o M(WD Leto XI - Štev. 15-16 (254-255) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 31. avgusta 1984 Autorjzz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 500 lir Naročnina: Letna za Italijo 10.000 Za inozemstvo 15.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/1 Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr. 70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI : mm/st + IVA 18% legalni, finančni, upravni L. 500 mali oglasi 300 L. beseda, osmrtnice in zahvale a moduli Na Ravanci uspeh Največja bolečina, največje protislovje Rezijske doline predstavlja globok razkorak med bogastvom, izvirnostjo ljudskega izročila, rezijanskih plesov, pesmi, basni, jezika ter revnostjo slikovite doline pod Kaninom, ki že stoletja sili svoje prebivalce v začasno ali stalno izseljevanje. Samo v zadnjih tridesetih letih je Rezija zgubila 54 odstotkov svojih prebivalcev, ki pa večinoma ostajajo zelo zvesti svojim koreninam in navezani na rojstni kraj, kamor se vračajo vsaj enkrat na leto za največji rezijanski praznik, za Šmarno mišo. Ob tej priložnosti je 12. avgusta pred kratkim nastalo kulturno društvo Rozajanski dum priredilo prvi praznik rezijanskih emigrantov, ki se je odvijal v kulturnem domu na Ravanci. In prav zgodovina Rezijske doline, njena današnja kulturna ustvarjalnost ter vprašanje izseljenstva in možnosti gospodarskega in vsestranskega razvoja so se prepletali v kulturnem programu praznika. O posledicah emigracije sta spregovorila predsednik društva Aldo Madotto in rezijanski župan Sergio Di Le-nardo. Na bolečino, ki jo je ta pojav prinesel v vsako rezijansko družino sta se navezala pesnika Renato Quaglia in Silvana Paletti. Na to temo je spregovoril tudi dr. Milko Matičetov, ki se je o-sredotočil na bogastvo stikov med Rezijani in Slovenci. Predstavil je med drugim kraje v Sloveniji, kjer so v prejšnjem stoletju imeli svoja skladišča in zbirališča Rezijani, ki so na tem področju trgovali pa tudi tihotapili. O odnosih z zunanjim svetom, z oblastjo na primer, je nato spregovoril Gianpaolo Gri, etnolog na tržaški univerzi. Sledila sta predstavitev novih knjig domačih in drugih avtorjev ter pogovor o njihovem pristopu do rezijanske problematike. Tako so se pozornemu občinstvu predstavili prof. Bruno Pe-tris, avtor še svežega izbora iz del sedmih rezijanskih ustvarjalcev, domačin Aldo Madotto, avtor več poljudnih del o Reziji in Renato Quaglia, ki se je zaustavil ob vprašanju medsebojne povezave med gospodarstvom in kulturo. Bogat kulturni program, ki ga je povezoval prizadeven kulturni delavec Luigi Paletti, je zaključila s spletom plesov rezijanska folklorna skupina. Iz številnih pobud, ki so se štiri dni od 12. do 15. avgusta, odvijale v vsej Rezijski dolini, velja omeniti revijo zborovskega petja, ki so jo v sredo 15. avgusta prire- W' V priredbi društva Rozajnski dum praznika emigrantov in revije rezijanskih pevskih zborov Na vseh prireditvah ob letošnji Šmarni miši, kot se spodobi za vsak rezijanski praznik, je glasba imela glavno vlogo Ob 50. letnici prihoda v faro Sv. štoblanka APOTEOZA ZA GOSPODA LAUREIMCICA MLADA BRIEZA 1SB<4 L’esperimento di Mlada brieza in montagna, a Camporosso in Valcanale, ha funzionato e resterà una soluzione riproponibile anche per il futuro. La montagna, del resto diversa dall’ambiente delle Valli del Natisone, è piaciuta. Ha favorito gite ed escursioni a non finire, un approccio interessante all'ambiente ed alle caratteristiche del paese, giochi di gruppo e partite di calcio. Un folto gruppo di ragazzi ha raggiunto Lussari ed uno più ristretto è giunto fin sulla vetta del Montasio. La struttura del soggiorno è rimasta comunque quella tradizionale: lezioni ed attività per gruppi al mattino, attività libere ed escursioni il pomeriggio. Le lezioni riguardavano prima di tutto lo sloveno: lettura, scrittura, conversazione, giochi. Quindi il canto, in cui si è rinnovato il repertorio dei brani dialettali più adatti ai ragazzi. Poi la pittura con i colori a tempera ed attività espressive varie. Nei ritagli di tempo e la sera si sono svolte altre attività ancora, giochi, concorsi e festicciole. I ragazzi sono apparsi volonterosi e contenti e pronti addirittura a ricominciare! II Centro Studi Nediža, che gestisce il soggiorno in collaborazione all'Istituto per la istruzione slovena va studiando la possibilità di organizzare un’iniziativa invernale nel corso delle vacanze di Natale. Na planinah Montasia, pred «Rifugio di Brazzà» smo se vsi kupe zbrali, otroc in asistent lietošnje Mlade brieze, planinci iz Trsta, ki so adne od nas pejal do varha gore «Jof di Montasio» an tisti, ki so nas paršli gledat an se lepuo nastavil fotografu. (beri na 3 strani) V zadnji številki Novega Matajurja smo obširno pisali o lepi cerimoniji na Vrhu - Spi-gnon nad Podbonescem, ko je gospod Mario Laurencig daroval svojo zlato mašo. V nedeljo 19. avgusta pa je praznovala fara Svetega Štoblanka 50. letnico njegovega prihoda. Farani, dreški an grmiški kamun so pripravljali svečanost že cel teden prej. Od časa do časa so se oglasili zvonovi tako v turmu štoblanske cerkve in prav tako tisti pri Devici Mariji na Krasu, za katero skrbi gospod Laurencig po odhodu Mons. Birtiča. Pred cerkvijo Svetega Štoblanka so mu pripravili en velik slavolok (bršljanov portoni, ob cesti, ki pelje do cerkve pa so bile na levi in desni strani pripete na špagi farbane papirnate zastavice (bandierine). Vse ceste, ki so okrog Sv. štoblanka so bile polne avtomobilov. Ljudje so prišli od vseh krajev, posebno nekdanji farani, ki so razstreseni po laških vaseh. Sv. Maša je začela glih ob štirih popoldne. S slavljencem so somaševali še Mons. Valentin Birtig, Mons. Pasquale Gujon in gospod dr. Cencig. Kot ob zlati maši, je tudi pri Sv. Štoblanku govoril o delu in življenju gospoda Pre Maria trbijski famoštar Cencig. Pred oltarjem so bili razvrščeni na levi in desni strani, s svojimi prapori (gonfaloni) občinski svetovalci (consiglieri comunali) iz Dreke in Grmeka, s svojimi župani na čelu. Mašo je pel domači cerkveni pevski zbor. 2al pa ni zapel niti ene slovenske pesmi, čeprav jih je vedno pel. Kdo jim je zataknil usta za slovensko pesem? Ljudje štoblanske fare so darovali (šenkali) gospodu Laurenčiču en lep, dragocen pazlačen kelih. Lep Šenk je dobil tudi od faranov trbijske fare. Za priložnost mu je dre- Toda rezijanske pesmi, kot tudi glasba in plesi niso le del zgodovine in spomina, pač pa živijo tudi danes. In tudi danes v Reziji skladajo nove pesmi v duhu in slogu, seveda, ljudskega ustvarjanja. Tako je nekoliko mlajši od ostalih in najbolj številčen zbor iz Solbice (8 žensk in 3 moški), predstavil pred kratkim nastale pesmi, ki izražajo bolečino in protest zoper počasno, a vztrajno izumiranje doline. Bil je pravi rezijski praznik, praznik rezijanske pesmi, kjer se v drugi polovici koncerta ni več ločeval član zbora od poslušalca. Vsi Rezijani, in v nabito polni Rozajanski kulturski hiši so bili v večini, so peli. Koncert ki se je odvijal v prijetnem, toplem in domačem vzdušju, so, kot je bilo pričakovati, sklenili s skupnim nastopom treh zborov. V bistvu pa je ves Kulturni dom v en sam glas zapel himno Rezijske doline Lipa ma Marica. ška občina darovala zlato medaljo in pergameno z dvojezičnim napisom, s katero se mu občinska uprava zahvaljuje za opravljeno delo v prid domače skupnosti. Tudi grmiška občina mu je darovala zlato medaljo z napisom: «Hvaležni Vam za opravljeno delo». Po končani maši bi se bili morali vršiti slavnostni govori pred cerkvijo, kjer je bil postavljen mikrofon, a to je preprečil dež, ki je začel močno škropiti po potnih telesih prisotnih, zato se je tudi ta del cerimonije zaključil v cerkvi. Prvi je spregovoril v imenu vse fare dr. Aldo Gus iz Lombaja. Govoril je v italijanščini in slovenščini. Po slovensko je med drugim dejal: «... Gaspuod pre Mario: do-nas je vaš praznik. Vsi aldie, ki so paršli tle so paršli za vam dokazat njih jubezan, njih hvaležnost za vse dobruote, ki ste jim jih nardiu v telih petdeset liet, ki ste živeu med (Nadaljevanje na 2. strani) dili v kulturnem domu na Ravanci. Bogato glasbeno izročilo, ki se od vasi do vasi precej razlikuje, bodisi vsebinsko, bodisi glasbeno, so predstavili priložnostni pevski zbori iz Osojan, Solbice in Bile. Nastopile so v glavnem starejše ženske, ki so tudi v Reziji kot po vsem svetu nosilke ustnega izročila, z otožnimi in nežnimi pesmimi, ki opisujejo vsak kotiček doline pod Kaninom, težko življenje «na planinah» in na vaseh, tesnobe in žalosti, pa tudi ljubezen in veselje. Hrot. Milko Matičetov predava na prazniku emigranta. Za mizo sedijo Aldi Madotto, predsednik KD Rozajanski dum, Sergio Di Lenardo, župan i Rezije in prof. Gianpaolo Gri Fanna a Lo a Angeles Positiva prestazione alle Olimpiadi di Los Angeles di Pierino Fanna: due reti segnate ed il quarto posto è il più alto piazzamento ottenuto da un atleta nato nelle nostre Valli. Un vero peccato che Pierino non abbia potuto prendere parte alla finale per il terzo e quarto posto in seguito alle «cure» riservategli dai difensori brasiliani in semifinale. Interessante è stata la presentazione di Pierino quando alla prima rete segnata è apparsa su tutti i teleschermi la sua scheda personale dove è spiccata la scritta «nato a Clodig». Un po’ di pubblicità anche per le nostre Valli! S. LEONARDO S. ROCCO IN GRANDE STILE E’ nato il Movimento dei Democratici Popolari Dopo un anno di intenso impegno, il Comitato promotore per la fondazione del Movimento politico dei democratici popolari, ha concluso il proprio lavoro con la presentazione di un documento che definisce la linea strategica e gli obiettivi del Movimento stesso. Questa iniziativa scaturisce dal successo della candidatura di Ferruccio Cla-vora alle elezioni regionali dell'anno scorso. Si ricorderà che il Clavora si presentò quale indipendente sloveno nelle liste del Movimento Friuli riscuotendo un buon successo, terminando primo dei non eletti alle spalle di Marco De Agostini. Il gruppo di amici che sostenne quella candidatura continuò a lavorare e si costituì in Comitato promotore di un movimento che, al di là delle differenziazioni ideolo- PULFERO BIDELLA SI MA NON COSI’ Per il gruppo di minoranza del comune di Pulfero i consiglieri Romano Blasutig e Piergiorgio Domeniš hanno presentato ricorso contro la delibera di approvazione dei verbali della commissione giudicatrice del concorso al posto di bidella approvata il 20 giugno scorso. Tale richiesta è motivata, come sì legge in una nota del gruppo di minoranza, che critica il «comportamento scorretto ed arrogante della maggioranza D.C. e del suo modo di amministrare a Pulfero», perchè il bando di concorso, a suo tempo approvato dalla giunta non prevedeva e specificava le materie della prova orale d’esame come previsto in ogni concorso pubblico. I concorrenti quindi, prosegue la nota della lista civica di Pulfero non hanno a-vuto la possibilità di prepararsi, mentre la valutazione di ogni singolo candidato è stata espressa in base ad un esame del tutto imprevedibile ed arbitrario e durante il quale era perfin troppo facile favorire o danneggiare qualche candidato. Il ricorso è stato presentato anche perchè la suddetta Anche quest’anno la sagra di S. Rocco ha avuto grande successo grazie al bel tempo, al luogo che è veramente uno dei più belli, alla coincidenza del ferragosto. Attorno alla festa si è avuto una serie di iniziative che hanno attratto un numeroso pubblico. Fra queste la festa degli emgrantì organizzata dalla Comunità montana ed una mostra di fotografie, immagini sacre e pittura organizzata dal Circolo «Jacopo Stellini» nell’atrio delle scuole. Notevole interesse hanno suscitato soprattutto le fotografie: persone, famiglie, gruppi, feste, matrimoni, coscritti, cacciatori, alpini, ecc. e perfino un paio di foto di partigiani garibaldini. Non è stato fatto uno sforzo di classificazione, per cui la mostra risente di una certa incompletezza nonostante il grande numero di fotografie. Lo stesso dicasi delle immagini sacre, i «santini» di tutte le occasioni della vita religiosa, soprattutto numerosi quelli consueti delle comunioni pasquali. Di gusto scontato come accade per l’iconografia religiosa popolare, colpiscono per la verità delle figure e dei testi. Colpisce, nella fotografia di un vecchio coro, la scritta latina «Scuola cantorum S. Leonardi Slavorum - 1904». Nei «santini» uno con un Cristo a braccia aperte la scritta «Jezus miroljubni krali, L’ass. Rosenwirth L’assessore provinciale alla i-struzione, Erberto Rosenwirth, ha fatto visita al soggiorno culturale ■ ricreativo «Mlada brieza» del Centro Studi Ne-diža che si è svolto questo anno a Camporosso in Val Canale presso il rifugio Mangart con la partecipazione di una sessantina di ragazzi delle Valli del Natisone e del Torre. L’assessore Rosenwirth si è interessato alle attività didattiche, sportive e ricreative dei ragazzi (corso di sloveno, lezioni di canto, pittura libera (Nadaljevanje s 1. strani] nam. Lahko, de dost krat vas je parjela žalost, ker ste videu de vaša fara, ki je bila močna ko in velik drieu, po-čas je ošipkiela. Ker ste par-šu h nam vaša fara je miela velike in mlade vieje, ki mali vietar je arskropil po vsim svietu... an lahko, de vi ste se ču dost krat sam in zapuščen. Ma donas vaša fara je nazaj oživiela in vsi mi se stisnemo okuole vas za vas zahvalit za vse tiste reči ki ste jih nam dau: jubezan do naše ze-mje, jubezan do naših navad, jubezan do našega jezika, ju- knez miru, podari mir svetu!» E quindi, quasi a smentire la stessa linea del circolo organizzatore: Communio Paschalis in Paroecia S. Leonardi Sla-[vorum anno 1894 Spreobrnite se k meni iz vse-[ga svojega srea, s poštam, jokam in žalova- [ njem in povernite se h Gospodu, [svojemu Bogu. Glejte, jaz vam bom dal žita [in vina, in boste nasiščeni, in vas [ne bom dal v zasramovanje nevernikov. (Sv. Pismo) Vsako lieto, an tuole se dogaja že 10. lieto, prosvetno društvo Zarja in železene kaple (Ko- roška - Avstrija) organi-zava v polietnem cajtu folklorno srečanje na katerem sodelujejo folklorne skupine iz Italije, Slovenije an Avstrije. Lietos že na pomlad je paršlo vabilo za iti na to važno manifestacjon tudi naši beneški folklorni skupini an takuo v nediejo 29. luja že zjutra smo se ložli na pot an šli v Avstrijo, v Železno kaplo. (Kajšan za bit buj siguran de bo prisoten na apuntament je šu gor a Mlada brieza ed educazione fisica) e si è interessato alle finalità del soggiorno ed alla sua conduzione. Il prof. Beppino Crisetig, direttore del soggiorno, ha e-sposto anche le difficoltà finanziarie derivate da alcune situazioni particolari che potrebbero essere affrontate meglio con un maggiore impegno degli enti pubblici, fra cui la Provincia di Udine. L’assessore Rosenwirth ha assicurato il proprio personale interessamento rilevando gli a-spetti positivi dell’iniziativa. bezan do naše viere»... Za njim je spregovoril dre-ški župan Maurizio Namor. Tudi on je govoriu v dveh jezikih. Po našem so med drugimi zvenele tele besede: «... Ker ga je kajšen upra-šu kej, ni maj jau bednemu de ne. Usakemu je odogauru: «Ben nu, sa se nardi». Dost kert, kar je šu kajšen du faruž je ušafal napisano ta na ura-tah «Il parroco torna questa sera» al pa ob teli ur. Ker je takuo ratalo, vsak je viedal de gaspuoda ni ne zak je šu pohajat, ma zak je šu po opra-vilah za kakega. Po maš u ne- F. Skavnik Fajmošter Al centro della sala la mostra artistica in cui vanno segnalate le opere di Giovanni Carlig, alcune già esposte a S. Pietro e Clodig assieme ad un buon autoritratto. Cirillo Jussa invece presenta una ventina di disegni che hanno per soggetto case e particolari architettonici dei nostri paesi. Il disegno è e-pressivo e rigoroso con sottolineature di colore ed ampie campiture bianche. Si tratta di una collezione in un certo modo a se stante nella complessa attività dell’artista. P. P. že v saboto). Kar smo paršli gor smo ostal brez besied: liepa vas, dobra organiza-cjon an midruz v zamudi. Naglo smo se preobliekli an kupe s te drugimi skupinami, z godbo na pihala na čelu, smo šli na sprehod čez vso vas. Po poti, na oknah, vserode puno judi. Paršli smo na niek velik plac, okuole an okuole puno judi. Vsaka folklorna skupina, vsieh kupe nas je bluo na 8, je bla lepuo prežentana. Škoda le, de glih kar je začela plesat parva skupina je začeu kapat daž. Judje pa se nieso ganil, takuo de program je šu napri. Čudež je ratu kar je začela plesat naša «živanit»: med magli se je parkazalo sonce an daž je genju kropit. Smo začel s «šklavo», potle smo šli napri s «počotauko», s «potre-sauko». Judje so mocnuo tukli na ruoke an tuole nam je dajalo kuražo. Kar je revija folklornih skupin par-šla h koncu je začeu gost an ansambel an vsi smo šli plesat na velik brejar takuo smo spoznal druge Slovie-nje, tiste ki žive v Jugoslaviji an tiste, ki žive na Koroškem. Pru lepuo smo se za-stopil... An Buoh vie še ki skupnih reči je bluo paršlo uon, če nuoc nas nie bla pregnala damu. (d.) djeljo je bluo zmjeram puno aldi ta pred sakrestjo, ki so ga čakal ne samuo za maše plačat za te rance, ma tud za ga prašat en consiglio, za pokazat kako letero, ki mu je paršla doz kakega oficha. Ka nas je gaspuod, ki smo šli v giostre al pa na gito, ker ste nas vi peliou magar s punire Topolino».... Zadnji je prinesel svoj dvojezični pozdrav grmiški župan ing. Fabio Bonini. Gospoda Laurenčiča je počastil s temi besedami: ...»Kajšnji pravijo de ne. Vi pa ste pravu, in pravte, in pišete (zak usi vemo, de ste biu adan od tistih, ki so začel pisat Dom, list Dom) de samua če bi bli, in za naprj še bomo, adan z drugim, samua če smo bli z našo glavo mislili, in če bomo mislili, če smo se bli za naše interese boril (kjer naš interes so: die-lo blizu doma, možnost za ži-viet na naši zemlji, ohranit našo kulturo) smo bli ki dosegli, in če bomo pametni, ki dosežemo za naprji »... ...«In če se je ki spremenilo, če ki novega blišči, je tud sadjie vašega diela. Cajti so se spremenil. Kar je blua brez perspektive 20 al 30 liet od tega donas se dogaja. Tu Rime ta na parlamentu Republike paracjavajo no leč za ohranit našo kulturo. Tel leč bi mu bit ku na šušta, ki potisne use te druge potriebe. Pa nie rečeno da samua leč nas rieš. Če ne bomo takua pametni za prašat in uzet kar gre nam pru. In za tuale na-rest bomo miei potriebo nazaj, tajšne judi ku vi, gaspuot famoštar»... Vsem se je iz srca lepo zahvalil gospod Laurencig. Po svečanosti v cerkvi je prenehalo deževati in je spet pokukalo sonce, tako so mogli ljudje spraviti jedačo iz miz, ki so bile postavljene pod cerkvijo in jo zaliti z dobro kapljico domačega vina, kar je vsem prisotnim ponudila štoblanska fara! Res velik praznik! Narod se je zgrnil okrog svojega pastirja in to je bila najlepša reč cele cerimonije. Mons. giche, intende rappresentare gli interessi reali delle popolazioni della fascia confinaria del Friuli, nell'ambito di una armonica convivenza tra sloveni e friulani, i cui interessi sono obiettivamente comuni. Il primo impegno concreto del movimento dei democratici popolari sarà costituito dalla diffusione del documento al fine di allargare la base dei consensi sui quali contare in vista delle elezioni amministrative del prossimo anno. Il Movimento organizzerà inoltre una serie di convegni incentrati sulla problematica dello sviluppo socio-economico della fascia confinaria del Friuli per presentarsi, quale forza centrale ed aggregante, nella formazione delle liste civiche, alternativa alla deleteria politica portata avanti in questa area, fino ad oggi. delibera è stata approvata dopo oltre sei mesi dallo svolgimento del concorso. Il grave ritardo che ha provocato anche una protesta scritta del Direttore didattico in quanto per un periodo di due mesi non è stata garantita la pulizia delle scuole elementari, è stato determinato dal fatto che la giunta municipale pur deliberando regolarmente su tutti gli altri argomenti, non riusciva a deliberare l’approvazione della graduatoria del concorso. Quando l’argomento veniva portato in giunta due assessori si dichiaravano assenti e veniva cosi a mancare il numero legale. Il sindaco infatti non poteva essere presente e votare perchè al concorso ha partecipato anche la figlia che è risultata prima in graduatoria. E’ alquanto strano, sottolinea la nota della lista civica di Pulfero che solo dopo oltre sei mesi uno dei due assessori abbia cambiato idea e col suo voto determinato l’approvazione dei verbali della commissione e la relativa graduatoria con una deliberazione resa immediatamente esecutiva. Mario Laurencig je zaslužu svojo apoteozo. Škoda le, da sta bili slovenska beseda in slovenska pesem potisnjeni v stran tudi s prisotnostjo nekega laškega vsivljivca, ki je nosil duhovniško obleko. Za zaključek: Gospod Laurencig, ki se je zmeraj boril za spoštovanje našega jezika in kulture, bi bil vreden kakšne slovenske pesmi na tej veliki svečanosti. Izidor Predan - Dorič Fotografije je u nedeljo 15. julija napravu Enzo Agamennone, ki je poročiu nečakinjo od gospoda Laurenčiča, gospo Liliano Tomasetig, živita z lepo hčerko u Pescari. Prva fotografija nam kaže beneške duhovnike zbrane med zlato mašo pred cerkvijo Svetega Duha na Vrhu (Spi-gnon). Na sredi je zlatoma-šnik, gospod, sada Mons. Mario Laurencig, na njegovi levi je Mons. Angelo Cracina, na desni pa Mons. Valentin Bir-tig. Druga slika pa nam kaže Mons. Laurenčiča, ki ganjen občuduje veliko torto ki mu je bla parpravjena za priložnost. Zdi se nam, da misli, kako bo visoka za diamantno mašo, ki mu jo vsi voščimo iz srca! Resia - 25° per ventiquattro coppie Molte volte e con molto piacere abbiamo scritto di anniversari di matrimonio: nozze d'argento, nozze d’oro... ma quella che vi riportiamo ora è davvero una notizia bomba! Domenica 12 agosto a Prato di Resia hanno festeggiato le nozze d'argento ben 24 coppie! Il merito di questa grande festa va a Vittorio Di Lenar-do che ha ben pensato di non festeggiare da solo questo importante traguardo e così, con un po’ di pazienza, ha raccolto tutti quelli che come lui 25 anni fa hanno detto «si». A dire il vero nel 1959 a Resia erano state ben 36 le coppie che si erano unite in matrimonio, ma in 25 anni molte cose cambiano e questo vale anche per i 72 sposini resiani: qualcuno è andato all'estero, qualcuno è rimasto nella valle, qualcuno, purtroppo, è morto. Infatti all’appuntamento di domenica 12 agosto, dodici cop pie non hanno risposto allo appello. Non hanno voluto però mancare le restanti 24, due coppie sono addirittura rientrate dall’estero e precisamente da Parigi e Zurigo. Tutti assieme si sono ritrovati a Prato di Resia dove hanno assistito alla messa celebrata da don Alfonso Ba-razzutti. Alla messa è seguito il pranzo. La festa è andata avanti al suono della fisarmonica e della chitarra e delle tipiche «citire» e «bunkule». Non potevano mancare i tradizionali balli resiani. Il prossimo appuntamento è fra 25 anni quando auguriamo a tutte le 24 coppie di ritrovarsi nuovamente assieme per festeggiare le nozze d’oro. Per quelle di diamante, be’... ne riparleremo tra un po’ di anni, (di) Egregio Direttore, sono un ragazzo ventenne, studente universitario, e da qualche tempo ho iniziato a leggere e a informarmi il più possibile sui problemi culturali, linguistici e politici delle nostre valli e soprattutto sulla molto controversa proposta di legge riguardante la tutela della minoranza slovena, circa la quale voi, insieme ad altri giornali e correnti culturali e politiche, dibattete con tanto accanimento. Non voglio entrare nella questione con considerazioni personali che si aggiungerebbero alle tante, molto più autorevoli delle mie, che sono state espresse, ma vorrei solo permettermi di manifestare una critica sullo scontro ideologico che viene condotto da voi come pure dai vostri oppositori. (Preciso che la presente lettera è stata inviata ai direttori di tutte le testate delle Valli). Il dibattito che si è acceso è a mio avviso rapportabile per diversi aspetti ai duelli televisivi di Almirante e Pannello (per dirne uno), in cui la critica è prevalentemente demolitrice, in cui si da il massimo rilievo ai demeriti altrui e non alle proprie ragioni. E’ noto a tutti che lo scontro frontale non porta a nessun risultato positivo; solo col confronto, attraverso un processo dialettico, si può giungere a conquiste positive. In questo senso giunge come monito il sempre attuale pensiero del grande filoso fo greco Socrate, il quale insegnava ai suoi discepoli che la verità sta in ognuno di noi, ma che solo attraverso il confronto con gli altri è possibile estrapolarla e conoscerla. Le nostre valli sono minate da tanti problemi di cui voi con apprezzabile impegno vi occupate, ma che non saranno mai risolti se persisterà lo scontro «fratricida» che è in atto. L’unica forza che posseggono i deboli, e noi purtroppo siamo molto deboli, è l’unione. Solo attraverso il confronto democratico delle idee e attraverso la unione delle forze, potremo forse far sopravvirere economicamente le nostre valli assieme a centinaia d’anni di storia e cultura. Distinti saluti. Blasutig Gabriele Zivanit po svietu tonka ! MLADA BRIEZA 19B4 Spoznavajmo naše kraje otroc nam prave jo... Pod Barnas (it. Sottover-nassino), v Pod Barnàsu, iz Pod Barnàsa, podbamaški, Podbarnašanji. Leta 1981 44 preb. Fara Gorenj Bamas 2, avtobus pri Kočevarju 2, občina, zdravnik, šola 5r, srednje šole, pošta, špeter 7 km. Zaselek leži ob občinski cesti, ki povezuje dolino, pri Kočevarju, z Gorenjim Bar-nasom v nadmorski višini 245-261 m. Ledinska imena glej pod Kočevar in Gorenj Barnas. Kraj je primeren za sadje-rejo, ki pa nihče ne goji več. Tudi terasaste njivice so večji del zapuščene in gozd se širi po neobsežnih travnikih. Po vrtovih v neposredni bližini zaselka pridelujejo povrtnino za domačo rabo. Po potresu leta 1976 so obnovili in posodobili več hiš. Zaselek šteje 11 hiš. Priimki: Coren, Petricig, Stif, Speco-gna, Raccaro, Chiabai, Cru-cil, Strazzolini, Cernoia, Car-lig, Massera, Fragiacomo. Atovca (it Altovizza), v Atovci, iz Atovce. Leta 1981 13 preb., občina, pošta, ka-rabinierji, šola 5r, srednje šole, zdravnik špeter 7 km, fara Sovodnje, avtobus pri Kočevarju 2 km, sodnija, železniška postaja Čedad 12 km. Nadmorska višina 396-400 m. Tri kmetije na levem bregu Aborne, kamor pelje cesta ob Kočevarja. Zaselek leži v prisojnem pobočju slemena, ki deli sovo-denjsko in rečansko dolino. Kraj je znan tudi kot čja-baj (pri čjabaju) ali Fon (pri Fonih), od tukajšnjih hišnih imen oziroma priimkov Chiabai in Fon. Blizu Atovce se odpira na višini 300 m. rupa Čargonica ali Ščargonica (it. Cergoniz-za), ki je globoka 26 m. Ledinska imena okrog zaselka: Kras, Brieg, Bjarč, Barska Atovca, Za vratan, Polog, Rob, Dolina, Za planò, Grapa, Dobje, Pod uoz-nico, V sanožet’, Na klanči-ču, Za klancan, Za koritan, Ruohat, Pod foman, Star-njak, Na kripjeh, Za varhan, Na uodici, Kobjak, Planino, Jesenje, Laze, Debela peč, Klin (potok), Biele (v Bie-lih/potok). Na terasastih, prisojnih njivicah in senožetih so nekoč pridelovali več poljščin in dosti sadja. Zdaj kmetijstvo propada kot povsod v dolini. Mleko oddajajo v ažliško mlekarno. Vodovod iz bližnjega studenca. Blizu Atovce se vidijo razvaline votivne cerkvice sv. Jerneja, ki je stala na istoimenskem hribu (nadmorska višina 625 m). V Atovci je živel rezbar-samouk Angelo Carlig, ki je umrl pred približno 25. leti. Več o njem glej pod Barca. Pùoje (it. Puoie), v Pùoji, iz Pùoja. Leta 1981 48 preb. Fara Gorenj Barnas 1 vse ostalo špeter, 8 km. Zaselek, ki šteje 13 hiš, leži v nadmorski višini 371 m. ob cesti Kočevar-Gorenj Bamas. Teren primeren za sadjerejo in za kmetijstvo, ki močno propadata. Nekoč so tod gojili tudi trto in ta kraj z Gorenjim Barnasom je slovel zaradi značilnega belega vina «cividin». Tu so se rodili trije bratje duhovniki: p. Marko Blasutig, misijonar v Tailandiji, mons. Ciro Blasutig glasbenik, muzikolog in organist stolne cerkve v Grossetu ter že pokojni pre Fortunato Blasutig škofijski duhovnik. Priimki: Brocchiana, Blasutig, Coren, Coceanig. B. Z. 77e v žabnice je vse zlo lepuo, zaki mene me je všeč brieg. Zlo liepe so hiše, ki so na-rete no malo lesene. Striehe so dost starme, zak takuo snieg bo padu dol. Cierku je nareta s kamu-nji an je z.lo velika. Ima an turam dost vesok an uozak, an pokopališče. Oku Žabnice je puno brie-gu. Teli briegi se kličejo: Vi-šarje/Lussari, Ojsternik, Viš Nof di Montasio, Mangart. So vsi zlo vesoki an liepi. DAVIDE S pametnim delom se more živiet an na naši zemlji Pogovor z Armandom Rucchin iz Lombaja Bila je nedelja. Dve oštarije u Lombaju sta bile zaprte, ker so gospodarji in gospodinje šle h sveti maši u Štoblank. U vas so se par-pejali trije improvizirani kolesarji iz Laškega. Bili so trije možje že u letih in hitro se je zastopilo, da se vozijo na biciklu, zatuo da se jim stanejejo trebuhi in zatuo, da ne okoljenčajo doma. Sonce je že spjekalo in goniti bicikel do Lombaja, ni lahko še za mlade ljudi ne, ker je cesta starina in te pelje zmjeraj navzgor. Buogi Furlani so bili žejni. Prosili so za oštarijo in za dobar «verduz». Ker pa so ble oštarije zaprte, jih Armando ni teu pustit s suhim garlom naprej. In dobiu sem jih prav ob dobrem «verduzu», kadar sem vstopu u Arman- dovo hišo. Potle je žena Paola parnesla na mizo še boti-Ijko tajšnega hruškovega mošta, da bi ga človek ne za-menu še za narbujš vino ne. Pijemo in se pogovarjamo. Od začetka, sem mislu, da so trije «ciklisti» Armandova žlahta, potle sam zastopa, kuo so šle reči. Videli so se parvikrat u življenju, pa Armando je tak. Njega hiša je za vse odparta in pokaže se radodaran tudi do ljudi, ki jih ne pozna. Je zmeraj pun djela, zmjeraj pun dobrih iniciativ, pa le dobi cajt za človeka, za parjatelje. Armando Rucchin se je rodiu 30 maja 1946. leta. Biu je še zlo mlad, ko je emigriral u Švico (u Svizzero). Potem je dielu vič let u Italiji, po raznih kantierih. Za sabo ima tudi tri leta Afrike (Li- bia). Pred desetimi leti se je ožemi. Ima pridno in delovno ženo, ki se kliče Paola in je doma iz Marsina. Paola mu je rodila res dva lepa otroka: Federico ima devet let, Katjuša pa pet. Armando je komunski kon-seljer u Garmeku. Poskuša prav vse, da bi ne muoru spet zvet valiže u ruoke. Z njega dobro voljo, z njega iniciativami, daje vzgled drugim, da naš ni te zadnji svet in da se s pametnim delom da marsikaj narest, da se more življet na naši zemji. Velika Armandova skarb, je velik hlev, velika štala blizu vasice Obranke. Fondamente je že naredu, pa dnarja od dežele ni in Armando potarpežljivo čaka in čaka - pa ne križam rok. Dau je življenje novim iniciativam: u dve njive pod Obranke je usadiu pittine ja-guce in čeprav ni bluo Ijetos dobro Ijeto zanje - zavojo da-ževnih mjescov, so mu še kar dobro obrodile. Sječe travo o upanju, da se mu bo napunla s kravami štala, ki muora bit še zgraje-nal sf^a hosti, zida, rajha, teše in je začeu rediti zajce. «Zajčereja varže, če znaš pametno delat z zajci. Zdaj Jih imam 120, pa bi jih lahko imeti puno vič, ,če bi imeti prostor zatuo». Nam je po-vjedu Armando. In pri vseh teh iniciativah, je še hišo postroju in kaka lepa hiša! In pri vseh teh iniciativah ima še zmeraj no malo cajta za parjatelje, da jim kaj dobrega ponudi za pod zob in kaj čistega za namočiti garlo. Ah, ja s kor bi biu pozabu: letos je usadiu 400 mladih, že cepljenih jabuk in so take sorte, da bojo kmalu obrodile! Kuražno, Armando! Če bi bli vsi takuo skarbni kot ti, hi naše vasi spet oživjele. Mislim tudi, da bi ne smeti ostat sam, da tajšnim ljudem kot ti, je treba pomagat. Še Buoh je jati: «Pomagaj se, ti bom pomagu!». Doric Armando in njega jaguce. Na levi je žena Paola, na desni pa sta kupca •z mesta, ki sta prišla kupavat sadež kar pred njivo / / * j ' ' AtiiMli Predvčeranjim smo šli na Višarje par nogah, zaki funivia na funciona. Smo šli zguoda, zaki smo misnili, de pot bo duga. Smo hodil malomanj tri ure. Na Višarje je šu samuo tist, ki je teu, od moje skupine smo šli samuo ist, Leonardo an Stefano, Cristina an Sandra. Vsak an tkaj je biu an u-tar od vie Crucis. Mariangela, Vigia an Samanta so ble te zadnje: za se ustavt so kladle na puošto rože k usa-kemu utarju. GIACOMO Intervista otrokan iz žabnic 1) Sta veseli, de smo lietos paršli tle v Žabnice? JA, JA, SMO VESELI. 2) Se ušafata dobro z nam? JA, SE UŠAFAMO DOBRO TISTE MALO CAJTA, KI PRID-MO TLE. 3) Kuo stojita tle v Žabni-cah Kuo pasata cajt? DOBRO, ZAKI NE VASI KU TELE JE NIE, GREMO BRAT GOBE, LOVIT RIBE AN PLEZAT. 4) V šuoli študiata slovensko? NE, SAMUO NIEMŠKO. 5) Drugo leto prideta na Mlado briezo? JA, SAMUO ČE NA BO TLE. 6) Imata raj niuorje al brieg? MUORJE. 7) Van je všeč buj Marina al Živa? NAN JE VŠEČ BUJ MARINA. 8) Poznata kake puobe od Mlade brieze? Sta njih prijatelji? JA, JIH POZNAMO AN SMO NJIH PRIJATELJI. 9) Imata kake čeče tle v kolonji? NE, ZAKI SO GARDE. V čer a smo sli na «Rigugio di Brazzà», ki se ušafa na planine Montasio. Smo šli ob sedmi uri s koriero do Sella Nevea an potle planinci so naš pejal go na «Rifugio di Brazzà». Gor smo odločil, duo bo šu na Montaž (Iof di Montasio). Smo odločil, de bojo šli: ist, osan drugih fantov, Marco, Sandra, Be-pino, Vasco in vodniki. Smo saludal vse anta smo šli. Kar smo paršli malomanj na skale, smo se ustavli za počivat. Na skalah san imeti no malo strahu, zaki je biu parvi krat, de san šu na skale. Po no malo cajta strah je šu proč anta san biu brez s kar bi. Kar smo paršli do na skale, ki so ble zlo starme, vodnik nas je zvezu, zaki je blo garduo. Kar smo paršli gor na varh, smo muorli iti subii dol, zaki je blo mraz. Dol smo šli zvezani, zaki je blo gardo... DAVIDE ...Prima i tedeschi volevano chiamare il paese Campo delle rane, ma uno ha tradotto male e così adesso si chiama Camporosso... (Enrica) smo paršli nazaj, so nas vidli tist, ki so ostai na rifugio, an so zaòel ...Alle nove inizia la lezione di musica, dove impariamo canzoni, dopo facciamo disegno, che non mi piace, l’ultima lezione è la più interessante perchè si impara una lingua, cioè lo sloveno... (Marco e Giorgio) Donas smo šli na Tarbiž gledat Udinese... MOTOCROSS - 2A PROVA "TROFEO FRIULI,, A TUTTO GAS SUL CIRCUITO DI CLENIA AUTOMOBILISMO - 4° Rally Valli del Torre Bravi i nostri equipaggi All'insegna dello spettacolo la seconda prova del Trofeo Friuli di motocross disputatasi a Clenia di S. Pietro al Natisone domenica 5 agosto. 83 gli iscritti nelle classi 80, 125 e 250 oc. che si sono dati battaglia su un circuito preparato a puntino dal Moto Club Valli del Natisone che ha saputo sobbarcarsi oneri e responsabilità non indifferenti per la organizzazione e la buona riuscita della manifestazione. Due prove per la classe 80 cc., due batterie di qualificazione e finale per le classi 125 e 250 cc. hanno offerto al pubblico presente un pomeriggio carico di emozioni e saggi di abilità in una serie innumerevole di salti, sorpassi, ammucchiate ecc. che distinguono una disciplina sportiva, quale è il motocross, frutto di tecnica, temperamento, preparazione atletica ed integrità fisica. Tutto bene ad eccezione di un lieve infortunio in mattinata, durante le prove, e di una caduta spettacolare che ha tenuto il pubblico con il fiato sospeso per un attimo quando alla partenza della seconda batteria di qualificazione della 250 cc. Zanini rovinava addosso ad un altro concorrente. Nulla di fatto e nonostante il ritardo conseguente il valligiano riusciva a qualificarsi per la prova finale. Alla fine, dopo la lunga attesa per la compilazione delle classifiche (unico motivo di turbamento per una gara organizzata al meglio) sono risultati vincitori: Crivellari Gianfranco per la classe 80 cc., Masarotti Roberto per la 125 e Micheluz Edino per la 250. Missana Marcello del M. C. Valli, nella classe 80 cc., pur correndo con ima moto un po’ »capricciosa» è riuscito ad arrivare in fondo concludendo in quarta posizione. La classe 125 non ha presentato concorrenti locali, ma ciò nonostante la gara è stata bella ed avvincente conclusa con un finale tutto per Masarotti che andava a vincere con un largo margine di vantaggio. Nella classe 250 invece nutrita rappresentanza per il M.C. Valli: Favero Loris, Mantineo Giuseppe, Piussi Claudio, Scuderin Claudio, Tomasetig Giovanni (presidente del sodalizio) e Zanini Giuseppe ci hanno dato dentro e, fatta eccezione per Mantineo, sono tutti in finale. Il migliore è Piussi che su Suzuki conclude con un ottimo 5° posto, seguono Tomasetig 13, Scuderin 14, Zanini 15 e Favero 17. Buono quindi il lavoro svolto dal M.C. Valli del Natisone che, dopo l’inizio attività nel novembre 82, quest’anno è legalmente costituito e conta oltre 50 iscritti dei quali 8 i componenti del consiglio direttivo e nonostante le ovvie difficoltà iniziali è riuscito ad offrire al pubblico una manifestazione che ha visto impegnati i migliori esponenti regionali della regolarità. Le basi quindi ci sono, si tratterà ora di lavorare per mantenere e migliorare sotto vari aspetti quello che per le Valli è uno sport nuovo, ma che ha già trovato un ampio consenso di giovani ed appassionati, (o.d.). Una notte calda tipicamente estiva ha reso ancor più surriscaldato il clima al 4° Rally delle Valli del Torre volevole per il campionato triveneto rally di 2. serie e per quello del Friuli - Venezia Giulia. Tutto liscio su un percorso già collaudato da due precedenti edizioni che lungo le strade del tarcentino prevede quattro prove speciali su a-sfalto da ripetersi due volte. Dei 143 partenti Molinaro - Del Negro su Opel Ascona Gruppo A sono i più veloci e concludono primi davanti ad Aguzzoni - Mattelig su Ritmo 1300 Gruppo A. Vediamo riproposto quindi anche in questa prova il binomio Aguzzoni - Mattelig che avevamo già seguito al Rally del Carso e a quello dei Colli goriziani e che ha preso decisamente piede nell’attività rallystica del Triveneto. Aguzzoni è noto per l’attività oltre che nei rally, nelle velocità in salita con un prototipo Osella mentre Mattelig Evelino di Ponteacco è conosciuto a tutti per l’attività svolta a fianco di Albano (attualmente impossibilitato per motivi di lavoro) nelle passate stagioni, durante le quali sono stati cinque volte vincitori del campionato triveneto, con due secondi posti a quello italiano e vincitori del campionato italiano Autosprint. Per Evelino quindi si tratta di un’attività seria e preparata che al contrario di quanto possa sembrare richiede impegno e capacità. In effetti il copilota costituisce il computer di bordo dei bolidi da rally e dà al pilota, concentrato solo ed e-sclusivamente alla guida, tutte le informazioni riguardanti il tracciato, le prove speciali, le assistenze, ecc. tenendo sotto controllo i tempi ed ovviando agli innumerevoli inconvenienti che si verificano durante la gara. Scendendo nelle classifiche di classe troviamo Corredig-Gubana primi in gruppo 2 classe 1150, equipaggio trnovo non tanto per Corredig che tutti conosciamo per la sua attività al trofeo A 112 Abarth, quanto per Gubana che in questa occasione ha sostituito Zamparutti e Zu-gliano (copiloti abituali di Corredig nelle prove di Trofeo) che si sono cimentati in Gruppo N classe 1600 guadagnando un 4. posto. Venturini-Bevilacqua sono in 15. posizione in Gruppo A classe 2000, mentre nuovo del tutto è l’equipaggio di Cer-noia Franco e Patrizia (fratello e sorella di Vernassino) che su A 112 Gruppo 2, nonostante siano stati tenuti a freno da un cambio «capriccioso», concludono soddisfatti in ottava posizione di classe alla loro seconda uscita dopo il ritiro ai Colli goriziani. (OD) Partenza della classe 125 cc. GASPARUTTI... SUPER! 4 beneške nogometne ekipe na turnirju v Livku Un centinaio di corridori ha dato vita alla 16a notturna di Cividale per conquistare il 2° Trofeo Renzo Miani alla memoria messo in palio dal Velo Club Cividale Valnatisone e sponsorizzata dalla Banca Popolare di Cividale. La gara più spettacolare è stata certamente quella dell’allievo Gasparutti nell’individuale il quale, partito in fuga al 1° dei 24 giri, è quasi riuscito a doppiare il gruppo fra il tripudio del pubblico di casa. Grazie a questa sonante vittoria il biancorosso di Ivano Cont ha portato a 5 le vittorie stagionali ed ha fatto assegnare al Velo Club Ci- vidale l’imponente trofeo Emporio dell'Edile. Nella prima gara della serata, partita in ritardo a causa del mancato allestimento da parte dei tecnici comunali deH’impianto di illuminazione ottimo 4° posto nella cat. esordienti a Michelani Paolo del Veloclub Cividale Valnatisone. * * * Dopo la vittoria nel «memorial Renzo Miani», Luciano Gasparutti ha vinto alla grande il circuito notturno di Ronchi dei Legionari. Ma la prova più esaltante è stata quella realizzata a Fiumicello dove il forte atleta del presi- dentissimo Giovanni Cappanera ha sbaragliato tutti gli avversari con una prestazione che ha avuto dell’impossibile. Dopo una rimonta per raggiungere i dieci avversari in fuga è partito ad un tiro dalla fine distaccando tutti e mantenendo un vantaggio sul secondo arrivato di un minuto e trenta secondi. * * * Il 5° gran Premio «Benedii» organizzato dal Veloclub Cividale - Valnatisone con la collaborazione del Comitato Festeggiamenti di Vernasso, ha visto un grosso successo di partecipanti e di pubblico Il vincitore premiato assieme al presidente Cappanera lungo il percorso. Lungo i tornanti di Postregna i sandanielesi Della Vedova e Simonitto hanno sorpreso tutti con uno spunto che li ha portati aM’arrivo sul viale Azzida con un vantaggio di 31” su Modonutti 3°, e Gasparutti 4°, buona anche la prova di Marco Lorenzutti 9" ad 1’10”. V soboto 28. in nedeljo 29. julija je Livek gostil 16 nogometnih ekip ter mnogo ljubiteljev in občudovalcev tega športa. Vsi, ki so se zbrali ob igrišču na Livku, da bi srpod-bujali in bodrili svoje ekipe, so imeli kaj videti. Lepo vreme, prijetno vzdušje, dobre in fer tekme ter dobra organizacija so bile glavne značilnosti tega turnirja. Enako se lahko organizator pohvali z odličnim in korektnim sojenjem obeh sodnikov. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe: «Kik» iz Kamnika pri Ljubljani, «Oddih» iz Nove Gorice, Tarč-mun, Matajur, Marsin in Pra-potno vsi iz Benečije, Čezsoča iz Čezsoče pri Bovcu, «Cezar» iz Kobarida, «Razor» iz Poljubina pri Tolminu, «Albatros» iz Tolmina, Žaga, Bre-ginj, Idrsko, Drežnica, Livek II in organizator turnirja Livek. Čeprav so na tem turnirju vsi dobili pokale, se je vsaka ekipa potegovala za kar najvišje mesto. Vsa moštva so pokazala veliko borbenost in zeljo po zmagi. Kljub temu pa je marsikatera ekipa nesrečno izpadla, saj so penali prinesli zmagovalca. Turnir so sestavljale precej enakovredne ekipe, le ekipa «Kik» iz Kamnika se je odlikovala po kakovosti in tudi največ pokazala na tem turnirju. Po končanem turnirju sta predstavnik Livka in predstavnik ekipe Trčmuna, ki so bili so-organizator, podelila v imenu pokroviteljev pokale med naslednje ekipe: Prvo mesto je po zmagi 2:0 nad drugouvrščeno ekipo Livka osvojila ekipa «Kik» iz Kamnika. Tretje mesto si je pri- svojil «Albatros» iz Tolmina po zmagi nad «Razorjem», ki je bil četrti. Sledili so: 5: mesto Trčmun iz Benečije, 6. «Cezar», 7. Čezsoča, 8. Idrsko, 9. Matajur iz Benečije, 10. Dreznica, 11. «Oddih» iz N. Gorice, 12. Breginj, 13. Livek II, 14. Žaga, 15. Marsin in 16. Prapotno oba iz Benečije. Podeljeni so bili tudi pokali za: najboljšega strelca turnirja -Kavčič 6 golov «Kik» Kamnik najboljši igralec - Mandič «Kik» Kamnik najboljši vratar - Sivec Slavko Livek Naj še omenim pokrovitelje tega turnirja, ki so prispevali pokale: Pokal za drugo mesto: Impresa Edile Blasutig Varmi; Za tretje pa: Banca popolare di Cividale Poleg teh pa še: Del Me- dico Dante Pittura - Lusevera, C.A.V. di Caramel - Cormons, Busolini - Cividale, Pizzeria Cavallina Crucil Oraziana -Cividale, Automobili Edera -Cividale, F.Ili Piccoli - Cividale, Ed il va 11 i - Čemur, Bici-sport Benotto - Cividale, Tut-tocarni Braidotti - Cividale, Rifugio Pelizzo - Cividale, Farmacia Fontana - Cividale, Soc. Cattolica Assicurazioni, Enovalli Pulfero (Petjag). V imenu organizatorja N.K. Livek in soorganizatorja Trčmuna, se zahvaljujem vsem pokroviteljem, obenem pa se zahvaljujem vsem ekipam za udeležbo in sodelovanje, gledalcem pa za prijetno vzdušje ob igrišču. Vse skupaj vabim, da se naslednje leto v še večjem številu dobimo na turnirju «Livek 85». Do takrat vsem športni srečno N. K. Livek Zabreščak Jože 4 squadre delle Valli al Torneo di calcio di Luico Il 29 luglio sul campo sportivo di Livek si è svolto un torneo di calcio a 16 squadre di cui 14 della vicina Slovenia e quattro beneciane, Tercimonte, Montemaggiore, Prepotto e Mersino. Il torneo è stato organizzato dai ragazzi di Tercimonte e da quelli di Livek. A causa del campo da gioco di dimensioni ridotte ogni squadra poteva entrare in campo con non più di 7 giocatori. Le partite avevano una durata di 20 minuti per tempo, questo perchè il torneo cominciava alle 9 del mattino per terminare alle 21, così chi riusciva ad arrivare in finale praticamente doveva giocare quattro partite in una sola giornata. Un vero record. Purtroppo per le nostre squadre le cose non sono andate per il meglio, l'unica ad entrare nei quarti di finale è stata quella di Tercimonte. La vincitrice del Torneo è stata la formazione di Kamnik E' il secondo anno che si svolge questo torneo calcistico e se il primo ha avuto pochi partecipanti sia come squadre che come pubblico, questo anno è stato un vero successo. Al valico di Livek c’erano i finanzieri sbigottiti che non capivano come mai alle otto di mattina ci fosse tanto traffico. Da tutti i paesi, Montemaggiore, Masseris, Tercimonte, Mersino, Pulfero, Sa-vogna, S. Pietro al Natisone, i Be-neciani sono accorsi numerosi ad incitare i nostri giocatori. I paesani di Livek hanno preparato per l’occasione anche dei chioschi ed una grigliata. Una vera festa conclusasi con ricchi premi per tutti i partecipanti ed un arrivederci al prossimo anno. gc Zanini del M.C. Valli del Natisone in piena azione Piussi del M.C. Valli del Natisone in un sorpasso «in quota» Una fase del 5° gran premio Benedii ■/.wa'Zy'■////*, Lorenzutti precede al traguardo II gruppo SREDNJE PODSRIEDNJE An lietos je bla liepa naša festa! Vse naše vasi v polietnem času oživiejejo, ker se var-nejo damu naši emigrant. Tuole vaja an za Podsried-nje. An lietos vsi Podsried-njam, ki so arzstreseni po sviete zavojo diela so se var-nil v rojstno vas za preži-viet ferie v domačem duhu. Lan so pomislili narest no lepo festo vsi kupe za se le-puo pozdravit. Jim je bluo šlo dobro takuo so odločil jo narest an lietos. V nedie-jo 5. vošta so se zbral vsi kupe an že zjutra začel peč peteline, klobasice, kuhat pulento. Vse je bluo zalito z dobro kapico domačega vinca. Nie mogla manjkat ra-monika an za tuole so po-skarbiel Roberto Cižguju, Luciano Kuosu an njega sin. Vsi so jo lepuo piel, pil, jedli an plesal. Zvičer so se pobral na senjam, ki je biu ta par Sv. Miklavže. Kar so se varnil damu so spet začel gost an piet ta na sred vasi an Buoh vie do kere ure so jo bli nateguval če se nie biu začeu lit daž, ku iz škafa an jih pognu damu. Pognu damu do druzega lieta saj so Podsriednjan doma in po svietu že jal, de drugo lieto se ušafajo spet vsi kupe an njih festa bo še buj liepa an buj vesela. GORENJI TARBI V petak 10. vošta je paršu na sviet v čedajskem špitale liep puobič, kateremu so dal ime Simone. Puno veseja je parnesu mam Vilmi iz Bare (Sauodnja), tatu Marinu Ba-lus Tonacu iz Gorenjega Tarbja an vsi žlahti. Malemu puobčju želmo vse, kar je narlieušega na telim svietu. VARH JEŠIČJE V saboto 11. vošta se je v čedajskem špitale rodila Martina Clinaz. Srečna mama je Anita Crisetig iz Ura-tac (Varh), srečan tata pa Claudio Petelinu iz Ješičje-ga. Mali Martini, ki bo živie-la z družino v Ješičjem želmo srečno an veselo živlie-nje. VARH V petak 27. luja je v čedajskem špitale umaru Ernesto Crisetig - Tončju iz naše vasi. Imeu je 76 liet. Ernesto nie stau dobro že puno cajta. Se je biu glih varnu iz špitala, kadar se je počutu nazaj slavo. Naglo so ga rikoveral, a nič nie pomagalo. Umaru je le tisto nuoc. V veliki žalosti je pustu ženo, sinove, hčera an puno žlahte. Njega pogreb je biu go par Sv. Pavle ( čer- DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO Od 2. do 21. septembra Od 2. do 7. septembra Čedad (Fontana) tel. 731163 Premariah tel. 729012 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Od. 8. do 14. septembra Špeter tel. 727023 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Od 15. do 21. septembra Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». ZAPRTE LEKARNE ZARADI POČITNIC FARMACIE CHIUSE PER FERIE Čedad (Fornasaro) od 20-8 do 9-9 Grmek od 17-9 do 23-9 Manzan od 1-9 do 9-9 S. Giovanni al Nat. od 15-9 do 21-9 Sv. Lenart od 3-9 do 9-9 Tavorjana od 3-9 do 9-9 neeje) v saboto 28. luja. Ganljivo je bluo videt njega štier sinove kadar so ga nesli v prerani grob. Naj v miru počiva. ČEDAD Dva mlada novica iz Prešnjega U nedeljo 1. julija sta stopila na skupno življensko pot Bergnach Romano (22 let) an Maion Luisad9 let), oba iz Prešnjega. Venčno zvestobo sta si objubila v cerkvi v čelah nad Prapot-nem. Na ojceti, ki je bla u Col-loredu, so se zbrali okuole noviču žlahta an parjatelji. Romano je zadnji (te mali) sin Iva Tamažovega iz Kraja - dreški kamun, ki pa živi z družino u Prešnjem, od kar se je varnu s penzio-nam iz Belgije. Novičam želimo puno sreče, zdravja an puno zdravih an lepih otruok. Podbonesec ŽALOSTNO PISMO IZ AVSTRALIJE Cobram, 5.7.1984. U Cobramu - Victoria (Avstralija) je umrla Marta Juretig, poročena Fantig. Z veliko zamudo objavljamo, Na praznik, ki so ga parpravli fara Svetega Štoblanka, dre-ski an grmiški kamun, za petdesetletnico prihoda gospoda Laurenčiča, ki je ostou pri svetem Štoblanku, kod dober pastir SO VSI PARŠU Paršlo je vseh tistih malo, ki jih je ostalo. Parèli nekdanji njegovi fara- [ni, ki ga ljubijo letos, kot lani. Paršli so prijatli od Device Marije, kjer ljubezen do njega nobeden ne skrije. Paršli so prijatli Božičnega raja, paršli so prijatli Velike noči. Vera njegova, vsak dan gore [vstaja, naj Bog mu podari še nove [moči! Paršli so prijatli, ki ljubjo Boga, da je umarla 12. decembra 1983. Stanovala je že puno let s svojo družino u Cobramu. šla je za operacion u Sepe-rton in en dan prej, ko se je imela vrnit ozdravjena na svoj dom, jo je na hitro pobrala smart. Bila je še zlo mlada. Rodila se je u Marsinu 26.3.1936. Bila je pridna žena, simpatičnega an veselega karate-ria. Puno bo manjkala vsem tistim, ki so jo poznali, posebno pa žalujejo za njo mož Dino, sinovi Mario, Giuliano, Aldo in hči Paola. Njim in vsi žlahti naj gre naša srčna tolažba. Silvio Tomasetig P. S. Sem vaš naročnik Silvio Tomasetig - Flipežu iz Zve-rinca. Pošiljam vam fotografijo pridne an bardke žene, ki nas je tako mlada zapustila. Fotografija je no malo polomjena, pa njesmo mogli dobiti boljše. Upamo, da jo vsedno publikate. Z družino prav lepo pozdra-vjam mamo an brata Pavli-cja na Zverincu, sestre: Rosino na Gorenjem Bardu, Vilmo u Milanu, Lucio u Gruppignanu, strice, navuo-de an kunjade. Lep pozdrav tudi vsem braucem Novega Matajurja. Zbogom in korajžno naprej! UDINE, 30 lupilo 1984. o.g. Uredništvu Novela Matajurja * G S D A D * Qualche pennellata di umorismo fa bene a tutti. Se lo anazio lo consente, chiodo ospitalità per oueata mezza barzelletta, che ricordo di aver letto tanti e tanti anni fa. - ZA DOBRO VOLJO - PACJSNT: "Pet 3to dinarjev je pa res preveč :-a puljenje zoba - za delo clrbih dveh .sekundi !" ZOBOZDRAVNIK: "No, ce ravno želita vam p.a. lahko izpulim tudi počasi!" Pozdrav! Piopo GIOVAGNONI ■ UDINE « u.. parare ancora 10.000 lire l'Abbonamenti) nnui-le. Raddoppiate l’importo ner il 1985, nerchA i£ quindicinale lo merit..,* Marijo Devico in Sv. Duha. V cerkev je spravil ruke in [lesice, vsem je ponudu vilce in žlice. Na tanko ni gledan na izbrane mu liste, u cerkev je spravu tud komu- [niste. In kot idiot, je na praznik paršeu tudi Judež Iškarjot, za njim pa marš - šeu, ki je hitro odšeu. kadar je videu tarkaj ljudi, je jau: «Se mi njekam mu- [di!» Adan, ki je blizu kadiu «trin-[ciato fort» je jau: «Tist mož je šu pisat [raport!» In takua je Marš-šeu takua hitro odšeu, pa je le povleku vodo na svoj mlin in na praznik zatitka svoj [klin! Petar Matajurac FOJDA CENEBOLA-LUCERNA Poročila se je segretaria naših emigrantov v Lucerni Na dan 26. maja ljetos sta se poročila u Vicenzi Traco-gna Manuela in Micoli Elio. Manuela je hči naših emigrantov iz čenebole in je pridna, brumna segretaria šeciona naših slovenskih e- Avokat Carlo Podrecca sin naših slovenskih staršev, ki je živeu u Čedadu - Garibal-din, ki je z Garibaldijem tulcu za zedinjeno Italijo, je napisu znane bukva o nas: «La Slavia italiana». Na neki strani piše o naših šindakih takole: «I sindaci delle Valli del Natisone sono attaccati ai segretari comunali come i vitelli alle mammelle della mucca!». Od kar je tuole pisu Carlo Podrecca je šlo mimo, je pasalo že vič ku stuo Ijet in stvari so se tudi par nas spremenile. Se ne postavja za šin-dake vič samuo tajšnih mo-ži, ki imajo puno repu (krav) u št ali an tnalo soli u glavi, tajšne, da so kumi znal podpisat dokument. Ne, donas imamo po naših komunah tudi tajšne sindake, ki se ne muorjo daržat komunskih sekretarju, kot telé za sis krave. Imamo takuo šuolane šindake, da bi lahko marsikaj učili sekretarje. Zatuo se ti še buj čudno zdi, kadar prebereš tajšno novico, kot jo je publikii zadnji «La voce del Friuli orientale», n. 3 agosto 1984, ki smo jo tle spodaj publikal tajšno kot je: Egregio signor Direttore, chiedo la sua cortesia per inserire nel suo giornale e quindi pubblicare la seguente lettera-dichiarazione che riguarda il riconoscimento di minoranza etnica per le Valli del Natisone. Sul numero ultimo del periodico «Novi Matajur» è stata resa nota una petizione per il riconoscimento di tutela globale per le Valli de! Natisone e limitrofe. Detto documento è stato firmato dai Sindaci di Drenchia, Grimacco, San Pietro al Natisone e da me Sindaco de! Comune di Pulfero. Dopo aver esaminato attentamente sia lo scritto che la mia posizione personale e di amministratore, ritengo mio obbligo e dovere di dichiarare con scienza e coscienza che mi dissocio con fermezza dai miei colleghi, in quanto ho sottoscritto il documento involontariamente ed in un momento di disattenzione, ritenendo si trattasse di una richiesta e salvaguardia delle nostre tradizioni, delle nostre parlate. Nel dissociarmi da tale intervento migrantov v Lucerni (Švica). Fotografija nam jih kaže vsa srečna in vesela, ko pijeta pred veliko torto na zdravje in srečo njih skupnega življenja. želimo jim, da bi bla njih skupna življenjska pot posuta z rožicami. ŠPETER Po dugim tarplienju je v čedajskem špitale umaru Luigi (Giuseppe) Tomasetig iz špietra. Imeu je 82 liet. V žalosti je pustu sinove, hčera an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Špietre v torak 14. vošta. * * * Zadnji dan luja je v čedajskem špitale umarla Giuseppina Ursig poročena Carbonaro. Bla je šele mlada, saj dichiaro nutia ta mia jirma apposta sul predetto documento, confermando così, sia come persona e come Sindaco del Comune di Pulfero, che le nostre genti compreso io intendiamo salvaguardare, nel rispetto delle leggi e della democrazia, le nostre tradizioni religiose, le nostre parlate ed i nostri costumi unitamente ai sinceri sentimenti di italianità che abbiamo ereditato. Grazie per l’ospitalità. Il Sindaco di Pulfero Manzini Antonio Avevamo già avuto occasione di leggere sui quotidiani la presa di posizione del sindaco di Pulfero. Sappiamo che a tutti i pubblici amministratori si presentano ogni giorno decine, se non centinaia di fogli da firmare e non sempre (per non dire mai) hanno la possibilità di leggerli prima di firmarli. ““ 11 fatto che il sindaco di Pulfero abbia voluto rileggersi un documento così importante con calma, dimostra la sua sensibilità per i problemi della sua comunità e, soprattutto, il grande coraggio avuto neH’ammettere pubblicamente un errore. 11 che non è da tutti. Specialmente al giorno d’oggi. Eh, si, cara «La voce del Friuli orientale», non mi crederete, ma questa volta il Petar Matajurac è daccordo con voi, quando affermate: «Sappiamo che a tutti i pubblici amministratori si presentano ogni giorno decine, se non centinaia di fogli da firmare e non sempre (per non dire mai) hanno la possibilità di leggerli prima di firmarli». Sacrosanta verità! Però è brutale, vigliacco, delinquente, disonesto colui che carpisce in questo modo le firme per danneggiare il prossimo. C’è qualche segretario comunale che si è specializzato nel far firmare ai sindaci i documenti con questa tecnica. Ne sa qualcosa Isidoro Predan - Dorič, nato a Grimacco il 7 maggio 1932, residente a Brida superiore n. 1, processato a Udine il 7 maggio 1954 per «spionaggio indiziario». Al processo era stato chiamato, come teste d’accusa, il sindaco di Grimacco, ora compianto cav. Antonio Pau-letig. je imiela samuo 52 liet. V žalosti je pustila moža, sinove an puno žlahte an pa-rjatelju. Nje pogreb je biu v Špietre v četartak 2. avgusta. KUOSTA V starosti 75 liet je zapu-stu tei sviet Ignazio Cernoia iz naše vasi. Umaru je v čedajskem špitale. V žalosti je pustu sestro, bratre an puno žlahte. Njega pogreb je biu v nediejo 19. vošta v Gorenjim Barnase. PETJAGTARČMUN V nediejo 5. vošta sta v liepi cierkvici Sv. Doroteje v Petjagu stopnila na skupno živlienjsko pot Carla Bianchini iz tele vasi an Giovanni Petricig Bolovanu iz Tarčmuna. Novičam, ki bojo živiel na Tarčmune, želmo puno liepih reči. Dal presidente del Tribunale, dott Mario Boschian (anche lui ora defunto) è stata letta una lettera, datata 13 novembre 1953 e indirizzata alla Procura della Repubblica di Udine. La lettera che accusava Predan di tutto, portava la firma del sindaco, cav. Antonio Paule-tig- Lui, caro Toni — Bald po domače — tanto bravo e o-nesto, ha negato davanti ai giudici e davanti al numeroso pubblico di aver firmato quel documento. Camerati, andate a leggere gli atti del processo! Non so, se ho fatto bene a paragonare i due fatti, cioè la firma del sindaco cav. Pau-letig del 1953 e quella del sindaco Manzini del 1984. Qualche differenza c’è, senza mancar rispetto a nessuno. Il sindaco di Grimacco era semianalfabeta, e da quando ha firmato il documento citato, sono passati 31 anni, mentre il sindaco di Pulfero non è l'ultimo arrivato. Ha fatto per decine di anni l’impiegato comunale e come tale è andato in pensione. C'è poi un’altro fatto, molto importante: è un ex deportato che ha sofferto le pene del campo di sterminio nazista di Dachau. Ecco, ho pensato, che un uomo simile, che ha sempre combattuto per la libertà, che ha sofferto per essa, un uomo che ha pagato di persona, che ha sempre lottato per la giustizia fra gli uomini, non può essere fregato per la firma come il cav. Pau-letig. Che cosa gli è successo dopo aver firmato un documento di difesa della nostra minoranza slovena? A quale processo è stato sottoposto? Tante sono le vie del Signore, ma ancor più numerose quelle della pressione e dell'oppressione! Ha resistito a Dachau nel 1944-45, ha ceduto a Pulfero nel 1984. Il perchè lo dirà la storia. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac PISE f4Mj; PETAR :f|ji| MA TAJ URA C Če šindak ne vje, koj podpiše > v 11 Jr ÉJ' KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH DREKA Po naših vaseh so merjasci napravli veliko škodo Kmet zrježe zemljo, jo skopa, znese gnuoj u koših in njivo, seje, usadi in čaka, čaka... ne pardjelka: tučo al pa merjasca (to duje prase-cinghial). Donašnji dan se kmetje u bolj razvitih krajih obran j o pred tučo z mrežo ali pa s streljanjem proti meglam, ki so nosilke ledenega «svinca». Merjascu pa ne ubrani obedan pohoda po naših njivah. Po naših gorskih vaseh, pa tudi po dolinah, so ratal kumetuški trator, škoda pa, da ne pridejo orat, kadar je za usjat al za usadit, pač pa kadar je pardjelak zdrev. Posebno si radi pitajo trebuhe s krompirjem an sjerkam. Ni mreže ne ograje, da jih ustavi, lahko jih podere samuo puška. Zavoj o izkušenj iz prejšnjih let, so letos po dreških vaseh kumetje ogradili svoje njive posejane s krompirjem, pa ni nič pomagalo, merjasci so jim vsedno uni-čali pardielak. Bili so konškriti 50 let od tega Tisti, ki so živi, imajo letos 70 let in je šlo že mimo petdeset let, od kar so bli koškriti. Nažalost pa niso vsi živi. Sliko nam je pame-su Trusgnach Giovanni - Za-netto Podopokarju po domače iz Trušnjega. Tisti dan so imeli vsi približno 20 let, godu pa jim je znani godac Gušto iz Černiče. Na fotografiji stoje od leve proti desni: Venceslao Prapotnich -po domače Vencelj štenga-rjov iz Praponce (umru), Vittorio Trusgnach - Puhov iz Pacuha (umru), Namor Cesare - šive ju iz Razpotja, Al bo plač ju kajšan hudič njih škodo? Al pa se bo zgodilo kot lansko leto kmetu iz Oblice, ko so mu pošjali nekaj manj kot dva tavžent lir! Naše fotografije kažejo, kako so ograjevali kmetije njive po dreških vaseh (Oc-nebardo). Farbani trakovi, bodeča žica (retikolat) in koli. Pri Obrankih pa so celo postavli klapotac, da bi daržu deleč s svojim klapo-tanjam nezaželjeno golazan. živi u Benetkah, Raffaello Tomasetig - Tacju iz Pacuha (umru), Trusgnach Giovanni Podopokarju iz Trušnjega, živi v Belgiji, Eugenio Tomasetig - Kakuošic iz De-benjega, živi v Galjanu pri Čedadu. Sede spodaj: Drescig Tranquillo - Mo-horov iz Dreke živi v Belgiji, na sredi godac Gušto (umru) in zadnji Antonio Trinco - Tona Zajcov iz Trinka, ki živi v Vidmu. So bli še klaša 1914: Francesco Fele-tig - Franc Matizljov iz Laz živi v Čedadu, Carlo Trusgnach - Pevcov iz Trušnjega (umru) in Zufferli Rodolfo - Mušeljov iz Gorenje Dreke (umru), ki pa jih ni na sliki. PETERNEL Zbogom Mario! Hitro, kot blisk se je raznesla po celi naši dolini žalostna novica, da je na naglim umru Mario Trusgnach - Trušnjanu po domače. Imeu je 54 let. Doletelo ga je u sredo 25. julija popud-ne. Zavoj o infarta je biu martu u par minutah, šu je na naglim, mlad, kot njega trije bratje pred njim. «Tako kot je živeu mimo, tako je mirno za venčno za-spau. U življenju ni obedne-mu nadlegavu, rad je poma-gau vsem in tudi s smartjo ni obednemu nadlegavu!» nam je jala domača ženska, ki ga je lepo poznala. Rajnik Mario je biu sin velike, številne družine: pet bratov in tri sestre. Vsi so okusili grenki kruh emigra-ciona, vsi so šli s trebuhom za kruhom po svetu in tako je šu tudi Mario, najprej u belgijanske miniere, potle pa čez Ocean, v oddaljeno Kanado. Njega pogreb je biu na Lesah, v četrtek 26. julija. Čeprav je biu delovni dan, mu je paršlo dajat zadnji pozdrav puno ljudi, žlahte in prijateljev. Ker so ga vsi imeli radi, vsem bo ostal v lepem spominu. CUODAR Štefan, te nismo pozabili U petik 17. avgusta je šlo mimo glih eno leto, od kar nas je na hitro zapustu Štefan Crainich-Matevžinov iz Cuodamov. Urnam je v Franciji, u starosti 68 let, pokopan pa je pri Devici Mariji na Krasu. Z nespremenjeno ljubeznijo se ga spominjamo sestre, brat, vsa žlahta in številni prijatelji. OCNEBARDO-HOSTNE V saboto 18. vošta sta se na garmiškem kamunu poročila Mirella Primosig - Ko-pjova iz Hostnega an Marino Tmsgnach - Namedertih iz Ocnegabarda. Novičam želmo srečno skupno živlienje. BARNJAK V soboto 4. avgusta sta si objubila venčno zvestobo Zufferli Donatella - Primo-žova iz naše vasi in Muc-chiutti Fulvio iz Krmina. Poročila sta se u cierkvi Device Marije na Krasu, kjer je rojstna fara Donatelle. Okuole noviču se je zbralo za to veselo parložnost puno žlahte in prijateljev. Mladim novičam želmo puno sreče in veselja v skupnem življenju. GRMEK Veliki GRMEK - BELGIJA Zapustu nas je Berto Šaluken U petak 3. avgusta je u-maru u kraju Tamines (Belgija) Berto Bieuzar - šaluken po domače iz Velikega Grmeka. Imeu je 57 let. U prerani grob ga je spravla zaharbtna in neodpustljiva bolezen. Puno je buožac pre-tarpeu, prej ko je za venčno zatisnu njega trudne oči. Berto se je biu u mladih letih navadu za dobrega šuoštarja, pa šuoštarji ostanejo brez podplatu, če delavci nimajo denarja za kupit čevljev (šuolnov). In takuo je bluo par nas: ni bluo djela, ni bluo zasluška in za-vojo tega so muorli tudi dobri meštiernjaki s trebuhom za kruhom po svetu. Takuo je šu tudi Berto. Djelu je u belgijanskih minierah, do-kjer ni zaslužu invalidski penzion. Potem se je oženu in imeu veliko število otrok. Biu je član Zveze naših slovenskih emigrantov v secio-nu Tamines. Biu je nekak «mascotte» naših emigrantov, mož dobrega srca in veselega kara-terja. Kjer je biu on, se je zmjeraj zbralo puno ljudi, da bi vživali in se nasmejali do souzi za «debele», ki jih je imeu saldu parpravjene in jih je znu prav lepuo pravt. Takuo je bluo u Belgiji, takuo kar je paršu da-mu u naše dolina. Biu je zlo simpatičen, posebno te mladi so ga radi poslušali. Sada bo vsem manjku. Zgubili smo predstavnika - človeka, ki je raprežentavu naš pravi, čisti beneški humor. Njega pogreb je biu u Ta-minesu u torak 7. avgusta. Nič ni čudno, če so se zbrali okuole njega in mu dali zadnji pozdrav vsi številni beneški Slovenci, ki živijo u tem kraju, pa tudi številni Belgijani, saj naš Berto ni imeu sovražnikov. Ženi Mirelli in hčeram naj gre naša tolažba, mi vsi pa ga ne bomo nikdar pozabili. Dorič BELGIJA Kot smo že pisali 31. maja ljetos, sta se poročila 18. maja u Auvelais (Belgija) Marco Predan an Patricia Counard. Sada objavljamo lepo sliko, ki sta nam jo po-šjala in jim voščimo puno liepih reči. Berto Šaluken z ženo Mirello PLATAC Umaru je Aldo Arničicju Biu je še mlad, zdel se nam je zdreu in moč jan, da bi obračju breguove, pa ga je takuo hitro stisnila zaharbtna in neodpustljiva bo-Ijezan. Po treh mescih tarpljenja je umaru u videmskem špi-talu u petak 27. julija, ob štirih z jutra. Njega pogreb je biu na Lesah u soboto 28. julija po-pudne. Na njega pogreb je paršlo rjes puno ljudi iz vseh kraju, ker je biu puno poznan kot dobar in pošten mož in kot takega bomo vsi ohranili u lepim spominu. Liep praznik pod Svetim Martinam V nediejo 29. luja se je gor na Prievaie zbralo puno naših emigrantov. Liepa ura je parpomala in takua že zjutra so začele parhajat na Prievaio (Passo Prevaio, v Garmiškem kamunu) maki-ne od vserode, doz Laškega an sevieda kajšna je bla tudi iz tujne. Ma zbral so se samua domaci judje, in četudi so guoril vic Šprah, vsi so se lepua zastopil po našim liepim slovienskim jeziku. Blua je takua lepua or-ganizano, de nie manjkalo nič ne za iest ne za pit in že preča popudan so začel veselo gost domači godci Chec-co in Roberto z njih kom-plesom. Zapiela je nekaj pie-smi tudi Ana, ki lieta nazaj je piela z Checcam. škoda, de nie blua luči in ku se je začeu mrak runat so se judje pobral damu an vsi so miei v sarcu veseje in lepo muziko. Troštamo se še lieuš fešto za drugo lieto in se zahvalemo vsiem tistim, ki so takua lepua organizal no malo veseja za naše emigrante. l. c. KANALAC - KLENJE V saboto 21. luja sta v cierkvi na Liesah stopnila na skupno živlienjsko pot Alba Canalaz - žefejova iz Konau-ca an Paolo Tomasetig iz Klenja. Tisti dan puno žlahte an puno parjatelju se je veselilo z mladim novičam. Albi an Paolu, ki bota živiela v liepi novi hiši v Klenji želmo veselo an srčno skupno živlienje. KANALAC V čedajskem špitale je an miesac od tega videu luč sveta mali Emanuele Trusgnach, drugi sin Sandre in Romea Jakopinovega iz Ko-nauca. Mali puobic je dobiu na sviete še bratraca Nicola. Obierna želmo puno sreče in zdravje v življenju, ki ga i-mata pred sabo. MALI GARMAK-KOSCA Na dan Rožince, tuo se pravi 15. vošta, sta se poročila v cierkvi na Liesah Andreina Trusgnach-Cekova iz Malega Garmika an Michele Tomasetig - iz Kosce. Okuole noviču se je stisnilo puno žlahte an parjatelju an glih teli so napravli Andreini an Michelnu nič manj, ku dva purtona, adan v Garmiku an adan v Kosci. Novičam, ki bojo živiel v Kosci želmo puno puno sreče an veseja v njih skupnem živlienju. SEVCE MILAN V nediejo 17. junija je v Milane umarla Angelina Pau letig - uduova Guidi Zapoto-kova iz Sevca. Imiela je 80 liet. Angelina se je bla poročila z Milanežan an v Milane je živiela že puno puno liet. Pokopali so jo v tistem velikem mieste. Naj v miru počiva. edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.a.s. S. LEONARDO - SV. LENART ČEMUR - Tel. (0432) 723010 VENDITA MATERIALI PER L’EDILIZIA PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA AUTOTRASPORTI AVTOPREVOZ Orologeria • Oreficeria • Ottica Urama • Zlatarna - Optika CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 - Tel. 732280 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer