Zakoni in uredbe

Zakon

o glavni kontrol i

Uredil

Pohar Robert

urednik Službenega lista kr. banske uprave

V Ljubljani 1930

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

(predstavnik Mlhdlek Otmar) — 2320

73486

03oo / to5SSš >

Vsebina

Stran

I. Obče odredbe. 1

II. Sestava glavne kontrole.2

III. Razdelitev glavne kontrole na oddelke in odseke . . 7

IV. Področje glavne kontrole.8

V. Pristojnost predsednika glavne kontrole.11

VI. Pristojnost in organizacija sej glavne kontrole ... 12

VII. Redni pregled računov in razprava o njih ....  14

1. Predlaganje računov.15

2. 0 pregledovanju računov pri glavni kontroli . . 16

3. Krajevne kontrole.19

VIII. Izredno pregledovanje blagajn, stvari in materiala . 22

IX. Glavna kontrola kot računsko sodišče.25

Pregledovanje in razpravljanje računov in razsojanje
sporov po banovinskih in občinskih računih ... 30

X. Osebe, odgovorne za povračilo škode.33

XI. O kaznih.35

XII. O povračanju denarja in vrednosti iz državne blagajne 36
Prehodne odredbe . .* .36

Zakon

o glavni kontroli

z dne 30. maja 1922*, z izpremembami in dopolnitvami
z dne 7. januarja 1929**, odnosno z dne 10. oktobra 1929.f,
odnosno z dne 17. oktobra 1930.tt

I.

Obče odredbe.

Člen 1.

Za pregledovanje državnih, banovinskih in občinskih
računov in za nadzorstvo nad izvrševanjem njihovih pro¬
računov obstoji glavna kontrola kot vrhovno računsko

* Razglašen v »Službenih novinah kraljevine Srba, Hrvata
i Slovenaca« z dne 10. junija 1922, št. 125, in v »Uradnem listu
pokrajinske uprave za Slovenijo« z dne 28. julija 1922., št. 248179.
(Natisnjen v knjižici z majhnimi, ležečimi črkami.)

** Razglašene v »Službenih novinah« z dne 8. januarja 1929.,
st. 7., nato deloma popravljene vnovič v »Službenih novinah«
z dne 11. januarja 1929, št. 9/IV, in v »Uradnem listu« z dne
17. januarja 1929., št. 15/5. (V knjižici so označene z majhnim
tiskom in s štev. [I.]).

t Razglašene v »Službenih novinah« z dne 17. ok¬
tobra 1929., št, 243/CI, in v »Uradnem listu« z dne
26. oktobra 1929., št. 428/107. (V knjižici so označene
z večjim, ležečim tiskom in s štev. [II.]).

tt Razglašene v »Službenih novinah« z dne 24. okto¬
bra 1930., št. 244/LXXXV., in v »Službenem listu kra¬
ljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 20. no¬
vembra 19Š0., št. 237/38. (V knjižici so označene z na¬
vadnim tiskom in s štev. [IH-])-

1

2

sodišče. Glavna kontrola kot posebno računsko oblasttvo
in računsko sodišče odvrača protizakonito uporabljanje
in oškodovanje državnih, banovinskih in občinskih ma¬
terialnih sredstev, s pregledovanjem računov pa ugo¬
tavlja njih pravilnost, zlorabe ali nepravilnosti in v zvezi
s tem tudi zakonsko odgovornost za zlorabe in povračilo
škode. (III.)

Člen 2.

Vrhovnemu nadzorstvu glavne kontrole so podvrženi
računi ustanov in korporacij z državno podporo, ako ni
zanje z zakonom odrejeno drugače. (III.)

Člen 3.

Glavna kontrola ima svoj pečat, na katerem je na sredi
državni grb, okoli njega pa napis:

> Glavna kontrola kraljevine Jugoslavije«. (III.)

II.

Sestava glavne kontrole.

Člen 4.

Glavna kontrola je sestavljena iz predsednika in enajstih
članov.

Za pomožno osebje ima glavna kontrola: tri oddelkovne
načelnike, potrebno število odsekovnih šefov, inšpektorjev, taj¬
nikov, šefov krajevnih kontrol, računskih preglednikov, arhivarjev,
pisarjev in pripravnikov in enega računovodjo. (II.)

Člen 5.

Predsednika in člane glavne kontrole postavlja kralj z uka¬
zom na predlog predsednika ministrskega sveta.

Predsednik in polovica članov glavne kontrole morajo biti
pravniki. Ostali člani so morali biti ministri za finance ali pa
morajo imeti deset let ukazne službe v finančni stroki. (I.)

3

Predsednik in člani glavne kontrole, morajo imeti
popolno fakultetno izobrazbo pravne fakultete s pred¬
pisanimi izpiti ter izpolnjevati ostale pogoje po zakonu
o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužben¬
cih. (II.)

Člen 6.

Predsednik in člani glavne kontrole smejo biti odstranjeni
s svojega zvanja, prevedeni v drugo službo ali upokojeni s kra¬
ljevim ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta. (I.)

Člen  7.

Predsednik glavne kontrole ima čin in plačo predsednika
državnega sveta, člani pa imajo čin in plačo državnih svetnikov.

Predsedniku glavne kontrole pripadajo vsi pre¬
jemki, ki jih ima predsednik kasacijskega sodišča, čla¬
nom glavne kontrole pa vsi prejemki, ki jih imajo sod¬
niki kasacijskega sodišča po zakonu o sodnikih rednih
sodišč z dne 8. januarja 1929. z izpremembami in dopol¬
nitvami z dne 13. julija 1929., samo da velja tudi zanje
odredba člena 19. istega zakona. (II.)

Člen 8.

Ko predsednik in člani nastopajo službo, se zaprisežejo na
zvestobo kralju in na zakonito izvrševanje službe. (I.)

Člen 9.

Predsednik glavne kontrole ne sme biti z enim ali drugim
izmed članov, en član pa ne z drugim v oni stopnji sorodstva,
ki so v tem oziru določene z zakonom za sodnike.

Člen 10.

Uradniki glavne kontrole morajo imeti to-le šolsko
izobrazbo:

Oddelkovni načelniki, odsekovni šefi, inšpektorji,
tajniki, šefi  krajevnih kontrol in pisarji morajo imeti

v

4

popolno fakultetno izobrazbo pravne fakultete  ali fakul¬
tete za gospodarsko-finančne vede (III.) s predpisanimi
izpiti. Računski pregledniki in računovodja morajo
imeti popolno srednješolsko izobrazbo z zrelostnim
izpitom ali njej enako trgovsko akademijo. (II.)

Člen 11.

Oddelkovni načelniki, odsekovni šefi, inšpektorji,
šefi krajevnih kontrol in tajniki glavne kontrole, ki
izpolnjujejo pogoje za sodnika iz člena 2. zakona o
sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929., imajo,
in sicer oddelkovni načelniki čin, plačo in vse prejemke
sodnika apelacijskegu sodišča, odsekovni šefi, inšpek¬
torji in šefi krajevnih kontrol čin, plačo in vse pre¬
jemke tajnika kasacijskega sodišča, tajniki pa čin, plačo
in vse prejemke tajnika apelacijskega sodišča. Zanje
velja tudi odredba člena 19. zakona o sodnikih rednih
sodišč, in čas, ki ga prebijejo v službi glavne kontrole
na teh položajih, se jim šteje kot čas, prebit v službi
rednih sodišč. (II.)

Isto plačo in prejemke imajo oddelkovni načelniki,
odsekovni šefi, inšpektorji, šefi krajevnih kontrol in taj¬
niki, ki so opravili državni strokovni 'izpit 'pri glavni
kontroli.

Za napredovanje uslužbencev iz 1. in 2. odstavka se
računa skladno z določbami zakona o sodnikih doba, ki
so jo efektivno prebili v aktivni državni službi po po¬
loženem diplomskem izpitu, z odbitkom treh let na račun
pripravljalne službe. (III.)

Uradnikom, ki so dovršili kot redni slušatelji pravno
fakulteto, se šteje čas, ki ga prebijejo v službi glavne
kontrole, za staž kakor služba pri sodišču. (II.)

Člen 12.

Odsekovni šefi računskega oddelka napredujejo v
iste skupine I. kategorije kakor odsekovni šefi v sodnem

5

in upravnem oddelku. Seli krajevnih kontrol napredujejo
v iste skupine I. kategorije kakor inšpektorji glavne
kontrole. Pisarji glavne kontrole napredujejo v 8. in
7. skupino I. kategorije. Računski pregledniki in računo¬
vodja napredujejo v II. kategorijo in se razporejajo v
4. do 1. a skupine.

V 1. a skupino II. kategorije lahko napredujejo ra¬
čunski pregledniki in računovodja, ki so prebili najmanj
štiri leta v 1. skupini II. kategorije in so bili v posled¬
njih treh letih ocenjeni »odlično«.

Prejemki uradnikov 1. a skupine II. kategorije so
isti kakor prejemki uradnikov 5. skupine I. kategorije*
(III.)

Člen 13.

Predsednik, člani in pomožno osebje glavne kontrole
prejemajo doklado na službo, odnosno sodniško doklado
skladno s čl. 7. in 11. zakona o glavni kontroli v teh-le
zneskih, in sicer:

Predsednik glavne kontrole kakor predsednik kasa-
oijskega sodišča.

* Ta odstavek, ki je bil v zakonu, objavljenem v
»Službenih novinah« z dne 24. oktobra 1930., pomotoma
izpuščen, je bil dodan popravkom v »Službenih novinah
kraljevine Jugoslavije« z dne 27. oktobra 1930.

6

v 7. skupini ....  Din 520—

>8. > . . . . » 520—

»9. > . . . . > 200* —

mesečno.

Uradniki II. kategorije:

v 1. skupini.Din 600 —

>2. » . » 450'—

»3. > . » 300—

mesečno. (III.)

Člen 14.

Doklade na službo iz čl. 13. se računajo v penzijo
s 50% po 20 letih, 60% po 25 letih, s 70% po 30 letih
in s 100% po 35 letih, M jih je uradnik efektivno prebili
v aktivni državni službi. (III.)

Člen 15.

Za ono uradniško osebje, čigar število ni odrejeno s tem
zakonom, se odredi številčno stanje s proračunom. (I.)

Člen 16.

Pomožni uradniki glavne kontrole se postavljajo po občih
pogojih zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž¬
bencih. (I.) 4 j

Letna ocena uslužbencev glavne kontrole se sme
glasiti: »odličen«, »zelo dober«, »dober« ali »slab«.

Za »odličnega« se sme oceniti samo oni uslužbenec,
ki se po svoji sposobnosti, marljivosti in uspehu v službi
vidno odlikuje med uradniki, ki imajo oceno »zelo do¬
ber«. (III.)

Člen 17.

Ukinjen. (I.)

Člen 18 .

Predsednik dovoljuje članom glavne kontrole, pomožnemu
osebju glavne kontrole in krajevnih kontrol dopuste do enega
meseca; dopuste, daljše od enega meseca, pa dovoljuje obča seja
glavne kontrole.

7

Predsedniku glavne kontrole dovoljuje dopust predsednik
ministrskega sveta.

Člen 19.

Obča seja glavne kontrole predpisuje pravila o
državnih strokovnih izpitih za osebje glavne kon¬
trole. (II.)

III.

Razdelitev glavne kontrole na oddelke in odseke.

Člen 20.

Celokupni službeni posel glavne kontrole se opravlja v treh
oddelkih: v administrativnem, računskem in sodnem.

Člen 21.

Oddelki se dele na odseke, katerih število odreja
po potrebi obča seja glavne kontrole z odobritvijo
predsednika ministrskega sveta. (II.)

Člen 22.

Oddelkom načelujejo načelniki, odsekom pa šefi, s potreb¬
nim številom ostalega pomožnega osebja.

Člen 23.

Pomožno osebje, izvzemši oddelkovne načelnike, se
porazdeljuje z odločbo obče seje tako pri glavni kakor
tudi pri krajevnih kontrolah.

Za posle, ki spadajo po zakonu o glavni kontroli
v pristojnost računskih preglednikov, sme odrediti obča
seja glavne kontrole tudi tajnike in pisarje glavne
kontrole. (II.)

Člen 24.

Natančnejše odredbe o poslovni organizaciji glavne kontrole
in dolžnostih njenega pomožnega osebja, kolikor niso določene
s tem zakonom, predpiše obča seja s pravilnikom za izvrševanje
tega zakona

8

IV.

Področje glavne kontrole.

Člen 25.

Glavna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune
obče administracije in vseh računodajnikov proti državni bla¬
gajni. Pazi na to, da se ne prekorači noben izdatek po prora¬
čunu in da se ne prenese nobena vsota iz ene proračunske partije
v drugo. Tudi sklepa račune vseh državnih uprav ter je dolžna,
zbirati vsa dokazila in vsa potrebna pojasnila o računih.

Člen 26.

V področje glavne kontrole spada nadalje, da glavna kontrola

1. sodi in rešuje na način in v mejah tega zakona vse spore
o povračilu škode, ki se ugotovi pri pregledu računov, blagajn,
stvari in materiala, ki so podrejeni njenemu pregledu in nje¬
nemu nadzorstvu;

2. rešuje o kazenski prijavi zoper odgovorne osebe po tem
zakonu in njih deležnike za zlorabe, ki jih učinijo pri uprav¬
ljanju poverjene imovine, ako so deležniki organi javne službe;

3. vlaga v imenu države tožbe pri državnem svetu v pri¬
merih, določenih z zakonom o državnem svetu in upravnih
sodiščih;

4. izreka disciplinarne kazni zoper svoje osebje in ostale
osebe, odgovorne po tem zakonu;

5. predpisuje s pristojnimi ministri pravila, da se državno
računovodstvo in knjigovodstvo učvrsti in izpopolni in da se pra¬
vilno vodijo dohodki in razhodki;

6. ukinjena; (I.)

7. odreja, ako se ji zdi potrebno, izredne preglede vseh
državnih blagajn, stvari in materiala kakor tudi onih nedržavnih
naprav, ki so pod njenim nadzorstvom;

8. jjredpisuje pravila, po katerih se pregledujejo računi stalno,
mesečno ali v drugih rokih;

9. sklepa o količini pokojnine uradnikov glavne kontrole (I.);
o tožbah zoper odločbe glavne kontrole glede količine
osebne in rodbinske pokojnine njenih uslužbencev od¬
loča državni svet; (II.)

9

10. sestavlja svoj letni proračun ter ga izroča v pregled mi¬
nistru za finance;

11. kontrolira in presoja, ali se pobirajo dohodki in vobče
javne davščine pravilno in brez škode za državno blagajno, poroča
o opaženih nepravilnostih ali pogreških pristojnim ministrom,
v prvi vrsti pa ministru za finance, ter podaja predloge, kako
naj se te nepravilnosti in ti pogreški odpravijo in popravijo;

12. rešuje tudi vsa ona vprašanja, za katera je pristojna po
tem ali po drugem specialnem zakonu, ter daje na zahtevo po¬
sameznih ministrov pojasnila o vprašanjih državnega proračuna
in vobče o vseh izdatkih iz državne blagajne po zaključenih in
nezaključenih računih, učinjenih ali neučinjenih izdatkih;

13. ocenja in overja končni državni račun ter izdeluje po¬
ročilo za Njegovo Veličanstvo kralja s potrebnimi pripombami
glede pravilnosti in zakonitosti pri zbiranju in izdajanju držav¬
nega denarja in upravljanju državne imovine; glavna kontrola
zlasti ugotavlja, ali in v koliki meri se je proračun prekoračil,
ali in v koliki meri so se prenašale poedine vsote iz ene pro¬
računske partije v drugo ali porabljali proračunski prihranki in
izdatki za potrebe ali namene, ki niso določeni v proračunu;
prav tako mora priobčiti glavna kontrola v tem poročilu vse
primere spornega viza po členu 59.  tega zakona. (I.)

Člen 27.

Pregledovanju glavne kontrole in njenih organov niso za¬
vezani računi (krediti) ;■ za zaupne namene ministrstva za zu¬
nanje posle, ministrstva za notranje posle in ministrstva za vojno
in mornarico, kakor tudi ne vseh drugih kreditov, ki služijo za
zaupne državne namene ter so tudi v proračunu označeni za take.

Člen 28.

Na zahtevo glavne kontrole morajo pristojna oblastva takoj
razrešiti dolžnosti in nadomestiti z drugimi osebami one računo-
dajnike in upravitelje, o katerih spozna glavna kontrola pri pre¬
gledu računov ali pri rednem ali izrednem pregledu blagajn, stvari
in materiala, da se jim mora zaradi opaženih nepravilnosti, škode
ali zlorabe odvzeti blagajna in ostalo.

10

Člen 20.

Glavni kontroli in njenim krajevnim kontrolam se
morajo pošiljati vse odločbe, s katerimi je združen iz¬
datek državne blagajne, in sicer:

Neposredno glavni kontroli:

1. odločbe, ki so izdane v soglasju s predsednikom
ministrskega sveta po zakonu o izpremembah zakonskih
določb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje
ministrskega sveta, odnosno soglasje finančnega odbora
narodne skupščine z dne 27. januarja 1929.;

2. odločbe o uporabi rezervnih proračunskih kre¬
ditov;

3. odločbe o izvršitvi virememtov med proračunskimi
postavkami in pozicijami;

4. odločbe o izplačilih in izdatkih v breme državne
gotovine in obratnega kapitala glavne državne blagajne;

5. odločbe o izdatkih iz posameznih državnih skla¬
dov;

6. odločbe o uporabi državnih posojil;

7. odločbe o izdatkih iz dohodkov in presežkov do¬
hodkov na podstavi posebnih pooblastil;

8. odločbe o izplačilu presežkov na delih iz licitacij
ali pogodb za gradnjo državnih zgradb, cest, mostov itd.;

9. odločbe o podaljšanju rokov dobaviteljem in pod¬
jetnikoma za izpolnitev njih obveznosti, če se s temi od¬
ločbami oproščajo kazni po čl. 99 a zakona o državnem
računovodstvu;

10. odločbe o dajanju pomoči, podpor, subvencij, ka¬
kor tudi odločbe o izplačilu nagrad in honorarjev;

11. uredbe, pravilniki, navodila, razpisi, pojasnila in
vse ostale načelne odločbe, ki so v zvezi z izdatki iz
državne blagajne;

12. vsi ukazi in odločbe o službenih razmerjih, ki
jih navajata čl. 114. in 156. zakona o uradnikih in ostalih
civilnih državnih uslužbencih, in sicer vseh državnih
uslužbencev, tako civilnih kakor vojaških in tudi usluž¬
bencev državnih prometnih ustanov, kakor tudi odločbe

11

pq čl. 122. zakona o glavni kontrola se morajo s potreb¬
nimi podatki dostavljati glavni kontroli na recepis. Rok
za njeno tožbo po čl. 21. zakona o državnem svetu in
upravnih sodiščih začenja teči z dnem prejemnega po¬
trdila na recepisu.

Vse ostale odločbe se dostavljajo pristojni krajevni
kontroli, kd jih oceni 'in postopa z njimi po čl. 59. tega
zakona. (III.)

Člen 30.

Glavna kontrola občuje neposredno z vsemi oblastvi v vseh
poslih svoje pristojnosti.

če glavna kontrola zahteva, ji morajo vsi uradi vročiti
zahtevane podatke, akte ali listine, ki se ji vidijo potrebni zaradi
pregleda računov ali presoje spornega predmeta.

Člen 31.

Ko se proračun sklene, ga pošlje minister za finance glavni
kontroli v izvirniku z njegovim specialnim delom vred, v ka¬
terem so navedene poleg partij tudi pozicije za vsak urad in
vsako napravo. (I.)

V.

Pristojnost predsednika glavne kontrole.

Člen 32.

Predsednik je starešina glavne kontrole. Njegove dolžnosti
in pravice so te-le: da

1. izvršuje zoper uradnike glavne kontrole in zoper one
osebe, ki so odgovorne pred glavno kontrolo, ono disciplinarno
oblast, ki mu jo daje zakon o uradnikih kot starešini urada;

2. odreja po svoji izprevidnosti ali pa na zahtevo obče seje
izredne preglede blagajn, stvari in materiala ter odreja za to
inšpektorje, kakor tudi odposlance glavne kontrole;

3. odreja osebe, ki naj sklepajo račune in izvršujejo pri¬
pombe ob stroških odgovornih računodajnikov;

4. odreja računske preglednike, ako se pojavijo zlorabe po
računih, za katere je treba ugotavljati in zbirati podatke na
licu mesta;

12

5. odreja dnevni red kakor tudi čas, ko naj se vrši seja;

6. podaja obči seji predloge za izpremembo in dopolnitev
predpisov v pravilih za izvrševanje tega zakona kakor tudi pred¬
loge o postavljanju, upokojevanju, napredovanju in odlikovanju
kontrolnih uradnikov; te predloge sme podajati tudi obča seja;

7. sprejema in odpušča pripravnike in sluge.

Člen 33.

če je predsednik zadržan ali če je njegovo mesto izpraz¬
njeno, ga nadomešča po činu najstarejši član.

VI.

Pristojnost in organizacija sej glavne  kontrole.

Člen 34.

Vsi predmeti, ki spadajo v področje glavne kontrole in o
katerih mora glavna kontrola po tem ali po drugem zakonu
izdajali odločbe, se rešujejo, odnosno presojajo, v občih ali v
rednih sejah.

Člen 35.

Občo sejo glavne kontrole sestavljajo predsednik in vsi člani
z zapisnikarjem.

Za polnoveljavno delo v občih sejah je treba, da je razen
predsednika ali njegovega namestnika navzočnih vsaj šest članov.

Obči seji predseduje predsednik glavne kontrole, ako pa je
odsoten ali zadržan, po činu najstarejši član.

'Zapisnikar obče seje je šef administrativnega odseka, ako
pa je zadržan ali odsoten, eden izmed tajnikov ali računskih
preglednikov, ki ga odredi predsednik.

Člen 36.

Obča seja sklepa z absolutno večino glasov. Ob enakem
številu članov se ne udeležuje in ne sklepa v seji član, ki je
po činu najmlajši, ako pa je ta član referent o predmetu, o
katerem se sklepa, oni član, ki je po činu pred njim.

13

Člen 37.

V področje obče seje spada razpravljanje o vprašanjih in
predmetih iz členov 18. in 19. in iz točk 3., 4., 5., 7., 8., 9.,
10., 12. in 13. člena 26. tega zakona; obča seja razen tega:

1. ukinjena; (I.)

2. skrbi za enako uporabljanje zakonov v oddelkih glavne
kontrole in krajevnih kontrol;

3. predpisuje pravila za izpit računskih preglednikov in od¬
loča o pravici do tega izpita;

4. sklepa o periodičnih poviških kontrolnega osebja;

5. sklepa, kateri računi manjše vrednosti in važnosti naj se
vroče v pregled in razpravo računskim oddelkom pri ministr¬
stvih in višjih državnih napravah; toda v tem primeru mora
vršiti glavna kontrola nadrevizijo;

6. odloča o tem, pri katerih državnih in banovin¬
skih uradih, ustanovah, podjetjih in zavodih in pri kate¬
rih občinah naj se vrši trajen in preventiven pregled
listin in računov. (III.)

Odločbe obče seje so izvršne, razen če je z zakonom pred¬
pisano drugače.

Člen 38.

Redno sejo sestavljajo trije člani glavne kontrole in zapis¬
nikar. Predseduje ji po činu najstarejši član. Kadarkoli je mo¬
goče in kadarkoli zahteva poslovna potreba, odredi predsednik y
da se vrše redne seje v več oddelkih.

Člen 39.

Redne seje so: sodeča, računska in administrativna-

Obča seja odreja področje redne administrativne
seje. Nanje sme prenesti tudi pravico odločanja o pred¬
metih iz točke 3. člena 26. zakona o glavni kontroli.

Na redne seje porazdeljuje člane obča seja, ki od¬
reja tudi člane namestnike. (II.)

14

Čler. 40.

Samo enega odsotnega člana sme v redni seji nadomeščati
načelnik sodnega oddelka, ako pa je zadržan, načelnik admini¬
strativnega ali računskega oddelka.

Člen 41.

Redne seje razpravljajo o predmetih računskega pravosodja
kakor tudi o onih administrativnih in računskih predmetih, ki
ne spadajo v pristojnost obče seje ali predsednika glavne kontrole.

Člen 42.

V pristojnost razpravljanja redne seje spada razen pred¬
metov iz točk 1., 2. in 11. člena 26. tega zakona to-le: Redna seja

1. razrešuje vse pregledane in končane račune ter izdaja
računodajnikom razrešnice;

2. sklepa o zahtevi zavarovanja na imovino oseb, odgovornih
po tem zakonu, razen če je to učinil komisar glavne kontrole
in krajevna kontrola;

3. sklepa o odpravi uvoženih zavarovanj;

4. ocenja in izdaja potrebne odločbe po poročilih svojega
računskega oddelka, krajevnih kontrol in komisarjev glavne kon¬
trole, ki jih predlagajo o rednih pregledih računov in izrednih
pregledih blagajn, stvari in materiala;

5. izdaja odločbe o zastaranju računov in ponovnem pre¬
gledu razrešenih in zastaranih računov in

6. razpravlja tudi o vseh ostalih vprašanjih, ki spadajo v
njeno pristojnost po tem zakonu.

Odločbe redne seje so izvršne, ako ni z zakonom odrejeno
drugače.

Vil.

Redni pregled računov in razprava o njih.

Člen 43.

Glavna kontrola pregleduje račune, ki spadajo po tem za¬
konu v njeno pristojnost, ter razpravlja o njih po svojih račun¬
skih preglednikih pri glavni kontroli in pri krajevnih kontrolah.

15

Pregled, in priprava razprave o računih pri glavni kontroli
se dovršuje v njenem računskem oddelku.

1. Predlaganje računov.

Člen 44.

Vsi računodajniki, upravitelji, naredbodavci morajo svoje
račune po koncu računskega leta predložiti glavni kontroli, od¬
nosno krajevni kontroli v predpisani obliki v pregled najkesneje
do konca meseca aprila, kolikor ni s tem in katerim drugim
zakonom za to odrejen poseben rok.

Vsi računi, ki jih pregleduje glavna kontrola med letom
po svojih krajevnih računskih preglednikih in ki se sklepajo
mesečno, trimesečno ali v drugih rokih, se predlagajo v pregled
krajevnim kontrolam najkesneje v enem mesecu po njih za¬
ključku.

Člen 45.

Kjer je po enem računu več računodajnikov, mora skleniti
ln  predložiti račun v pregled oni, ki je bil računodajnik v času,
ko je bilo treba knjige in račune po zakonu zaključiti.

Člen 46.

Računodajnike, ki ne bi predložili v zakonitem roku svojih
računov glavni kontroli iti krajevni kontroli ali bi jih predložili
nepopolnoma, nečisto in nečitljivo spisane ali ne bi predložili
tzčrpnih in pravočasnih odgovorov na vprašanja in kontrolne pri¬
pombe, kaznuje glavna kontrola po členu 118. tega zakona.

Člen 47.

če računodajnik tudi po izrečeni kazni ne sklene in ne
predloži svojih računov v odrejenem roku ali ne izvrši in ne
predloži odgovora na vprašanja in pripombe kontrole, ima glavna
kontrola pravico, takoj odrediti strokovnjaka, ki izvrši ob stro¬
ških odgovornega računodajnika te posle na licu mesta.

16

2. O pregledovanju računov pri glavni kontroli .

Člen 48.

O izključitvi osebja, ki pregleduje račune, sklepa redna seja
glavne kontrole po predpisih civilnosodnega postopka.

Glede inšpektorjev in odposlancev za pregled poslovanja
krajevnih kontrol in komisarjev za izreden pregled blagajn,
stvari in materiala se ne more zahtevati izključitev.

Člen 49.

Ako se ugotovi s pregledom računa in z izvršeno nad-
revizijo, da je račun pravilen, se predloži predmet redni seji'
v sklepanje o razrešitvi računa.

Člen 50.

Ako so opažene nepravilnosti v pregledanem računu for¬
malnega značaja in je škoda po oceni glavne kontrole neznatna,
se pošljejo po izvršeni nadreviziji pripombe dotičnemu uradu,
da jih izvrši in predloži odgovor. Ako pa je učinjena škoda po
pregledanem računu po oceni glavne kontrole znatna, predloži
računski oddelek, preden  se pošljejo pripombe v izvršitev, o tej
škodi referat redni seji zaradi zahteve zavarovanja.

Člen 51.

Ako se zaslede s pregledom računa dokazi o zlorabi, se
predloži o tem poročilo glavni kontroli z dokazi vred, Ako pa
se poleg zlorabe ugotovi po istem računu tudi škoda, za katero
je odgovoren naredboduvec ali računodajnik, se tudi to navede
v poročilu; hkratu pa se predlože dokazi, s katerimi se škoda
ugotavlja.

To poročilo se predloži redni seji, ki predhodno preizkusi ,
ali obstoji vse ono, kar se je našlo ob pregledu računa in na¬
vedlo v poročilu; ako razvidi, da obstoji, sklene:

1. da se računodajnik odstrani od dolžnosti;

2. da se zlorabljena vsota in škoda zavaruje s prepovedjo’
in predznambo na imovino odgovorne osebe; in

17

3. da izroči pristojnemu oblastvu prijavo in obenem za¬
hteva povračilo škode.

O tem poroča glavna kontrola takoj pristojnemu ministru s
točno označbo kaznivega dejanja, za katero je dotičnega urad¬
nika prijavila pristojnemu oblastvu.

Člen 52.

Sodišča, pri katerih zahtevajo pristojna kontrolna oblastva
zavarovanje, postavljajo na njih zahtevo predznambo na nepre¬
mično imovino in prepoved na premičnino, plačo, prejemke itd.

Pri reševanju zahtevanih zavarovanj so za sodišča obvezne
ugotovitve računskega stanja.

Zavarovanja na nepremičnine preizkuša sodišče po knjigah
uradoma ali na zahtevo interesentovo; prepovedano premičnino,
plačo, prejemek itd. pa izroči prepovedancu, ako jih glavna
kontrola v petih letih, odkar so bila zaznamenovana, ne pridrži
* svojo naknadno zahtevo pri sodišču.

Člen 53.

Ako računodajniki in ostale odgovorne osebe usvoje pri -
pombe glavne kontrole, morajo položiti pri blagajni vse one
vsote, ki so jim po pripombah naložene v breme, popraviti ra¬
čunske nepravilnosti po pripombah, o tem poročati tudi glavni
kontroli ter ji predložiti dokaze o položenih vsotah. Ako ne
usvoje pripomb, morajo odgovoriti po vrsti na vsako točko pri¬
pomb v predpisani obliki in v roku, ki ga jim postavi glavna
kontrola.

Rok za izvršitev pripomb in za predložitev odgovora ne sme
biti krajši nego deset dni in ne daljši nego dva meseca.  Že
dovoljen rok se sme podaljšati samo še za 15 dni, potem, pa
se postopa po členu 46. tega zakona.

Ako spozna računski oddelek, da se računodajniki in ostale
odgovorne osebe s svojim odgovorom na pripombe niso izpri¬
čale, predloži za vse škode po računu referat sodnemu oddelku
z dokazi in zahtevo, naj se zoper odgovorne osebe vloži tožba;
za ostale nepravilnosti formalnega značaja se lahko podudo tudi
druge pripombe, v katerih se podkrepi z razlogi zahteva glavne

2

18

kontrole in pozovejo odgovorne osebe, naj jih izvrše v postav¬
ljenem roku. Rok za izvršitev drugih pripomb sme znašati naj¬
več mesec dni. Po tem roku se postopa po členu 46. tega zakona.

Če odgovorne osebe ne usvoje in ne izvrše drugih pripomb,
nego izjavijo, da vztrajajo pri svojem prvem odgovoru in pojas¬
nilu, ali predlože odgovor, računski oddelek pa spozna, da se
tudi z drugim odgovorom niso izpričale, predloži stvar redni
seji v rešitev.

Ako pa se prve pripombe ne izvrše in se ne predloži od¬
govor nanje v zakonitem roku, se tudi brez odgovora za vse
škode po računu predloži referat sodnemu oddelku zaradi tožbe
za povračilo škode. V vseh takih primerih se ne podajajo druge
pripombe, nego  se izdajajo potrebne odločbe tudi brez odgo¬
vora na prve pripombe.

Roke za izvršitev pripomb in za predložitev odgovora ocen ja
in odreja predsedujoči član redne seje.

Člen 54.

Računi, ki so zavezani pregledu glavne in krajevne kontrole,
zastarevujo v štirih letih od dne, ko so se računi pri kontrolnem
oblastvu prejeli v pregled.

Zastaranje računov se prekinja z vsakim delom kon¬
trolnih organov ob njih pregledovanju. (III.)

Računi, po katerih je nastopilo zastaranje, se ne smejo
jemati v pregled in tudi se ne smejo računodajniki klicati na
odgovor, razen če se je odkrila zloraba, kazniva po kazenskem
zakonu, dotičnega računodajnika ali računskega preglednika v
roku, ki je določen s kazenskim zakonom za dotično dejanje.

Člen 55.

Razrešeni računi se smejo iznova pregledati samo:

1. ako se opazi pogrešek v pregledanem računu na škodo
računodajniku;

2. ako se pojavi zloraba dotičnega računodajnika ali račun¬
skega preglednika;

3. vselej, kadar se sme po sodnem postopku za civilne pravde
zahtevati obnova spora.

19

Člen 56.

Nov pregled razrešenih računov se sme zahtevati samo v
treh letih od dne razrešitve, ako pa je zahteva ponovnega pre¬
gleda v zvezi s kaznivim dejanjem odgovorne osebe,  v roku, ki
je predpisan z zakonom za zastaranje dotičnega 4  dejanja.

Člen 57,

O novem pregledu računov odloči glavna kontrola v  redni
računski (III.) se P> bodisi na zahtevo prizadete osebe, bodisi
uradoma.

3. Krajevne kontrole.

Člen 58.

Trajno preventivno pregledovanje računov in listin
v /.mislu točke 6. čl. 37. izvaja glavna kontrola po svojih
krajevnih kontrolah.

Krajevno kontrolo sestavljajo: šef krajevne kontrole,
potrebno število računskih preglednikov, revizorjev in
ostalega pomožnega osebja.

Krajevne kontrole se ustanove pri ministrstvu za
finance, pri finančnih direkcijah, ministrstvu za vojsko
in mornarico, ministrstvu za promet, pri direkcijah dr¬
žavnih železnic in rečne plovbe, pri ministrstvu za grad-
be, ministrstvu za šume in rudnike, pri državni hipote¬
karni banki, pri upravi državnih monopolov, pri razredni
loteriji, kakor tudi pri uradih, ustanovah, podjetjih, za¬
vodih — državnih in banovinskih — in pri občinah, kjer
smatra glavna kontrola to za potrebno. (III.)

Člen 59.

Sej in računski pregledniki krajevne kontrole imajo tc-le
dolžnosti:

1. Uverjajo se, ali so listine o prejemkih in izdatkih pra¬
vilne, ter postavljajo na listine o izdatkih pred njih izplačilom
»Videl« s svojim podpisom, če spoznajo, da je izdatek osnovan
v zakonu in proračunu.

2 *

/

20

Ako računski preglednik krajevne kontrole ugotovi,
da izdatek ni osnovan v zakonu ali 'preračunu, odreče
svoj vizum z navedbo zakonskih razlogov, iz katerih viza
ne more dati.

Nadalje postopa na sledeči način:

a) če je izdatek po državnem proračunu, ima šef
krajevne kontrole, kateremu računski preglednik dostavi
takoj vsak primer, pravico, da, ako smatra pripombo za
neumestno, to razveljavi in na svojo odgovornost odredi
računskemu pregledniku na isti listini, da izda vizum,
kar mora ta tudi takoj izvršiti.

0 tem predloži šef takoj poročilo glavni kontroli, ki
oceni zakonitost njegovega postopka.

Ako šef krajevne kontrole soglaša s pripombo račun¬
skega preglednika, alii ako je on sam napravil pripombo,
predloži vso zadevo pristojnemu ministru, odnosno banu.
V primeru, da minister, odnosno ban ne soglaša s pri¬
pombo, predloži zadevo s svojo obrazložitvijo glavni
kontroli.

Ako smatra glavna kontrola, da je pripomba ne¬
umestna, odredi, da se izda vizum, v nasprotnem primeru
pa si jo usvoji in obvesti o tem pristojnega ministra,
odnosno bana. V primeru, da minister, odnosno ban ne
usvoji mnenja glavne kontrole, izda o tem odločbo v
soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Po taki
odločbi je glavna kontrola dolžna, odobriti vizum s, pri¬
držkom 'in preko predsednika ministrskega sveta takoj
predložiti primer Nj. Vel. kralju.

Vizum s pridržkom se izda tudi v primeru, kadar
glavna kontrola ne soglaša z odločbami, ki se ji nepo¬
sredno dostavljajo v zmislu 1. odstavka čl. 29. (toč. 1.
do 10.) istega zakona.

b) Ako je izdatek po banovinskem proračunu, obve¬
sti krajevna kontrola o zavrnitvi viza takoj bana, ki ima
pravico, da, ako s pripombo ne soglaša, na svojo odgo¬
vornost ponovi odredbo za izplačilo. Računski preglednik
je v takem primeru dolžan, da s sklicevanjem na ta za¬
konski predpis izjda vizum 1  in obvesti o tem takoj glavne

21

kontrolo, ki oceni zakonitost takega izdatka ter izda
svojo odločbo ob priliki pregledovanja in razpravljanja
banovinskega računa.

Pravice rza ponovitev odredbe glede izplačila ban
ne more prenesti na drugo osebo.

c) Ako je izdatek po občinskem, proračunu, ima
predsednik občine, ako s pripombo ne soglaša, pravico,
da na svojo odgovornost ponovi odredbo za izplačilo.
Računski preglednik je v takem primeru dolžan, da s
Sklicevanjem na ta zakonski predpis izda vizum in ob¬
vesti o tem ,takoj glavno kontrolo, ki oceni zakonitost
takega izdatka ter izda svojo odločbo ob priliki razprav¬
ljanja in pregledovanja občinskega računa. (III.)

Blagajnik, ki izvrši izplačilo, ne da bi bil dal predhodni
vizum organ krajevne kontrole, je odgovoren disciplinarno tako
po tožbi nadrejenega administrativnega oblastva kakor tudi po
tožbi glavne kontrole.

2. Uverjajo se, ali se zbirajo dohodki po zakonu, ali se
pravilno vknjižujejo in vlagajo v blagajno.

3. Trajno, v vsakem mesecu, pregledujejo račune, tako da
so ob koncu leta dokončali pregledovanje in da predlože poro¬
čilo glavni kontroli skladno z odredbami tega zakona o rednem
Pregledovanju računov pri glavni kontroli.

Pri pregledovanju računov imajo pravice, navedene v členih
50. in 51. tega zakona.

4. Udeležujejo se pregledovanja blagajn, ki ga opravljajo
naredbodavci, se uverjajo o pravilnosti knjig, blugajničnega stanja
in. izvršenega pregleda ter to potrjujejo s svojim podpisom na
dotičnih knjigah.

5. Pregledujejo tudi druge državne račune onih uradov in
naprav, ki spadajo v območje pristojne krajevne kontrole.

6. Ako opazijo pri pregledu računov ali pri pregledu bla-
ganj zlorabe in škode, uporabijo takoj zoper odgovorne osebe
sredstva zavarovanja, o čemer predlože poročilo glavni kontroli.

7. Šef krajevne kontrole mora skrbeti, da računski
pregledniki pravilno in enakomerno uporabljajo zakon.

(III.)

22

Postopek za poslovanje krajevnih kontrol predpiše obča seja
glavne kontrole.

Vlil.

Izredno pregledovanje blagajn, stvari in ma¬
teriala.

' Člen 60.

Glavna kontrola pregleduje blagajno ministrstva za finance
redno vsako leto, po zvršetku računov in zaključku knjig, iz¬
redno pa po svoji izprevidnosti.

Člen 61.

Za redni pregled glavne blagajne odreja obča seja glavne
kontrole enega izmed svojih načelnikov, dva odsekovna šefa ali
inšpektorja in potrebno število računskih preglednikov.

Člen 62.

Predsednik glavne kontrole odreja, kadarkoli se mu zdi
potrebno, v prvi vrsti inšpektorje in računske preglednike glavne
kontrole, potem šefe in računske preglednike krajevnih kontrol
za izredne preglede blagajn, stvari in materiala; ti izvršujejo ta
posel po navodilu in pooblastilu, ki se jim da, in sicer z ozi¬
rom na odredbe tega zakona in na pravila za njegovo izvrševanje.

Člen 63.

Pooblastilo za pregled blagajn, stvari in materiala daje pred¬
sednik sam s svojim podpisom in uradnim pečatom, ako pa ni
v službi, ga daje njegov namestnik.

Člen 64.

Osebe, pooblaščene za pregledovanje blagajn, stvari in ma¬
teriala, se zovejo, dokler poslujejo, komisarji glavne kontrole.

Komisarji glavne kontrole vrnejo, ko izvrše pregled po
pooblastitvi, predsedniku pooblastilo s poročilom o ugotovljenem
stanju vred.

23

Člen 65.

Komisarji glavne kontrole morajo čuvati v največji tajnosti
svojo pot in poverjeni posel. V ta namen izda direkcija državnih
železnic in brodarstva na zahtevo glavne kontrole potrebno šte¬
vilo vozovnic, ki se glase na prinosnika ter veljajo za vse proge
in ladje. Ako komisar izda tajnost izrednega pregleda, se kaznuje
disciplinsko in na povračilo škode, če jo je povzročil s takim
svojim postopkom. Ako učini takšno kaznivo dejanje namerno,
da pomaga prizadeti osebi na škodo javne blagajne, odloči obča
seja glavne kontrole, da se odgovorni uradnik odpusti iz službe
in da se obtoži pri pristojnem sodnem oblastvu po predpisih
kazenskega zakona.

Člen 66.

Komisar mora, čim dospe na odrejeni kraj, takoj, ako mogoče
vpričo naredbodavca ali računodajnika, drugače pa tudi brez
njiju, zapečatiti blagajno in ostalo, kar je potrebno za izredni
Pregled.

Komisar glavne kontrole zasliši protokolarno računodajniki-
upravitelja.

P o izvršenem zaslišanju odredi komisar glavne kontrole, da
se morajo vse nevpisane prejete in izdane vsote vpisati v dnev¬
nike in da se morajo dnevniki zaključiti; potem pa podpišejo
dnevnike vodeči računodajnik (blagajnik in kontrolor, kjer sta
pri blagajni), naredbodavec (starešina urada) in komisar glavne
kontrole.

Ako kdo onemogoči, da bi komisar zapečatil blagajno, od¬
nosno skladišče, se kaznuje po kazenskem zakonu.

Člen 67.

Pregled blagajn, stvari in materiala se izvrši takoj. Temu
pregledu sme prisostvovati starešina urada ali njegov namestnik;
po izkazani potrebi pa sme komisar pozvati tudi policijskega
(političnega) uradnika, da prisostvuje pregledu. Komisarjevemu
pozivu mora policijsko (politično) oblastvo ugoditi.

24

Člen 68.

Ako se najde pri takem pregledu v blagajni presežek, od¬
redi komisar, da se deponira, in ako se s pregledom računov ne
ugotovi, odkod je presežek, odloči glavna kontrola, da se vloži
v državno blagajno kot izreden dohodek.

Člen 69.

Ako se ugotove pri pregledu blagajn, stvari in materiala ne-
dostatek, nepravilni izdatki in v kakršnikoli obliki škoda za blu-
gajno, pozove komisar upravitelja blagajne, stvari in materiala,
naj povrne nedostatek ali škodo; ako ta tega ne stori, se obrne
komisar na pristojno sodišče ter zahteva zavarovanje.

Pristojno sodišče izvršuje take komisarjeve zahteve takoj.

O zahtevi lega zavarovanja poroča komisar gl avn i kontroli
ob istem času, ko zahteva zavarovanje.

Ako so nedostatki neznatni in bi jih računodajnik takoj
pokril, mu komisar izroči blagajno in ostalo v upravljanje; dru¬
gače pa odloči glavna kontrola, ali naj se mu blagajna izroči
v nadaljnje upravljanje ali ne.

Člen 70.

Kar je v tem zakonu določeno za pregledovanje blagajn,
velja tudi za pregledovanje knjig, računov, stvari in materiala
vobče.

Člen 71.

Vse preiskave in vsa poročila, ki jih predlagajo komisarji, se
prečitajo in ocenijo v redni seji glavne kontrole.

Ako je potrebno, da se izvrši preiskava, odredi glavna kon¬
trola, kdo naj to učini.

Ko se predmet popolnoma preišče, vloži sodni oddelek
tožbo za povrnitev škode. Ako gre za zlorabe, se postopa po
členu 51. tega zakona.

Člen 72.

Računodajniki nimajo pravice do presežka, ugotovljenega
v blagajni ob rednem in izrednem pregledu blagajn in ob pre-

25

gledu računov. Presežek pripada državni blagajni. Ako pa raču-
nodajnik popolni pojavljeni nedostatek s pismenim referatom
•s svojim in komisarjevim, odnosno naredbodavčevim podpisom
tn vpričo njiju, a se pozneje ugotovi s pregledom računov ali
drugače, da nedostatka ni bilo, ima pravico do povračila položene
vsote, ko se predhodno račun podrobno pregleda in dožene po
predpisanem postopku, o čemer odloča glavna kontrola.

IX.

Glavna kontrola kot računsko sodišče.

Člen 73.

Kot računsko sodišče rešuje glavna kontrola v rednih sejah
spore o povračilu škode, ki bi jo učinili računodajniki, upravitelji
ali naredbodavci ali h kateri bi pripomogli kot knjigovodje, kon¬
trolorji, inšpektorji in računski pregledniki, bodisi v denarju,
bodisi v vrednostnih stvareh.

Pritožbe zoper sklepe vojne kontrole v zmislu čl. 112.
zakona o upravi vojske in mornarice in zoper sklepe
sveta za razpravljanje in razrešitev občinskih računov
rešuje redna sodeča seja glavne kontrole, ki jo sestavlja
pet (5) članov, izvoljenih po čl. 39. tega zakona. Odločbe
te seje so izvršne.

Redna sodeča seja izreka razsodbe in rešitve v imenu
Njegovega Veličanstva kralja. (III.)

Člen 74.

Vse, kar velja po civilnosodnetn postopku za izključitev
sodnikov in zapisnikurjev, velja tudi za sojenje v glavni kontroli.
O izključitvi članov odloča obča seja, o izključitvi zapisnikarjevi
pa predsednik glavne kontrole.

Člen 75.

Ako ugotovi glavna kontrola kot računsko sodišče, da utegne
na poravnavo dotičnega spora vplivati rešitev izvestnega pravnega
vprašanja, ki je že v razpravi pri rednem ali administrativnem

26

sodišču, sme ustaviti pravdo o povračilu škode, dokler se do-
tično vprašanje ne dožene pri pristojnem sodišču.

Člen 76.

Za vložitev tožbe po vseh računih, ki spadajo v pristojnost
glavne kontrole, je pristojen sodni oddelek.

Člen  77 .

Tožba glavne kontrole se vroči tožencu po predpisih civilno-
sodnega postopka.

Člen 78.

V roku, ki ga odredi glavna kontrola, morajo vsa oblastva ,
odnosno vse naprave in vsi fondi, katerih račune pregleduje
glavna kontrola, vročiti sodnemu oddelku glavne kontrole vsa
potrebna pojasnila ali vse potrebne akte, izvršiti zahtevane pre¬
iskave, nabaviti izvestne podatke itd. Za protivno postopanje je
odgovoren starešina dotičnega urada ali uradnik, ki ni izvršil
zahteve glavne kontrole (člen 118.).

Ta rok sme predsednik glavne kontrole podaljšati, ako to
zahteva starešina dotičnega urada.

Člen 79.

Rok za odgovor na tožbo se sme podaljšati z odločbo redne
seje, in sicer samo enkrat.

Podaljšani rok ne sme biti daljši nego dva meseca ter se
vselej računi od dne, ko je potekel prvi rok.

Člen 80.

Vsi organi glavne kontrole, ki bi z opuščeno ali neredno
izvršeno dolžnostjo pomogli, da zastara pravica do povračila škode,
so odgovorni za povračilo pri rednem sodnem oblastvu na tožbo
glavne kontrole ali državnega pravobranilca.

Člen 81.

Priče, na katere se pozivlje toženec, zaslišuje glavna kontrola
po pristojnem sodišču.

27

Zapisnik o zaslišanju prit vroči glavna kontrola prizadetim,
pravdnim strankam.

Za ona dejstva, za katera se zahtevajo listine ali vobče do¬
kumentirani računski podatki kot dokazilo po tem ali po drugem
zakonu, ni dopustno pozivanje na priče razen v povsem izjemnih
primerih , o katerih odloča glavna kontrola v obči seji.

Člen 82.

Razsodbe glavne kontrole se vročajo pravdnim strankam v
prepisu. Zoper nje je dopustna pritožba na kasacijsko sodiče -

Člen 83.

Pritožba se sme vložiti pri kasacijskem sodišču samo , ako
s e je z razsodbo glavne kontrole kršil materialen ali formalen
zakonski predpis.

Računskih ugotovitev o stanju in rezultatu, ki jih je ugotovila
glavna kontrola, kasacijsko sodišče ne sme izpreminjati razen
zaradi očitih pogreškov v številkah.

Člen 84.

Pritožbe zoper razsodbe glavne kontrole se vlagajo v 15'*
dneh od dne vročitve.

Člen 85.

Glavna kontrola je upravičena, podati obči seji kasacijskega
sodišča nasprotne razloge, kadarkoli je njena odločba razveljav¬
ljena, ne oziraje se na to, ali je ta odločba razsodba ali rešitev .

Člen 86.

Pristojnost kasacijskega sodišča za pretresanje odločb glavne
kontrole se tiče izključno sporov o povračilu škode.

Člen 87.

Ako kasacijsko sodišče spozna, da razsodba ali rešitev glavne:'
kontrole ne ustreza zakonu, poda svoje pripombe glavni kontroli z.

28

fifco glavna kontrola usvoji pripombe kasacijskega sodišča, mora
postopati po njih.

Ako kasacijsko sodišče potrdi odločbo glavne kontrole, jo
s svojo odločbo proglasi za veljavno.

Člen 88.

Ako se vloži pritožba prepozno ali po nepristojni osebi, jo
glavno, kontrola zavrne z odločbo, zoper katero je v 15 dneh po
prejemu dopustna pritožba na kasacijsko sodišče.

Člen 89.

Vse pritožbe se vlagajo pri glavni kontroli ali neposredno
ali pa po pošti.

Dan, ko se pritožba vroči pošti na povratni recepis, se smatra
za dan prejema pri kontroli.

Člen 90.

V vseh primerih, v katerih se sme prizadeta oseba pritožiti
zoper razsodbe glavne kontrole na kasacijsko sodišče, ima isto
pravico tudi načelnik sodnega oddelka, ako se mu zdi, da je z
razsodbo oškodovan materialni državni interes.

Člen 91.

Ko postane sodba redne sodeče seje izvršna, jo
vroči sodni oddelek glavne kontrole državnemu zastop¬
ništvu, ki ukrene vse, česar je treba, da se izvrši, ter
obvesti o uspehu glavno kontrolo.

Za izvrševanje sodb glavne kontrole so pristojna
ona oblastva, ki so pristojna tudi za izvrševanje sodb
rednih sodišč, ter jih morajo jemati v nujno postopanje.

Redna računska seja sklepa o razrešitvah računov,
ne da bi čakala na izvršitev sodbe glavne kontrole. (II.)

Člen 92.

Za sojenje in dopisovanje glavne kontrole se ne pobira no¬
bena taksa.

29

Ako pa glavna kontrola obsodi koga na plačilo nedostatkov
ali škode, ga obsodi hkratu

a) na plačilo takse po zakonu o taksah; in

b) na plačilo stroškov za preiskavo.

Člen 93.

Ako obsodi sodišče toženca za kaznivo dejanje, ga hkratu
obsodi na povračilo vseh škod, ki so ugotovljene s kontrolnim
pregledom in s preiskavo, kakor tudi stroškov; ako pa ga oprosti
kazenske odgovornosti, bodisi v celoti, bodisi za posamezne vsote?
vroči akte glavni kontroli v pretres vprašanja o povračilu škode?
kolikor ni to razsojeno s sodno razsodbo.

Kar se tiče roka zastaranja za spore, za katere se je uvedlo
kazensko postopanje, veljajo predpisi civilnega in kazenskega
postopka o tem.

Člen 94.

Z razsodbo glavne kontrole se potrjuje ali razveljavlja dob~
Ijeno zavarovanje.

Člen 95.

Pravica uradnikova do pokojnine, isto tako količina pokojnine
se določi z odločbo onega ministra, ki mu je ta uradnik podrejen?
ter se vroči glavni kontroli z overovljenim prepisom dokumentov?
na katerih podstavi se je odločba izdala. Glavna kontrola se sme
zoper to odločbo pritožiti na državni svet, ako vidi, da je z
njo oškodovan materialen državni interes.

Člen 96.

Predpisi civilno sodnega postopka veljajo tudi za sojenje
sporov pri glavni kontroli, kolikor ni to s tem zakonom odrejeno
drugače.

Natančnejše odredbe o sojenju pri glavni kontroli se pred¬
pišejo s posebnim pravilnikom.

30

Pregledovanje in razpravljanje računov in razsojanje
sporov po banovinskih in občinskih računih. (III.)

Člen 97.

Glavna kontrola opravlja pregled in razpravljanje
■banovinskih in občinskih računov, kakor tudi pregled
njih blagajn, stvari in 'materiala po določbah tena za¬
kona. (III.)

Člen 98.

Banovinski računi se pregledujejo, razpravljajo in
razrešujejo pri glavni kontroli, in sicer po istem po¬
stopku, ki je predpisan za državne račune.

Na podstavi odločbe obče seje se more vršiti pregled
tudi pri kraljevski banski upravi, kjer se smejo v tem
primeru računi tudi razrešiti. (III.)

Člen 99.

Vse osebe, naštete v 61. 109. tega zakona, ki jkn' je
poverjeno izvajanje banovinskega proračuna in uprav¬
ljanje banovinske imovine vobče, odgovarjajo pred glavno
kontrolo po določbah tega zakona prav tako kakor dr¬
žavni uslužbenci. (III.)

Člen 100.

Pregled in priprave za razpravljanje občinskih raču¬
nov vrši krajevna kontrola pri finančni direkciji, na ka¬
tere ozemlju ima občina svoj sedež.

Za razpravljanje in razrešitev teh računov je pristojen
svet za razpravljanje in razrešitev občinskih računov. Ta
svet se ustanovi pri krajevni kontroli, ki je pristojna za
pregledovanje računov; sestavlja ga: šef krajevne kon¬
trole kot predsednik in dva računska preglednika, ki ju
odredi obča seja glavne kontrole, kot člana. Svet ima
tudi zapisnikarja, ki ga odredi šef krajevne kontrole.

Svet rešuje v sejah in odloča z večino glasov. (III.)

31

Člen 101.

Kadar svet za razpravljanje in. razrešitev občinskih
računov spozna, da je račun pravilen, ga razreši in izda
računodajnikom razrešnico.

Ako pa svet ugotovi, da so za ta račun odgovorne
osebe povzročile s svojim delom škodo občinski blagajni,
napravi potrebne pripombe in odloči, ali naj se hkratu
zahteva zavarovanje pri pristojnem sodišču.

V primeru, da odgovorne osebe v določenem roku,
ki ne sme biti krajši od 10 dni in ne daljši od 2 mesecev,
ne odgovorijo na pripombe, niti se ne opravičijo, niti ne
povrnejo škode, razpravlja svet s svojo rešitvijo o vpra¬
šanju glede njih odgovornosti za povračilo škode, če ne
presega vrednost 10.000 - — dinarjev. Zoiper ta sklep je
dopustna pritožba na glavno kontrolo v roku 15 dni od
dneva prejema rešitve.

Pritožba se izroči bodisi neposredno krajevni kon¬
troli ali po pošti na povratni reoepis. Dan izročitve na
pošto na povratni recepis se smatra za dan prejema v
krajevni kontroli.

Ako pritožba ni bila vložena pravočasno, ali ako je
bila vložena po nepristojni osebi, jo svet zavrne z rešit¬
vijo; zoper to rešitev je dopustna pritožba na glavno
kontrolo v roku 15 dni od dneva prejema.

Odločba redne sodeče seje glavne kontrole, ki je
pristojna za odločanje o teh pritožbah, je izvršljiva, njene
pripombe pa so za svet obvezne.

Ako presega vrednost povzročene škode 10.000 Din,
dostavi svet vso zadevo s svojo tožbo glavni kontroli, ki
na svoji redni seji nadaljuje postopanje po določbah tega
zakona, in sicer po istem postopku, ki velja za primer
odgovornosti za državne uslužbnce.

Ako spozna svet, da tvori delo odgovornih oseb ka¬
znivo dejanje, dostavi zadevo glavni kontroli, ki odloči na
svoji redni proračunski seji, da-li naj se vloži kazenska
ovadba pri rednem sodišču. Odločba seje je za svet
obvezna in on mora po njej ravnati. (III.)

32

Člen 102.

Za pregled, razpravljanje in razrešitev računov občin,
ki so pod trajno in preventivno kontrolo, je pristojna
glavna kontrola, pred katero odgovarjajo vse osebe, ki
jim je poverjeno izvrševanje občinskih proračunov’ in
upravljanje občinske imovine vobče. (III.)

Člen 108.

Svet za razpravljanje in razrešitev občinskih računov
ima proti naredbodavcem in računodajnikom glede ka¬
znovanja, zahtevanja zavarovanja, delanja pripomb in do¬
ločanja oseb za sestavljanje računov vse pravice, ki jih
ima glavna kontrola po določbah čl. 44. do 57. tega za¬
kona. (III.)

Člen 104.

Glavna kontrola se pooblašča, da na svoji oboi seji
predpiše pravilnik o postopku pri pregledovanju, razr
povijanju in razrešitvi občinskih računov. (III.)

Člen 105.

Banovinski in občinski računi se morajo zaključiti in
izročiti v pregled glavni ali krajevni kontroli najpozneje
v roku treh mesecev po zaključku računskega leta. (HI.)

Člen 106.

Ukinjen. (I.)

Ukinjen. (III.)

Člen 107.
Člen 108.

i

Kjerkoli in v kakršnikoli obliki se v tem zakonu na¬
vaja beseda: »oblastna«, se izpusti. (III.)

33

X.

4  .

Osebe, odgovorne za povračilo škode.

Člen 109.

/a vse škode in nerednosli, ki se dogajajo pri upravljanju
blagajne, stvari in materiala onih uradov in naprav, katerih ra¬
čuni in irnovina so zavezani pregledovanju glavne, odnosno
oblastne kontrole, so odgovorni računodajniki, upravitelji, naredbo-
dajvpij, računski pregledniki in ostale osebe, ki so po svojem
službenem položaju pripomogle, da se je škoda učinila.

Člen 110.

Računodajniki in upravitelji so odgovorni:

1. če se pri izdajanju denarja, stvari in materiala niso držali
zakonskih predpisov;

2. če se pokaže kakršenkoli nedostatek v blagajni, stvareh
in materialu, poverjenih njih upravljanju;

3. če prekoračijo proračunske partije, odnosno dovoljene
kredite, in sicer:

a) blagajniki, odnosno upravitelji, ako upravljajo kredite,

b) knjigovodje, računovodje in likvidatorji toliko, kolikor je
kdo odgovoren;

4. če niso poskrbeli, da bi se bile stvari in material, ki jih
upravljajo, ohranile, ali če niso podali pravočasno naredbodavcem
predlogov, da bi se bila škoda odvrnila, in

5. vobče za vse nepravilnosti, bodisi da se učinjajo pri iz¬
datkih, bodisi da niso poskrbeli, da bi se bili dohodki o pravem
času in v popolnem znesku pobrali ali zavarovali.

Ako in kolikor so odgovorni za škodo naredbodavci in raču¬
nodajniki, odgovarjajo za škodo solidarno.

Člen UL

Naredbodavci so odgovorni:

1. če niso o pravem času pregledali blagajne, stvari in ma¬
teriala, ki je pod njih nadzorstvom, ali če se pojavi nedostatek

3

34

ali kvar, pa niso ukrenili zakonskih odredb , da bi bili škodo
odvrnili;

2. če so poverili upravljanje denarja ali stvari osebam, ki
nimajo za to zakonskih pogojev, ali če niso zahtevali zamene onih,
katerih nesposobnost za upravljanje denarja se je pokazala med
službovanjem;

3. če so izdajali naredbe, protivne zakonu.

Če sta za škodo odgovorna naredbodavec in računodajnik.
odloči glavna kontrola o njiju solidarni odgovornosti, odnosno o
meri njiju skupne odgovornosti. Če oni, ki je odgovoren v prvi
vrsti, odškoduje državo, se oproste ostali.

Člen 112.

Računski pregledniki glavne kontrole in krajevnih kontrol,
kakor tudi ostali kontrolni organi so odgovorni disciplinsko in
za povračilo škode, če se dokaže, da je nastopila po njih malo¬
marnosti in nevednosti,  ali zaradi protizakonito izdanega
viza. (III.)

Člen 113.

Kontrolorji, knjigovodje, računovodje, likvidatorji, revizorji,
računski pregledniki drugih uradov in ostale osebe so istotako
odgovorni za povračilo škode, ki izvira bodisi iz pogrešnih pro¬
računov in viza, postavljenega na listinah, bodisi iz nalogov, po-
grešno sestavljenih in izdanih blagajniku za prejemke ali izdatke
v denarju, stvareh in materialu.

Člen 114.

Po razloženem vrstnem redu odgovornosti se obsojajo od¬
govorne osebe istočasno na povračilo vseh škod dotičnim bla¬
gajnam.

Člen 115.

Vse zakonske odredbe, predpisane za računodajnike zaradi
zavarovanja škode, sme glavna kontrola na osnovi učinjenih pre¬
iskav uporabljati tudi zoper ostale odgovorne osebe, ki so po
lem zakonu odgovorne za povračilo škode.

Ho

, Člen 116.

Kjer je bilo v enem računskem letu več računodajnikov in
se ugotovi škoda za blagajno, pa se odgovornost ne bi mogla
točno porazdeliti, obsodi glavna kontrola na solidarno plačilo one
računodajnike, o katerih se ugotovi, da bi bili mogli škodo od¬
vrniti, a tega niso storili.

Drugi odstavek ukinjen. (III.)

Člen 117.

Glavni kontroli se prepušča pravica, da sme opustiti izterjavo
manjših nedostatkov v letnih računih, o katerih razvidi, da bi
bila njih izterjava zamudna, škodljiva, ali v kateri dobi potrdilo
pristojnega občinskega oblastva, da se ne morejo izterjati.

XI.

O kaznih.

Člen 118.

Računodajniki, upravitelji, naredbodavci in ostale odgovorne
osebe, po katerih izvršuje glavna kontrola svojo službo, odgovar¬
jajo disciplinsko, ako ne izvršujejo naredb glavne kontrole, in
vobče za vse nerednosti v svojem poslovanju.

Člen 119.

Predsednik, člani glavne kontrole. (II).  računski pre¬
gledniki in vse ostalo pomožno osebje glavne kontrole, istotako
računski pregledniki krajevnih kontrol so podrejeni disciplin¬
skemu oblastvu glavne kontrole po zukonu o civilnih uradnikih.

Člen 120.

Zoper osebe, navedene v členu 118., izreka glavna kontrola
samo one kazni, za katerih izrekanje je pristojen starešina urada
po zakonu o uradnikih. Izrečena kazen se priobči v izvršitev
onemu uradu, pri katerem službuje dotični uradnik. Za kazniva
dejanja, ki zahtevajo večjo kazen, ima glavna kontrola pravico
tožbe na pristojno disciplinsko sodišče. Zoper osebe, navedene

3 *

36

v členu 119., izreka glavna kontrola tudi one kužni, ki jih izreka
po zakonu o uradnikih disciplinsko sodišče. Prve kazni izreka
redna seja, druge pa obča seja. Obča seja odloča v tem primeru
po postopku, predpisanem za disciplinsko sodišče.

Člen 121.

Denarne kazni, pobrane po tem zukonu, pripadajo državni
odnosno samoupravni blagajni, kolikor ne bi bilo posebnega
fonda za uradniške vdove in sirote.

XII.

O povračanju denarja in vrednosti iz državne
blagajne.

Člen 122.

Denar in vrednosti se povračajo samo po odločbi pristojnega
upravnega oblastva. Če je vrednost večja od 10.000 dinarjev, se
vroči odločba kontroli, ki ima zoper njo pravico pritožbe po
predpisih zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.

V uradih, pri katerih posluje krajevna kontrola, se izdajajo
denar in vrednosti, ko postane ta kontrola vizum.

Če pristojno upravno oblastvo zasebnemu zahtevniku odkloni
zahtevano povračilo, se sme zahtevnih zoper to priložili na uprav¬
no sodišče, odnosno na redno sodišče, ako je predmet spora za¬
sebnopravnega značaja. V tem drugem primeru mora upravno
oblastvo poslati sodišču vse akte, ki se tičejo tega predmeta.

Ti predpisi se nanašajo na odločbe sodišč o povračanju
denarja in vrednosti, položenih pri njih.

Prehodne odredbe.

' Člen 123.

Inšpektorji in odsekov ni šefi in šefi krajevnih kon¬
trol, ki so ob razglasitvi tega zakona v 1. skupini
II. kategorije, se lahko pomaknejo v 5. skupino I. kate¬
gorije, ako so bili v poslednjem letu ocenjeni »odlično«.

Prav tako se lahko pomaknejo v 5. skupino I. kate¬
gorije v zvanje šefa krajevne kontrole, odnosno inšpek¬
torja, tudi oni računski pregledniki 1. skupine II. kate-

37

gorije, ki zavzemajo ob razglasitvi tega zakona položaj
vršilca dolžnosti šefa krajevne kontrole, ako so bili v
poslednjem letu ocenjeni »odlično«.

Napredovanje teh uslužbencev predlaga obča seja
glavne kontrole.

Vsi ti uradniki, ki se pomaknejo v I. kategorijo-,
lahko napredujejo do največ 4. skupine I. kategorije, ko
so prebili v 5. skupini pet let. Inšpektorji glavne kon¬
trole, ki so ob uveljavitvi tega zakona v 4. skupini
I. kategorije, toda brez šolske izobrazbe po čl. 10. tega
zakona, lahko napredujejo največ do 4. a skupine, ako so
prebili v 4. skupini štiri leta.

Uradniki, ki so kot pisarji brez kvalifikacije raz¬
vrščeni po čl. 230. zakona o uradnikih in ostalih civilnih
državnih uslužbencih v II. kategorijo in so v zvanju pi¬
sarjev, lahko napredujejo največ v 2. skupino II. katego¬
rije z naslovom računovodje. Arhivskim uradnikom 1. sku¬
pine III. kategorije, ki imajo 25 let efektivne državne
službe, se smejo primati prejemki 2. skupine II. katego¬
rije, ako so se posebno izkazali v službi in ako so bili
ocenjeni v poslednjih 3 letih kot »odlični«. (III.)

Člen 124.

Ako ne bi imela glavna kontrola zadosti stalnega osebja za
pregledovanje računov in drugega, sme na račun kreditov in na
račun plač tega osebja postaviti za računske preglednike tudi
upokojene uradnike, ki so bili računski pregledniki ali finančni
uradniki neoporečne službe. V tem primeru se jim daje odrejena
plača in doklada brez zmanjška onega, kar prejemajo kot upo¬
kojenci.

Člen 125.

Prejemki po § 7. tega zakona* pričnejo teči z dnem
1. aprila 1931. (III.)

* Mišljen je § 7. zakona o izpreniembah in dopolnitvah v
dne 17. oktobra 1930., katerega besedilo je navedeno v § 13. celot¬
nega zakona.

38

Člen 126 .

Ukinjen. (II.)

Člen 127.

Vsi računi, za katere je bila pristojna oblastna kon¬
trola in ki so ob razglasitvi tega zakona še nedovršeni,
prehajajo v pristojnost glavne kontrole in krajevnih
kontrol.

Glavna kontrola se pooblašča, da s pravilnikom
predpiše postopek za pregledovanje, razpravljanje in
razrešitev teh računov. (JU.)

Člen 128.

Vse državne in nedržavne račune do konca leta 1918. iz
vseh oblasti kraljevine, na katere se ni razprostirala pristojnost
glavne kontrole, je smatrati za pregledune in razrešene.

O državnih računih iz let pred vojno, kolikor niso likvi¬
dirani, odloča obča seja glavne kontrole, katere izmed njih je
smatrati za pregledane in razrešene, kakor tudi o katerih je
treba ukreniti pregled z ozirom na že ugotovljene ali nazna¬
njene nepravilnosti,  če so se pojavile ali prijavile zlorabe, se
smejo ti državni in nedržavni računi jemati v pregled.

Pristojna kontrolna oblastva morajo vsa do sedaj vknjiženu
zavarovanja, istotako vse intabulacije, in sicer v zavarovanje dr¬
žavnih, samoupravnih in javnih blagajn, obnoviti pri pristojnih
sodiščih najkesneje v petih letih od dne, ko stopi ta zakon v
veljavo: ako tega ne store po tem roku, se bo smatralo, da
teh zavarovanj sploh ni. Vpisane predznambe in intabulacije iz¬
piše sodišče iz svojih knjig uradoma ali na zahtevo interesentovo.

Člen 129.

Ta zakon stopi v veljavo čez mesec dni od dne, ko se
razglasi v »Službenih novinah«. Takrat prestanejo veljati zakon
z dne 1. julija 1892. in vse ostale zakonske in druge naredbe,
ki nasprotujejo odredbam tega zakona.

Našemu ministru priprave za ustavotvorno skupščino in
izenačitev zakonov priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Na-

39

Šim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom pa
zapovedujemo, naj postopajo po njem, in vsem in vsakomur,
naj se mu pokoravajo.

Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se
razglasi v »Službenih novinah«.

Beograd,  dne 17. oktobra 1930.

Aleksander s. r.

Predsednik ministrskega
sveta in minister za
notranje posle,
častni adjutant
•Nj. Vel. kralja,
divizijski general
Peter Živkovic s. r.

Videl

in pritisnil državni ,pečat
čuvar državnega pečata,
minister pravde:

Dr. M. Srškie s. r.

Predsednik ministrskega
sveta in minister za
notranje posle,
častni adjutant
Nj. Vel. kralja,
divizijski general
Peter Živkovic s. r.

(III.)

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

0000017bH49