri;
E. Bock, Wien VI,
Gumpendorferstrasse šlev. 109/14.
Zamenjam
stanovanje
v Ljubljani (2 sobi in kuhinja) proti stanovanju v Celju. Cimprej' Ponudbe z natančnimi podatki pod »Zamenjava« na upravo »Napreja«.
PRESELITEV I
Cenjenemu občinstvu in organiziranemu delavstvu celjskega okrožja naznanjam, da sem obratovališče
in Mjt 2i ilidn
iz Ozke ulice št. 6 preselil v Gosposko ulico St. 16 v Celju. 2—1 [S spoštovanjem
Ivan Taček ml.
Širite proletarski tisk!
Nakupovalna zadruga
r. z. z o. z.
V LIBBUMII Dunajska cesti 33 („B9LKilH“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonialno špecerijsko blago, spirituoze, mast, slanina, mesni izdelki.
Uvozi
Izvozi
Telefon St. 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
Žena v hiši gospodinji, mož v gostilni prazni čaše.
Zakaj ?
Ker mu ne daš doma osvežujočega nadomestila. Skuhaj mu „Žikon, z vročo ali mrzlo ga prikleneš na dom !