22390
SloTensbl
za tiste,
ki se žele v kratkim času slovensko brati naučiti.
! In stari pisavi.

V Ljubljani, 1855.
V založbi in na prodaj pri Leopoldu Kremžarju, bukvovezu.
Natisnil J. R. Millie.
Cerke ali pismenke.
a, b, c, c, d, e, f, g, h,
h h h	«j? o,
p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Glasnice imajo poln glas.
a, e, i, o, u.
Soglasnice nimajo same polniga glasu. c> č, d, f, g, h, j, k, 1, lj, m-> n? P? r, s, š, t, v, z, ž.
2.
Soglasnica z glasnico dâ poln glas.
a,	e,		0?	
a-b,	e-b,	i-b,	o-b,	u-b
b-a,	b-e,	b-i,	b-o,	b-u
af,	ef,	if,	of,	uf,
fa,	fe,	fi,	fo,	fo,

ap,	ep,	ip?	op,	up
pa,	pe,	pi?	po,	pu
an,	en,	in,	on,	un
na,	ne,	ni,	no,	nu
at,	et,	it,	ot,	ut
ta,	te,	ti,	to,	tu
as,	es,	is,	os,	US
sa,	se,	si,	so,	su
av,	ev,		ov,	uv
va,	ve,		vo,	vu
		3.		
e,	•	a,		u,
de,	di,	da,	do,	du,
ed,	id,	ad,	od,	ud,
te,	ti,	ta,	to,	tu,
et,	it,	at,	ot,	ut,
pe,	P*?	pa,	po,	pu,
ep,	iP?	ap,	op,	up,
ke,	ki,	ka,	ko,	ku,
ek,	ik,	ak,	ok,	uk,
me,	mi,	ma,	mo,	mu
er,	ir,	ar,	or,	ur,
re,		ra,	ro,	ru,
es,	is,	as,	OS,	us,
se,	SI,	sa,	so,	su,
el,	il,	al,	Ol,	ul,
le,	li,	la,	lo,	lu,
elj,	ilj,	alb	olj,	ulj,
en,	in,	an,	on,	un,
ne,	ni,	na,	no,	nu,
enj,	inj,	anj,	°nj,	«nj,
«je,	nji,	nja,	njo,	nju,
ez,	iz,	az,	oz,	uz,
ze,	zi,	za,	zo,	zu.
		4.		
• h ;	e,			»,
di,	de,	da,	do,	du,
id,	ed,	ad,	od,	ud,
ti,	te,	ta,	to,	tu,
it,	et,	at,	ot,	ut,
zi,	ze,	za,	zo,	zu,
iz,	ez,	az,	oz,	uz,
si,	se,	so,	su,	sa,
• v	es,	aš,	oš,	UŠ,
si,	še,	ša,	so,	ŠU,
ic,	ec,	ac,	oc,	uc,
ci,	ce,	ca,	CO,	eu,
16,	eè,	ač,	0Č,	UČ,
di,	če,	ča,	Č0,	ČU,
0,		a,	e,	i,
ož,	už,	až,	ež,	iž,
žo,	žu,	ža,	že,	ži,
oš,	uš,	aš,	eš,	iš,
šo,	v šu,	ša,	še,	ši,
go,	g".	ga,	ge.	g'h
°g,	«g,	ag,	eg>	lg 7
ho,	hu,	lia.	he,	hi,
oh,	uh,	ah,	eh,	ih,
ko,	ku,	ka,	ke,	ki,
ok,	uk,	ak,	ek,	ik,
jo,	ju,	ja,	je,	• • J1,
	«h	aj, 6.	ej,	ij-
	a,			o,
mu,	ma,	me,	mi,	ino,
um,	am,	em,	im,	om,
ru,	ra,	re,		ro,
ur,	ar,	er,	ir?	or,
tu,	ta,	te,	ti,	to,
ut,	at,	et,	it,	ot,
zu,	za,	ze,	zi,	zo,
uz,	az,	ez,	iz,	oz,
zu,	ža,	že,	v • Zl,	žo,
u/,	až,	ež, 7.	• v IZ,	ož,
ba,	fe,	mo,		vu,
ge,	ro,	ti,	še,	nu,
nji;	ce,	ka,	ga,	ze,
ža,	hu,	ča,	si,	ne,
ju,	Ija,	bi,	la,	ša,
ši,	de,	ru,		po,
ve,	fa,	na, 8.	ci,	lia.
ba,	bad,	ban,	bal,	bar,
be,	bde,	bla,	bli,	bra,
pe,	ped,	pet,	pel,	pri,
pe,	pde,	pte,	pne,	pre,
mu,	mud,	mad,	min,	mir,
gre,	grin,	min,	miz,	miš,
art,	ort,	vol,	vun,	voc,
ave,	ovc,	int,	ont,	ton,
si,	spi,	spo,	osp,	usp,
vo,	vol,	vor,	von,	več,
ve,	ver,	vre,	vno,	včo,
su,	sum,	sop,		kod,
kav,	anc,	ovc, Q	ilc,	ulc.
zna,	znaš,	¡7. znam,	rad,	grad,
ta,	tka,	tkaš,	sam,	ksam,
žge.	žgeš,	žgem,	hlad,	hlod,
spi,	spiš,	spim,	vol,	volk,
zvez,	zveš,	zvem,	zvon,	slon,
skli,	skliš,	sklim,	rak,	vsak,
svin,	svet,	svak,	trak,	svoj,
pisk,	lesk,	pask,	vosk,	lusk,
list,	pest,	rast,	rost,	rust.
10.
bra, arb, bru, urb, bro, orb, bre, erb, bri, irb, gra, arg, gru, urg, gro, org, gre, erg, gri, irg, spa, asp, spu, ups, spo, osp, spe, esp, spi, isp, mra, arm; m rti, urm, mro. orm, mre, erm, mri, irm, kra, ark, kru, urk, kro , ork, kre, erk, kri, irk, zna, azn, znu, uzn, zro, orz, zre, erz, zri, irz, tra, art, tru, ur t, tro, ort, tre, ert, tri, ¡rt,
14.
Razne izreke glasnic.
a, a; e, e, e; i, i; o, o, o; u, u.
bá,	bé,	bé,	bí,	bó,	bó,	bú,
bá,	be,	be,	bi,	bo,	bó,	bu,
dá,	dé,	dé,	di,	do,	do,	dú,
da,	dé,	de,	di,	do,	do,	du,
ja,	jé>	• A Je>	jí>	jó,	• A	jú,
j»,	jé,	Je>	}h		j»>	
ká,	ké,	ké,	kí,	, kó,	kó,	kú,
as,	és,	es,	is,	os,	os,	üs,
ná,	né,	né,	ni,	nó,	nó,	nú,
a,	en,	en,	in,	on,	ón,	un.
brát,	brát,	dé,	de,		jést,	jest,
cép,	čep,	véc	5	več,	kúp,	kúp,
kruh,	múh.	, súh	1	kot,	kót,	bit,
mést, mést, kós, kós, meč, méc, vás, vas, lán, znán, nos, voz.
12.
gré,	grés,	grém,	méh,	sméh,	gréh
mé,	smé,	smém,	smél,	smért,	kért,
zdí,	zdiš,	zdim,	vás,	klás,	kvas
vré,	vrés,	vrém,	vol,	volk,	dolg,
ko,	ško 5	škor,	škorc,	lonc,	nore,
raa,	mam,	maš,	rak,	trak,	vsak
Iju,	klju,	ključ,	kij «s,	hrust,	pust,
la,	laž,	naš,	pri,	tri,	skri.
13.
Kolikor glasnic, toliko zlogov.
ak, blisk, cel, čast, dan, en, fant, gad, hči, in, jest, klen, lov, mož, naš, on, plot, rast, sad, štor, tresk, um, verh, zvon, žir; moj brat, tvoj stric, naš vert, vaš konj, cel svet, ta kmet, čič ne da nič, gol vrat.
mi-la ro-ka, le-pa hi-ša, sta-ra teta, do-bro pe-ro, ko-rist-na u-če-nost, go-spod u-če-nik, slo-ven-ski a-be-ced-nik, le-va, des-na no-ga, se-ni-ca, zor-ni-ca, go-li-ca, pše-ni-ca, vert-nar, ve-ri-ga, ne-dolž-nost, mo-li-tev, bo-ga-bo-ječ-nost, vse-ga-mo-goč-nost, na-ra-va, za-ni-če-va-nje, po-bož-nost, od-kri-to-serč-nost.
14.
sla-vec po-je, lu-na sve-ti, go-lob gru-li, ju-nec ska-če, ko-bi-la vo-zi, li-pa cve-te, ra-ca pla-va, u-če-nec be-re, o-če kli—če-jo, ma-ti ši-va-jo, u-če-nik ka-že-jo, be-re-jo, pi-še-jo, so-se-dov fant se po-te-pa, nje-gov brat pa ko-si, moj bra-
tec v šo-lo ho—di, kjer se ve-Ii-ko le—pih re-či na-u-či, kte-rih bi se tu-di jez rad u-čil.
kader začneš brati, beri razločno in/ loči zlogo od zloge, na primer: ljubi otrok;' moj! ne stori nikdar kaj, kar obžalovati bi zamogel ti kadaj, misli, ah kako bi bilo žalostno, ako bi zdihovati mogel: zakaj sim storil to! starši kar ti prepovejo rezno kdaj, ubogaj precej, in ne poprašaj: zakaj ?
15.
Izmed dveh ločljivih soglasnic med dvema glasnicama vzemi pervo k pervimu, drugo k dru-gimu zlogu.
nad-lesk, sen-ca, der-ča, skor-ja, dvor-nik, ger-mov-je, her-bet, pom-lad, od-tek, nog-rad, mlin-ci, mlat-va, ser-dit-nost, ser-njak, štor-kija, zor-ni-ca, rib-nik, vam-pež, ob-li-ca.
četvero imamo letnih časov, ti so: spomlad, poletje, jesen in pa zima; spomladi raste dan, sonce prigreva, češnja in breskva cvetete, travnik zeleni, Šinkovec gričev poje na vse gerlo, ovčar pase ovce; sončnica se vedno za soncem ozira, nje
perje je tečna klaja živini in v cvetji verla paša pridnim čebelam, zernje pobira kuret-nina rada in tiči, posebno pa senice, otroci ali poznate to krasno cvetlico? —
16.
Kterih soglasnic v govoru ne ločiš, ne loči jih tudi v branji, namreč: bi, br, pl, pr, <11, dr, gl, gr, hr, ki, kd, kv, sk, sp, sr, st, št, zd, zl, zr, žr itd.
de-blo, do-bro, se-dlo, ve-dro, po-glav-je, o-gra-da, o-hram-ba, ne-kdo, za-kla-ti, bu-kvar-ni-ca, o-ple-sti, o-pra-va, o-skrum-ba, go-spod, o-skerb, o-stri-ga, po-šta, po-zdrav, o-dlom, po-zlat-ba, po-zrač-ba, pre-zre-ti, po-žre-ti.
metla, mostovina, naklada, oklep, o-strov, ostroga, obrest, podleka, bergla, obleka, vihra, bedro, jedro, nekdaj, na-kviško, poplačba, poprava, nasproti, po-skušba, osredek, poštenje, posterv, igla, pezdir, slovstvo, sestra, ognjišče, platišče, domorodstvo, votlina, oteklina.
17.
Velike cerke.
A, B, C, Č, D, E, F, G, H, I, J, K, L, Lj, M, N, Nj, O, P, R, S, Š, T, U, V, z, ž.
v
Adlešic, Banjaloka, Cerknica, Cer-nomelj, Dobrova, Eugen, Forlanija, Golo , Horjul, Idrija, Ješca, Kamnik, Lož, Ljubljana, Mengiš, Nadanje se-lo, Njivice, Orehek, Planina, Ribnica, Senožeče, Šiška, Toplice, Udmat, Vreme, Zagorje, Želimlje.
18.
v
Anton, Bazili, Celestin, Cič, Danijel, Emanvelj, Florian, Gabriel, Henrik, Ivan, Jožef, Konštantin, Ludvik, Ljubno, Martin, Nace, Oraslav, Peter, Rudolf, Samuel, Štefan, To-
____v
bija, UIrik, Venceslav, Zagreb, Žalostna gora.
19.
A-me-ri-ka, Be-li-grad, Ce-lje,
Cem-še-nik, Dal-ma-ci-a, E-gipt, Fran-co-sko, Go-ri-ca, Har-turn, In-di-ja, Je-ru-za-lem, Ko-ro-ško, Lo-ga-tec, Ljubelj, Man-to-va, Na-ca-ret, O-glej, Pariz, Rim, Si-sek, Šo-proH, Terst, Uč-ka, Vi-šnja-go-ra, Ze-mun, Zu-žem-berk.
20.
Od štetve nekoliko.
Šteje se tako le: Eden, ena, eno, dva, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst, trinajst, štirnajst, petnajst-šestnajst, sedemnajst, osemnajst, devetnajst, dvajset.
Številke so pa te: 1,2,3,4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20.
Eden-ena in dvajset, dva-dve in dvajset, tri in dvajset, štiri in dvajset, pet in dvajset, šest in dvajset, sedem in dvajset, osem in dvajset, devet in dvajset, trideset.
Številke so pa te: 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30.
7 v	t	7	7	7	7
Štirideset, petdeset, šestdeset, sedemdeset, osemdeset, devetdeset, sto.
Številke so pa te: 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100.
Sto in eden, dve sto, tri sto, štiristo, pet sto, šest sto, sedem sto, osem sto, devet sto, tisuč ali tavžent.
Številke: 10 i, 200, 300, 400, 500, 600, 700, 800,900, 1000.
Dva tavžent, tri tavžent, deset tavžent, petdeset tavžent, sto tavžent , milion.
Številke: 2000, 3000, 10.000, 50.000, 100.000, 1,000,000. Rimske številke so pa te:
h, II«, liliv t V», VI« VII
Vllls, 1X9, XlO XI«1. XII12 XIII13,
XIV14, XV is, XVI16, XVHXVIII18, XIX19, XX.*o, XXX30, XL40, LSO, LX 60, LXX?o.LXXX8o. XC«), C100, D500, M iooo,MDCCCLV isss.
Razne prepone v branji.
pomišlej,
, prenehlej ali rez, j nadpičje, : dvapičje, . pika ali končaj, ? prašaj, ! klicaj,
Q medmestje,vklepaj, „« navodje,
-	ali s vez,
-	razdelje, odveržaj.
Branj e.
i.
Bog je sam iz se-be naj bolj po-pol-no-ma bi-tje, stvar-nik vsih reči; stva-ril je ne-bo in zem-ljo, an-ge-lje in člo-ve-ka. On je ve-čin, zgolj duh, vsi-ga-ve-doč, naj mo-drej-ši, vsi-ga-mo-go-čen, po-vsod pri-či-joč, naj sve-tej-ši, naj res-nič-ni-ši, ne-spre-men-ljiv, naj do-bro-tljiv-ši, naj mi-lost-ljiv-ši in naj pra-vič-ni-ši. Vse kar je do-bri-ga Iju-bi, in kar je hu-dob-ni-ga so-vra-ži. Blagor jim, ki ga lju-bi-jo, v ne-be-sa bo-do pri-šli, in ga veko-maj gle-da-li. Gor-je pa jim, ki hu-do do-per-na-ša-jo, ka-zno-val jih bo po njih za-slu-že-nji. Va-ri-mo se tedaj hu-di-ga in sto-ri-mo do-bro, in sreč-ni bo-de-mo na tim in na u-nem sve-tu, ter Bo-ga gle-da-li na vse veke.
2.
Ni ga veselšiga časa v celim letu od ljubeznive in prijetne spomladi, ktera je polna nar lepših in kras-nejših cvetlic. Ni pa tudi lepšiga,
prijetnišiga in veselišiga časa y celim človeškim življenji, kakor so dnevi čiste nedolžnosti.
Kakor se bomo zdaj v svojih mladih letih navadili delati in živeti, taki bomov tudi prihodnjič ostali.
Človeško serce je pomladanski vert. Cvetlice, ktere mladost nar lepši lepoté, so: čistost, pokoršina in ljubezen k vsimu dobrimu. Lepe in žlahtne cvetlice naj bodo v serce vsa-ciga otroka tako terdno usajene, de jih tudi nar močnejši vihar pokončati v stanu ne bode. Večno naj rastejo!
t. Oče in njegovi otroci.
Priletniga kmeta so otroci vseskozi nadlegovali, de bi jim dedinstvo razdelil; de ga bodo že do smerti preredili kakor mu gré, kakor se tudi hvaležnim otrokam spodobi. Stari oče se brani in brani tje do spomladi. Ko so pa spomladi vrabci na njegovi hiši mlade imeli, vzame oče gnjezdo z mladimi vred, ga dene v tičarnico, ter jo obesi pred zgornjo lino. Kmali so stari prileteli, prineso živeža in mlade skozi mrežo skerbno in pridno pitajo. Mladi dobé perje in godneji prihajajo, stari jih pa še zmeram pitajo. Ko pa oče vidi, de se zamorejo mladi sami preživiti, vjame stare , jih za-
pre v tičarnico, mlade pa spusti. Nato pokliče svoje otroke, de naj pridejo gledat. Pretekle so ure in ure, tode nobeno vrabce se ni svojih zapertih starišev opomnilo, kteri bi bili mogli lakote umreti, če bi jih ne bil oče iz tičarnice spustil. Otrokam pa je rekel : Ste- vidili, kako starišem otroci po-vračujejo? Boljši in varniši je, de se stariši na mlade ne zanašajo, ker bi se jim znalo goditi, ravno tako kakor starim vrabcam! Otroci so umolknili in očeta nič več zavolj razdelitve premoženja nadlegovali.
l>revno sadje.
Sadje se terga s sadnih dreves. Ja-belko je okroglo. Hruška, češplja ali sliva in smokva so podolgovate. Češnja visi na dolzim reclji, breskev na krajšim, murba pa na nar krajšim. Oreh, lešnjik, in kostanj so zaviti v lušine in lupine. Nerodovitne drevesa so : jelka ali hoja, smreka, berst, javor, jelša, breza, jesen, verba, lipa i. t. d. Brin pa in lorber imata zernje, hrast želod in šiške, bukev pa žir.
3. Žito.
Žito raste na polji, namreč: pšenica, rež, ječmen, pri teh ima klas rese, ali je pa gol, in ima zernje v plevi. Nektero žito ima nainest klasu latje in zernje v šopkih, kakor oves, proso, ajda. Sočivje ima lu-
šine, ktere zernje v majhnih predaljcih hranijo , kakor grah, bob, grahora, leča in čičerka.
4.	Učilnica.
Učilnica ali šola je izobrazovavišče, kjer se mladost mnozih učenost in čednost uči. Učenik sedi na svojem sedališču, ali hodi pa med učenci, ki v klopéh sedé; on uči, oni se pa uoé. Nektere reči jim na tablo s kredo zapisuje, nektere beró pa iz bukev; eni sedé in piséjo, učenik jim pa pomote popravlja, drugi stojé in pravijo kar so se iz glave naučili, še drugi šepetajo in ne pazijo kar se uči, neposajeni so; take marsiktera kazin doleti.
5.	Pisanje.
Prednamci so pisali na vošene table z medenimi £ bronastimi) dletici, z ojstrim končam so čerke dolbli, s plošnjatim jih pa zagladili, pozneje so čerke z mehkim ter-stam čertali ali risali. Mi rabimo pa gosje peresa, ki jih s peresnožičkam urezujemo; na to pomočujemo pero v černilo(tinto) in pišemo ž njim. Pisanje posušimo s pivnim papirjem ali ga pa s sipo potresemo. Mi pišemo od leve proti desni, Hebreji pa od desne proti levi roki, Kitajci in drugi Indi-jani pa celó od zgoraj doli.
6. Papir.
Nekdaj so rabili bukove in druge dež-čice, ali pa drevesno kožo, posebno egip-
tovskiga drevesa, ki se mu je papir reklo. Zdaj je pa papir v navadi, ki se v papirnici iz cunj in cap napravlja.
1. Hiša.
Hiša ima več razdelkov, namreč: vežo, sobo , kuhinjo, hram, gostivnico, spavnico. Jerbasi so za reči semterje prenašati $ omare, ki se s ključi zaperajo in odpirajo, jih shranijo. Pod streho je podstrešje, na dvo-rišu vodnjak, hlev, drevarnica, kolnicaj na vertu skedenj, senica, žitnica ali kašta, pod hišo pa klet.
8. Krasna zvezda.
„Le poglej Ančika, kako se lepo svetlo večernica na nebu lesketa," pravi učenec Berte. „Ni je lepše zvezde med vsimi na nebu." In Ančika pravi: „Res je lepa, tode je juternica še lepši in svetlejši." Prepirati se jameta in gresta k očetu, naj jima razsodijo, česar se prepirata. Oče pravijo: „Oj, de bi vaji neumna otroka, mar le mislita, de ste dve zvezdi! Ravno ta svetla zvezda, se imenuje juternica, ki se zju-trej pred sončnim izhodam na nebu prikaže, in večernica, ki jo zvečer na nebu migljati vidimo."
Veliko prepira za prazne reči,
Tud dosti sovraštva in zmote stori!
9. Bodi prijazen.
Neki popotnik popotva skoz eno vas, kjer je bila cela tropa fantičev, ki so igrali
razne igre. Ko se jim ptujec približa, se mu na desno in levo s poti umaknejo, odkrijejo in ga prijazno pozdravijo. Ptujec se jim za to lepo zahvali, in ko jih nekoliko korakov zadaj pusti, se naenkrat oberne in popraša: „Fantiči, po kteri poii se gré proti mestu I. ?" „Po ti na desni roki mu fantiči odgovoré. Na to se mu eden ponudi ga do perviga liomca spremiti, od kodar mu pravo pot proti mestu pokaže.
To so bili prijazni fantiči, in prijazne in priljudne fantiče vsakter čisla.
lO. Stori dobro svoj i mu bliž-njiiuu.
Tinetu iz polja pridšimu dajo mati kos kruha za malico, beljiga od pogače. Tine vesel malice, posebno pa ker je bil jako gladen, gré s kosam kruha na dvorišče. Ko bi trenil se mu približa sosedov Mihec, in se pred njim ustavi. Gleda beli kos kruha, zdihuje in pravi: „Naša Micka, kar je bolna, je že večkrat mater beliga kruha prosila ! Mi ga nimamo, pa ga tudi kupiti ne zamoremo!"
Tine gleda zdaj prepadeniga dečka, zdaj kos kruha, ga razlomi v dva kosa in večjiga Mihcu dâ rekoč : „Tu imaš, nesi ga Micki, in reci ji, da ji ga iz serca pri-vošim."
Kdor kmali dâ, dvakrat da!
11. Bodi pravičen.
Janezik najde nožek na cesti. Ogleduje ga, in prav všeč mu je; posebno pa ker je imel dvoje klinj z belimi platnicami. Zdaj se s ceste v stran zavije, ter si gré v bližnjo mejo šibo urezat. Pri ti priliki vidi mladenča po cesti pridšiga, ki po tleh prav pazljivo gleda, kakor de bi kaj iskal. Janezik vgledati ga, pravi: gotovo bo ta nožek njegov, teško če ga ni on zgubil. In ga, se mu približaje, vpraša: „Kaj iščeš?" „Nožka z dvema klinjema in belimi platnicami," mu mladeneč odgovori. Janezek v varžet seže, ter poda mladenču nožek, ki ga je bil malo poprej na cesti pobral.
Janezek je pravično ravnal in pravičnost čislal.
1». Tak bodi tudi ti!
Mariica je z veseljem dostikrat in rada na Boga mislila, in se od Boga pogovarjala. V cerkev je k sveti maši in h ker-šanskimu nauku pogostoma hodila. Bada je molila in pobožna se pri molitvi vedla. Vedno je le to mislila, kar je pri molitvi govorila, Nikomur ni krivice, temuč le dobro delala, kjer koli je priliko imela, ker je ve-dila, de je to Bogu ljubo in dopadljivo. Bila je pobožna.
Nje zaderžanje v cerkvi je bilo vse hvale vredno. Ni se ozirala okrog; ampak, le na mašnika gledala, ki na oltarju sv.
maso bere, ali pa iz svojih bukvic bere. Med božjo službo se je mirno zaderžala, in vse opustila, kar bi druge motiti utegnilo. Bila je spoštljiva v cerkvi.
Škerbno se je pa tudi vsiga hudiga varovala. Bala se je misliti, govoriti ali storiti, kar bi Bogu in ljudem nedopadljivo bilo. In ničesar se ni bolj bala, kakor Bogu zamiriti. Bila je bogaboječa.
13. Nikar se ne togoti.
Enega dné gresta Blaže in Francek v šolo. Tjè gredé kaže Francek svoje pisanje Blažetu. Ta ga pregleda in pravi: „Poglej Francek ! tù si dovelj pogreškov napravil , in prav gerdo pisal." Pogreške mu je hotel pokazati; Francka to jako razto-goti, mu pisanje iz rok potegne in suvati ga jame. Blaže se mu pa ne brani, ampak gré miren svojo pot naprej, in mu zažuga rekoč: „Le čakaj, te bom že gospod uče-niku založil !" „Le!" mu Francek odreče.
Ko sta bila že blizo šole, pocuka Francek Blažeta za rokav, in mu reče: „Slišiš Blaže! nikar me ne zatoži, ne bom te nikoli več ne suval ne tepel. Lepo te prosim !"
Blaže Francka žalostniga in boječiga viditi, de mu je po storjeni nemarnosti žal, de ga odpušanja prosi, mu prijazen roko poda in pravi: „Vse ti odpustim iz serca rad, česar si mi prizadjal!"
Francek se je to go t no, Blaže pa mirno vedel.
Francek je o dp u sanja prosil. Blaže mu je odpustil, bil je prizanesljiv.
14. Hvaležni sin.
Tone gré k bližnjimu kmetu, in ga po-praša, ako ga hoče v delu vzeti, rad bi si kaj prislužil.
„Te že vzamem," mu kmetic odgovori. „Vsaki dan boš z nami jédel, ako boš pridno delal, in čez to ti bom za celo poletje še šest goldinarjev plačal.4*
„Prav pridno se bom vedel pri delu," mu Tone obljubi, „če mi le zaslužek vsa-cega tedna naprej odštejete. Doma imam ubozega očeta, ki si nemorejo kar drobtinice zaslužiti. Dal bi jim rad svoj zaslužek, vsaki teden posebej."
Ta otroška ljubezen je bila kmetu tako všeč, da mu obljubi zaslužek vsaki teden posebej naprej plačevati, in mu ga tudi za nekoliko pomnoži. Hvaležni sin nese vsako saboto svoj prejeti zaslužek, in kar je čez teden od jedi, sam sebi pritergal, z veseljem svojimu očetu na dom.
Tone je bil veri in hvaležen sin!
Globoko si mi, o Gospod! svojo zapoved v serce vtisnil, ki mi veli pokornimu biti do smerti svojim starišem in jih ljubiti. O, de bi te sladke dolžnosti nikdar moja duša ne zanemarila! —
15.	Spomlad.
Zopet je prišla prijetna spomlad! Sonce sije gorkeje in drevesa ozelenujejo. Moje oči vidijo povsod pisane cvetlice. Tiči pojejo svoje vesele pesmice in delajo umetne gnjezda. Kmetovavec obseje spet svoje njive. V tem nar lepšim času leta igramo mi otroci prav radi v senci drevja. Zdaj ne nosimo več ne kučem, ne rokovic, ne kožuhovine. Oh, kako je lepa spomlad! Ljubiti in častiti hočemo našiga očeta v nebesih, ker jo je v veselje človeka stvari!.
16.	Poletje.
Spomlad se je postarala, in kar je do-briga izvalila, poleti zori. Sadunosnice visijo polne sadja; njive rumenijo, in klasje se vetru priklanja. Kosci že ob zori po senožetih kose brusijo, in veseli kose, ženske pa za njimi travo trosijo. Vročina je, de se čelo poti. Skerbna gospodinja nese ženjicam zreliga sadja in kisliga mleka na polje. Urno se ženske s snopjem verte, možki za njimi pa snope vežejo, jih v stavke devajo, ali pa v kozolce vozijo. Goste megle se po zraku pode, presušena in razpokana zemlja pohlevniga dežja želi. Bliskati se jame, v delečavi gromi in kmalo se dež približa, in razhrebano zemljo lepo namoči in vse lepši raste in zori. Mož! naj se čelo poti, od velike skerbi, se beli naj glava; — težavna je tvoja žetev, pa bogata.
1H. Jesen.
Dobro letino smo pričakali. Drevje sadja polno visi, podpirati ga moramo, de se ne polomi. Polne jerbase jabelk, hrušek in češpelj (sliv) nosijo dekleta na dom. V nogradih se začne tergatva. Brentarji grejo od terte do terte in polnijo brente s sladkim grojzdjem, po hramih preša poka, povsod sode nabijajo, de po celi okolici bobni. V žiru po gorah trobijo svinjarji, po vinogradih pa možnarji pokajo, veselice se pojejo, sliši se od hrama do hrama pisk in vrisk, fantiči lovijo tiče po dolinah, možje pa polhe po planinah. Slana se bliža in že nižji travnike pobeli, drevje obletuje, žerjavi lete v ptuje dežele. Lastovke potihnejo, mraz vstaja, in vsaka pridna stvar za zimo skerbi. Ne obotavljaj se tudi ti, o dragi prijatel! ker se tudi tebi zima bliža.
18. Zima.
Bele muhe letajo, gore so pobeljene in ravnine pod belo odejo leže. Iz dimnikov se gosti dim vali, zadovoljni kmetic za pečjo sedi, kjer Novice z veseljem bere, in svojem sosedam poljske spise iz njih razklada. Pozimi vse rado počiva, le predice zgodaj vstajajo in čversto kolovrate sučejo , de bo več pražnjiga in hodnika. Človek r tudi zima tvojih dni doide! Tudi ti boš počival in vžival, kar si spomladi dobriga vse-jal, poleti prida nažel in žlahtniga sadja si v jeseni nabral.
Pisnje čerke male in velike.
a, rf, c, c, (/, e, f, g, /i, ¿ > f.	f, m, n,	o-,
/t, r, j, J, à, ¿¿, v, z, z.
M' & r€, m. ¿ # ç,
££, Jé, m,
o, ä M,, y: ¿/, &
VS, C 1.
Léjubesen in cast do Bogâ.
cz wefa, dvo/j^a- aerea, ¿z vje di'o/e (/¿.Me, en ¿z Me àv-o/e mac/. "
¿fe/e
/¿er-vja ¿?i nar- t^eec zc^irmer/. ftz ^e /¿a ¿f enaÄa: ,,S¿y,¿//>¿ ém~ , /ia/ior damera, ¿erfe. " °¿y à/i (/¿je/i ztj/iút'cc/t/í ¿¡Sepa, eez v¿e, c/í	/Ía/ío-r ¿anußM
¿etfe,	, fe	tlécc
/lojfamz en /¿rera/t¿,.
Siba otrokom ¿lahna reé.
¿fiocr focej S&raAam, ¿/ovtč na (2l)/¿n<y¿ ,	vedare,
de Mfe e/reiye v ¿¿an^ CCMÍX Ara^a, C/(oeA!¿e/<e e/reveda do Áo¿¿é o // 'Ao /ír*a^¿co ¿,/neá,, Aer /¿¿y, maJčotfo «wí; ¿oc/e ofl'Aa de odnec'e o/Majá..	v¿nd£o
¿enfo, zaw^o /yene /nočne /¿yace, /m ¿f.íc/¿ ona ne /¿/^¿en¿ /¿o Ána^eiv cadfo, Je ce/oÁrad¿ noce c/reiya /fcfo/ /e ¿ern de yc/n Árrt^a /¿om¿<Á, /t¿er¿jpa /¿a noeyo.
Stá&ti & c/retye mera Ara^a voÁá. /ir^MMČirfo, /iraw /¿a¿er S&raAa/n, yez tfe.z o za-	zrfra/.
&?iezovAa zna zared ?noc/?w Áru^e-vaá>, /¿oderfno /ir¿o¿/vc¿A. V/yer- n¿
o¿ro¿A¿	¿t áe, ond¿
Aar/cne nc, tfrez /io£or¿¿ne de /¿a /e
ropovuteži, ¿z/vde, vje^¿^¿¿zcene ¿/i ¡na-(/r/'i(. $a//ie za-mare /¿a /e tf/ezova o^-e ez(/?ww/c. ¿/v-.	/trav /e/ia /¿rt»
/¿otvca,- ,,	jv^upa, e/rv/ia/¿ra-v,
en z	tfoJ zadapv^en ¿n v&tc^
¿etr/o vjcuena, v de» c^etti aerce, tfrezct^a	/la ¿iuri
/¿ra-mrfa. "
3.
Molitev pomaga.
Barba, uboga zapuščena vdova je s svojim sinčikam, Mihcam po imenu, pri nekim skopunu stanovala, kterimu je mogla vsake kvatre precej plačevati. Revšina jo je ravno zdaj tako terla, de ni mogla stanovanja plačati. Prosila ga je, de bi poterpel nekoliko časa, ter mu obljubi, tako hitro ko bo mogla, plačati. „Štiri in dvajseti urf zarezi skopun nad njo, „ti dam odloga, ako ne plačaš, te bom iz hiše vergel; de pa ne bom
škode imel, ti bom vse, /r«/- iwi«i, dal prodati.u Nič ni pomagalo, we jo/c, ne prošnja. „Kar sini rekel sini rekel,-K ji terdovratnei reče, ji her-bet oberne, ter jo zapusti. — Kaj je hotla sirota? Ni bilo drugači, fco v 6oi/o fo//o se Mefr/ft. Mihec je gnal popoldne kozo, edino redilo svoje ma-tare,	A nekimu Marijnimu
znamnju pridši, poklekne, mo/t serčno prosi kraljice nebes in zemlje, de bi jima nesrečo odvernila, A-iero jima je hišnik zaiugal. Ko je od-molil je jel v svojo cajnico jagode brati, de bi jih materi nesel. Kar nenadjama s kol nekiga tiča pripodi, /f« se je v duplo nekiga votliga drevesa pred sovrainikam skril. To vi-diti spleza Mihec na drevo, sese v duplo, in privleče z golobam vred iz njega teško mošnjo polno denarjev. Urno teče domu k materi, Ji pokate, ¿esrtr je našel, kje in kako! Marija
je njegovo gorečo molitev uslisala, in ju nesreče otela, ki bi ju bila skoraj zadela. — Molitev pomaga! —
4.
Sončni zahod.
Janezek in Tine, do oje marljivih brat-cov, sta imela prav modroskerbniga očeta, pa še bogateji lepih čednost je bila njn mati, bogaboječa in dobrotljiva, razun tega pa tudi pobožna, pohlevna in krotka žena; vsak kdor jo je poznal, jo je spo-števal in čislal. In to mater sta uboga fantiča prezgodaj zgubila, negodna smert jima jo je, dokler sta še majhna bila, pokosila, po kteri sta neizrečeno žalovala, in pogostama solze na nje grobu prelivala.
Čez nekoliko časa, ko sta se po preveliki žalosti nekoliko okrevala, ju oče eniga dne, preden sonce za goro gre, sabo na polje vzame. — Sonce se ravno proti zahodu potnice, in svoje zadnje zlate žarke čez ozorje po deželi razliva, ko pridejo na lep prostor, od koder se jim cela fara po dolzim in širokim pri-
jazno odgerne. Tukaj j se oče vstavi in ves zamišljen v rumeno sonce svoje solzne oči vpre ter pravi: „Ljuba otroka! sladko tolažbo v žalosti nam svit/o sonce s svojim krasnim zahodam oznanuje. Lejta, kako lepo nam luč in gorkoto pošilja, in življenje razliva čez mnogoverstne stvari celiga sveta; svojo dnino bo lih kar na podnebji doveršilo, ravno zdaj pojde za božjo g na do, invender se ne jokamo in ne žaljujemo za njim, akoravno od nas slovo jemlje in nas zapustiti žuga, zato ker vemo, de nam bo jutri pri jasnim nebu veliko lepši zasijalo, kakor zdaj /"
„Rajnca mati, ljuba otroka! naj nam je živa podoba današnjiga dobrotljiviga sonca na nebu. —- Kaj ne, de vaji je učila lepiga zaderžanja, moliti in Boga se bati, in po tem nauku, vama je pravo pot odkazala, po kteri imata hoditi, de ne bosta v tarni tavala, ampak v svitli svitlobi celi čas svojiga življenja srečno in bogaboječe potovala, po smerti pa v kraj prišla, od kteriga sv. pismo pravi: Ne oko ni vidilo, ne uho slišalo, in še nikomur ni v misel prišlo, kar je Bog tistim pripravil, ki ga ljubijo
„Oče nebeški, ki nam jo je bil dal, je hotel, de naj nas zapusti/ ravno zato nam ne gré za njo preveč jokati in žalovati, saj vémo, de ji yrè tam gori veliko boljši, kakor na tem svetu, ona tam zanje, kar je tukaj sejala.u
„Oh, ljubi oče!u mu na to Tine, starji sin, odgovori, „prav všeč nama je tudi vaš poduk, veliko lozej nama je zdaj pri sercu, po tem takim bomo mater po smerti zopet vidili.iC
„Ja, moj otrok! zopet jo bomo na unim svetu vidili, kjer ne bomo nobeniga ne telesniga ne dušniga zlega občutili, kjer ne bo nobene še tako majhne britko-sti več, kjer se Bog svojim zvestim slu-zabnikam od obličja do obličja razodevaj ja ravno tako gotovo jo bomo vidili, če bomo le po božjih zapovedih živeli, kot rumeno sonce ob jasnim jutru. — Torej ne zalujmo po nji več, ona je v boljšim kraji, kakor mi —je v nebesih! —"
liakorsnje delo, tako plačilo.
Neki kmetic je imel dvoje sinov, Lipeta in Toneta, ki je vsakimu za rojstvo eno žlahtno drevesce posadil, drevesci ste lepo in čversto rastle, de ju je bilo lepo viditi. Ko začnete cvesti, odloči vsakimu eniga, ter pravi: „Obe dve drevesci ste dobrega plemena in požlahtnjeni, oskerbovajta ju pridno, če ju bosta v nemar pustila, vama ne boste rodile nič prida." — Starji fante Lipe je svoje drevesce prav pridno glajštal in cedil, zemljo je okrog njega vse skozi rahljal, mu pregoste veje rezal, ga gosenc pridno cedil, in deblo h kolu pripel. Njegov bratec Tone se pa ni hotel z drevescain kar nič pečati. Ko je Lipe pridno delal, se je Tone le po vasi potepal, in drevesce popol-nama zanemaril.
Ko se jesen približa, se Lipetovo drevesce polno rudečih jabelk šibi, tako, de se je moglo podperati, Tonetovo pa prazno in bledo žaluje. Tone to viditi prileti ves zelen in togoten k očetu in jim toži: „Zakaj ste mi dali tako slabo drevo ? Lipetovo visi polno jabelk, na mojim ga pa ni cempera. Recite mu, de naj mi da polovico jabelk
od svojiga drevesa." Oče ga naglo zaver-nejo, rekoč: „Lipe ti nima kar nobeniga dati, ti zanikerni potepin. Priden delavec ne bo blaga z lenuham delil. Le stradaj, ker nisi hotel delati, — in ne glej Lipeta pisano, ker ima dovelj jabelk: Kdor ne dela, naj tudi ne je. — Kakoršno delo, tak zaslužek!"
6.
Stempihar.
Stempihar je bil iz Oljševka, Šentjurske fare na Gorenskim, doma. Močan je bil tako, de je težko obložene vozove na cesti prizdigoval in obračal.
Neki voznik je bil v Oljševku svoj z vinam obloženi voz v kraj ceste zavozil. Stempihar jo ponoči do voza prižvižga, se sključi, zleze pod voz, se vpre s herbtam va-nj, ga kviško vzdigne in ko bi mignil oberne. Drugo jutro voznik zgodaj vstane. V tami ni porajtal kako je voz obernjen. Napreže in pelje po ravni tisti poti nazaj,
v
po kteri je včeraj bil privozaril. Se le tacaš se spomni, kam vozi, ko tje prifura, kjer je včeraj svoje konjiče kermil ffutralj.
Enega dne ga v Trebnjim na Dolens-
kim, ko je ravno tobak iz Horvaškega nesel, mejači zalezejo, se ga osujejo in mu veseli oznanujejo: „Čakaj tiček, si nam prišel v roke, mi te bomo učili kozjih molitvic!" — Štempihar jim pa polahkoma odreče : Poberite se, sicer bo druga pela! Ker ga pa ne ubogajo berž, zgrabi eniga za drugim, ter jih čez neki plot, kakor kobilice, na dvoriše pomeče, de so reveži dovelj imeli, in se potolčeni dolgo časa pobirajo.
7.
Oroslan in merkovca.
Kakor se v basnih bere, je imela zverina svoje dni pod nekim košatim dobam (hrastam) somenj. Oroslan v sredi tovar-šev ošaben sedi, v senci pod njim, merkovca pa se po vejah vije in spakuje, in začne v oroslana želod lučati. Oroslan jo pisano pogleda, in ji besedice ne zine. Merkovca se ojstriga pogleda vstraši, se pa vender le berž potolaži, in pravi: „Pač dobro, de do mene nemoreš" — in ga z no-viga draži, in želod va-nj meče. Merkovca še enkrat verže, in oroslan zarijovi, de se zemlja potrese, in merkovca strahu cmokne
z veje na tla. Trepetaje oroslanu pod tacami medli in smerti čaka. Vsa zverina prepadena stermi in gleda kaj bo oroslan z merkovco storil. — „Ne boš me več dražila ne" — ji oroslan zagrozi, — „pa vender, ji pravi, nisi vredna, de bi te raztergalu ter jo izpusti. Vsa zverina se oroslanu priklone in ga svojiga usmiljeniga kralja počasti.
Neumno je mogočne dražiti, ker ubo-giga lahko v šako dobe. Lepo za mogočne, nad revami se ne maševati; nar močneji so, ki radi odpusto.
Kdor samiga sebe povišuje; prazno glavo oznanuje.
Le terpljenje naših dni; nam veselje
Sreča nam privabi prijatlov dovelj; nesreča jih pa odpodi.
Nič ti ne bo pomagalo, akoravno si se verlo učil, in veliko naučil, če pa pridno delati nečeš.
Kdor pridno dela in lakomen ni, lahko brez vsiga bogastva živi.
Zlate resnice.
Srečna duša, ki Boga bolj kakor svet ljubi; ob sodbi ima plačnika in ni na zgubi.
Govor je zvesta podoba duše. Po njem se spozna pamet in serce človeško.
Stori le kar ti pamet veli, in ne po-rajtaj na druge ljudi.
Kdor pomaga drugim iz nadlog, rad pomore mu tud1 Bog.
Kdor svojih želj ne premaguje, smertno si bodalo (sulico) kuje.
Bog srečo otroku da, ki starše v čislu
ima.
Prečudne in skrivne so božje reči; presoditi človeku mogoče jih ni.
Prebrisana glava in pridne roke, so boljši blago, kot zlate gore.
Drobtince iz vodil lepiga obnašanja.
1.	Bodi priljuden in lepiga vedenja in zaderianja, in gotovo te bodo ljudje čislali. Priljudnost se šteje med pripomočke si ljubezen in nagnjenje ljudi zadobiti, in svojo čast in srečo povikšati.
2.	Nosi se po svojim stanu, ne bodi umazan, stergan in zmeršen; ampak kar se da, snažno oblečen.
3.	Pozdravi sleherniga , posebno znance in spoštovane osebe, in zahvali se jim, če so te pozdravili.
4.	Če prideš k znartim, voši jim po okolišini: dobro jutro ali dober dan, ali dober večer.
5.	Govori počasi in razločno, de te bo vsak lahko razumel. Krohotati se in naglas smejati ni lepo.
6.	Ne zasmehuj druzih, ne dajaj jim prim-kov, ampak obnašaj se pametno, de te ne bodo ljudje čertili in sovražili.
Lepa obnaša zaljša moia, Blagor je njemu, kdor jo ima !
Pregovori in lepi nauki.
Z Bogarn začni vsako delo In bo dober tek imelo.
De dober si in dobro striš, Zato na svetu le živiš.
Ce hočeš srečen biti, Se moraš mlad učiti;
Potrudi se Bogu dopasti, Od dne do dne v dobrim rasti.
v	v
Ce nauk poslušas, Spolniti ne skušaš, Si srečo kaziš; Vse bode veselo, V prijaznost te vzelo , Če lepo živiš.
Ce starše spoštuješ, in ljubiš Boga Je vse ti priljudno, te rado ima.
S časam svojim prav ravnaj, De ti žal ne bo kadaj.
Revežem pomagaj rad, Ker je revež tud' tvoj brat.
Kdor vedno misli na Boga, Se njemu rad priporočuje; Kdor z Boga m vse dela ravna,
V	nesreči k njemu le zdihuje; Kdor po zapovedih prav živi Je svojim prednikam podložen, Kdor dobro vselej rad stori, Le on v resnici je pobožen.
Omikana pamet, nedolžno serce, Nar lepši zaklad je za leta mlade.
Pravičen in dober do vsaciga bodi, Po unanji dozdevi nikogar ne sodi.
Kar dobriga svojimu bratu storiš, Stokratno plačilo v nebesih dobiš.
Ce hočeš sebi kaj In drugim k pridu biti, Se moraš pridno zdaj
V	mladosti delati učiti.
Otrok, ki staršev ne spoštuje, Jih draži, žali zaničuje; Popači svoje si serce Hudobniši od dne do dne.
Nauka staršev zaničvat' ne smeš, Ker si še malo skusil, malo veš.
J£dor tesko dela, ga ne zaničuj, Če reven je in nizek tudi, Zavolj pridnosti vselej ga spoštuj, In misli, de se za te trudi.
Stara pisava.
	Po	stari	pisavi se izrekuje.		
f	za	S		za	S v
fh	za	v S		tSh za	s
s	za	Z		S za	z v
sh	za	v Z		Sh za	z
z	za	C		Z za	C v
zh	za	v C		Zh za	C
Vse druge čerke se zgovarjajo kakor po novim.
iSL,	fe,	fi,	fo,	fu,
af,	ef,	il\	of,	uf,
fha,	fhe,	fhi,	fho,	fhu,
afh,	efh,	ifh,	ofh,	ufh,
sa,	se,	si,	so,	su,
as,	es,	is,	os,	us,
sha,	she,	shi,	sho,	shu,
za,	ze,	zi,	zo,	zu,
az,	ez,	iz,	oz,	uz,
zha,	zhe,	zhi,	zho,	zhu,
azh,	ezh,	izh,	ozh,	uzh.
>¡i(íbí ftrani nebá.
Ozhe fo fhli f fvojim fantizhem is travnika, kjer fo kofili, proti domu. §>onze je she sahajalo, ter ga gredozh poprafhajo, rekozh: „Jurzhe! ali véfh kako fe pravi uni ftrani nebá, kjer fonze sjutraj is-haja?"
„Ne vém ne," jim dezhek urno odgovori.
„Sapomni fi tedaj mu ozhe rekó, „Tifti ftrani nebá, kjer fonze is-haja, fe pravi izhod ali jutro. Uninra pa, kjer sahaja, is-hodu ravno nafproti, pravimo sahod, sapad ali vezher. — Tifti ftrani, kjer fonze opoldne ftojí, fe pravi jug ali poldan. Poldnevu iavno nafproti fe pravi pa fever ali polnozh." To fo ozhe fvojimu finzhiku tako dolgo pravili, dokler fi je sapomnil. —
Boljriii deslíela.
Neki ftarifhi fo s fvojimi otrozi na nekim puftim otoku neismerniga morja shiveli, kamor lo fe bili po ftrafhnim barkolomu re-fhili. Jedli fo gole korenine in mnogoverstne selifha. pili pa biftro ftudenzhnizo, v tamnim berlogu pod fivo fkalo fo pa prebivali.
Otrozi fe nifo mogli nizhefar opomniti vezh, kako fo bili na otok priflili; nizhefar ne vedo' od tega, kar fo unikraj morja imeli, ne od kruha, ne od fadja ali pa fhe od kaj boljfhiga ne; vfe take rezhi fo jim bile nesnane jedi.
Eniga dné privefla zhvetero samorzov
v enim majhnim zholnizhu do omenjeniga otoka, ^»tarifhi fo bili te prikasni neisre-zheno vefeli, ker fo miflili, de bodo po njih od tukaj refheni. Tode barkiza je bila premajhna drushinizo va-njo vseti, in jo unikraj morja prepeljati. Ozhe ftopi tedaj va-njo pervi in fe morfkim valovam isrozhi.
Mati in otrozi fe ihtijo in jozhejo ga v sbitim zholnizhu viditi, v kterim fe ima sdaj pa sdaj od brega odriniti. Ozhe jih teflii: „Ne jokajte!" jim pravi, „unikraj morja je boljfhi deshela, vfi bofte kmali sa mano tje prifhli! Samorzi zholnizh odrinejo in s ozhetam sapufhenim iirotam fpred ozlii sgi-nejo.
Ko vdrugizh po mater pridejo, fta fe otroka sa njo fhe bolj jokala. Tudi ona ju tolashi rekozh: „Nikar ne jokajta! V boljfhi desheli se borno sopet vidili." Kmali potem priveflajo pa po otroka, ktera fta fe zhernih mosh zhes vfe ftrafhno bala, in trefla fe v zholnizh podati iu sa ftarfhi v boljfhi deshelo peljati. V vednim ftrahu in trepetu po dolgi voshnji sagledata kakor is ftrafhnih fanj fe sbudivfhi kraj boljfhi deshele.
Vefelja, ljube ftarifhe na bregu sagle-dati, ki fo ju priferzhno fprejeli, in v fenco pod vifoke palme peljali, kjer fo ju na se-leni ledini f tezhnimi jedili in shlahnim fa-djem pogoftili, ni v ftanu moje pero popifati. „Oh, kako nefpameten je bil najiu ftrahl" fta otroka glaf povsdignila, „ne bati, ampak vefeliti bi fe bila imela, ki fo bili zherni
moshje po naji prifhli, in naji v boljfhi deshelo, zhes neismerno morje, prepeljali."
Nju ozlie povsame besedo ter pravi: „Ja, ljuba otroka! nafhe prejadranje iz uniga puftiga otoka v boljfhi deshelo, ima sa naf fhe vezhi pomen. Nam je fhe vfim v daljno in veliko lepfhi deshelo potovanje odlo-zheno. Zeli fvet, na kterim prebivamo je otoku podoben ; ta lepa deshela, v kteri sdaj bivamo je sa naf — akoravno flaba — podoba nebef, prejadranje tjè zhes viharno morje je fmert. Zholnizh naj naf opomni mer-tvafhke truge, v kteri naf bodo zherni moshje od tukaj nefli. Tode, kader fe bo ura na-fhiga shivljenja ftekla, de bodem mogel jeft, mati, ali pa vi dva od tukaj flovo vseti, nikar fe ne preftrafhimo. $mert ni sa dobre ljudi nizh drusiga, kakor prefelitva v boljfhi deshelo, ktero je Bog vsim pravizh-nim obljubil. To ftrafhno morje bomo kmali sapuftili, Ko is tega fveta bomo fe lozhili.
Preforifani flepec.
Neki flepec je bil na vertu bliso neke jablane fvoje zelo premoshenje (oOO gold. gotovine v frebru) sakopal. Njegov fofed to viditi gré drugi dan in sakopani denar flepzu ukrade. Zhes nekaj zhafa gré fie— pez po denarje, to de namefti gotovine le prašno mofhnjo najde. Nihzhe drug mi ni mogel tega fto riti, fam pri febi mifli, kot
moj blishnji fofed Jernazh; torej tava ob palizi k njemu in jame med drugimi rezhmi takole govoriti: „Uni dan fim 500 goldinarjev na vertu sakopal, 500 fim jih pa fhe prihranil sa druge potrebe, ki bi me snale sadeti, ker pa vidim, mi jih ne bo treba, kaj miflifh Jernazh, ali jih zhem na obreft dati, ali pa k poprejfhnjim sakopati." — „Jeft miflim, de bo varnifhi, zhe jih k unim denefh," mu prekanjeni fofed prigovarja.
Ko fe flepez od fofeda odpravi, nele Jernazh bersh ukradenih 500 gold. tjè na-saj, kjer jih je ukradel, f tim namenam, de fi bo potlej vèf saklad vfvojil. Tode flepec, akoravno ni dobro vidil, je pa dobro umel, vsame fvojih nasaj prinefhenih 500 gold., gré sh njimi vefel domu, ter jih bolj varno f-hrani kakor poprej.
Dobro je, zhe zhlorek brati in pifati snà. n »
Neki ubog kmet je imel brata, ki je fhel po fvetu. Ko pa pretezhe vezh kot dvajfet let, ko ni imel od brata ne duha ne fluha. Vfi fo miflili, de je she davnej umeri. Kar dobi kmet naenkrat pifmo. Ker pa ne sna fam brati, gré do kerzhmarja, in dâ mu pifmo prebrati. Kerzhmar prebere narprej pifmo fam sa fe, ter rezhe kmetu: Lej, ljubi moj fofed! tukaj ftoji sapifano, de ti je pred nekoliko tedni brat umeri, in de ti je sapuftil 50 tolarjev. Pa morafh bersh fe na pot podati, in fam po denarje iti.
„Kam pa," ga Çhtefan radoveden po-prafha?
„V Prag, okoli 100 milj daljave od tukaj," mu kerzhmar odgovori.
„Kaj ! 100 milj tjè in 100 milj nazaj : to ftori ¿00 milj!" mu Çhtefan rezhe. „Po tem takim bi me potnina in sguba zhafa fkorej vifhe ftala, kakor bom tam dedfhine potegnil."
„Véfh kaj?" — pravi kerzhmar — „daj meni to pifmo in predaj mi fvojo ded-fhino, 30 tolarjev ti dam sa-njo, in ti ne bo treba saftran tega fe po fvetu klatiti, pa ne fmefh od tega nikomur nizh sblekniti, ali fi sadovoljen?"
„O pazh de!" fe mu kmet vefel odreshe.
Kerzhmar gré na to v drugo sobo, in prinefe $htefanu obljubljenih 30 tolarjev, mu jih na miso odfhteje, ktere $htefan vefel v fvojo mofhnjizo pograbi in jo sh njimi vefel poméde proti domu.
Zhes vezh let obftane kerzhmar na fmertni poftelji, ko je bil med tim savoljo flabiga gofpodarftva v veliko nadlogo in firomafhtvo sabredel, kako je ogoljufal ubo-siga Çhtefana. V tiftim pifmu je namrezh ftalo: „Kdor ta lift prinefe v Prag in ga pokashe kupcu, gofpodu Çvobodu, prejme od njega 2000 tolarjev."
Teh 2000 tolarjev je dobil kerzhmar in jih tudi sapravil fhe pred fvojo fmertjo. —
Zhe bi bil ^»htefan, ko je fhe otrok bil, lepo v fholo hodil, in fe brati in pifati
uzhil, ne bil bi tako gerdo goljufan bil, sa fvoje lepo premoshenje. Zhlovek, ki brati in pilati ne sna, je flep, zheravno ima bi-ftre ozlii, ftokrat je v nevarnofti, zhe pride
hudobnim ljudem in fleparjem v roke. ♦
Dobri ftari zhafl.
!^in: Kaj ne, ozhe, ko fte vi fhe majhni bili, fo bili dobri ftari zhafi od kte-rih nam večkrat pripovedujete ?
Ozhe: Ne, Malizhe,,ne; moj ozhe fo imeli dobre zhafe, ne pa jeft.
Ded: Nikar ne verjemite tega. Jeft fim fe mogel vfe fvoje dni jako truditi. Le mojiga ozheta zhafi, so bili dobri zhafi.
Preded (sa pezhjo): Kaj le kvantate in prašno flamo mlatite! Jeft fim terpel kot zherna shivina, de fim fi krajzar saflushil.
¡*»in: Kdaj tedaj fo bili tifti dobri zhafi? Po tem takim tazhaf, kader fhe ni bilo ljudi na fvetu.
Iiakoimilk.
Neki lakomnik sboli, in poklizhe ravno tako lakomniga sdravnika k febi, osdravljati ga, kteri ga je frezhno osdravil. Lakomnik mifli fem ter tje, f kom bi ga plazhal, de bi mu ne bilo treba denarja fhteti. On na-liie 12 ftekleniz s vodo', jih sakapi f fmolo, ter jih sdravniku sa rasne sdravila ponudi rekozh: de je pravi fhampanjer. Sdravnik jih s vefeljem pobafhe, domu fpravi, in v
klet, bres de bi bil dragozenjeno pijazho pokufil, v pefek sakoplje. Ko zdravnik umerje, planejo njegovi dedizhi zhes pokopane fteklenize, v kterih pa namefti praviga fhampanjerja, fmerdljivo vodo dobe.
Tako snajo lakomniki eden drusiga sa nof voditi!