fttUfi Mi/Si)
N a v o d
x
v.' branje
s a.
mladoft nedélfkih fhoL
>
•ftJi t	U
V' Z e 1 f.
Na prodaj per Joshefu Gajgeru. 1 83 2.
«ß 252-
R
11858
9 'if.m.
Eick Simtacoiiegcn!
Qreunbe bei lieben ganböolfel $eigert »Ott mehreren (Selten unb mit jebent 3a&re im fyÖfyetti ©rabe bäl Snferefle für bie 2tui* fcretfun^ bei gefenl bet roinbifd&en ©pradje, tinfe^enb, ba| bi.l roai;re Biel affer 23olfl» bilbung; ©iltlidjfeit unb Dicltgiofttät in fiotvf'nifcfjift -Orten, nur auf btefem SQJege am fit$erften meidet werben fann.
2>utd? SJegünjitgung unb Stufmunfe« Hing bei fcoc&roütbigfien .Örbinariatel i(! tn unfeter 2)töcefe für biefen SBilbungl* jroeig, ungeachtet ber bagegenfireitenbert Jpinbernijfe, fc&on »iel bei ©ufeu, foroo&t »on gei|itic&en all roelrtidjen Settern — Befonberl in ben flowenifcljen ©onntagl« faulen geleitet werben» (Stn ^aupt^inber* ttij? ber SSeförberung biefe! ©egen|!anbe|, liegt tm SDtangei einer geeigneten gibel, einel, biefem 3n>ecFi entfpredjenben Sie* mentarbuc^el. 2>iefel 23ebürfni|? füjjlenb, unb aul gte&e jutn SSauernöolfe, roagc itf;, me(jrfeitigen SBünfcfcen entgrgen fom* jnenb, ge&tenben unb-gernenben ein Ö$üc(>» lein in bir #anb ju geben, wrlcfcei/ bi*
ein bcfiertS, »on einem ober anbern Späba* flogen erfefreint, tt>efentlicf)e Sienfie leiflen bürffe. (£§ brbtngf ftd& fetner eigenen SBefcanbiungSart, unb t(i foroo&l für bie Stominal * all £autirmet()obe geeignet. Sediere empfiehlt fid) jebod) cor ber er« ßeren fd&on burdj i^re Staturgemaffjeit, unb maefct ijjre (Stnfü^rung in ben Sonn« tag^fefjuten um fo mefcr erroünfc^ticf;, weil fie fc^netler jum 3'eie fii&rt, unb bie iwnbifcfje ©pradfje bie <Sigent|)ümlidE>feit (jat, baj? fte au6) einzelne ßaute ber (Eon» fonaniert o&ne SJerbinbung mit SJocaten a(l feibfiflänbige SBörfer gebraucht, tt>o natürlich nur ber £aut, nidjt ber Stamme be$ SSudjflabenl gehört wirb. Sief iff ber gali &eP s> v> k h> wenn ftc al$ SJorroörter (iefjrrt; 5. 58, : s'bratam, k'febi, h'zheri.
2>aj? idj jeben (Tonfonanfen gfeteft mit SJocaien »erfcf)iebenanig uerbinbe', unb felbfi 2&orter gCridf) barauS bilbe, roirb 9tiemanben befremben, ber ein (iufentoeifel $ortfd(jretien dfl notfjroenbigen Unterrichte grunbfü0 fennet, unb bebenft, ba£;
1) burefj ba$ öftere (Srfc&emen einel unb beleihen SSuc&llabinS, $igur unb ßaut bem ©ebäc&tniijfe be$ ßinbe! tiefer ft# finprage;
2) butdj biefe mannigfaltigen €ombina« tionen bie ©eifteli^ätigfeit hil-Ä^ü» lerö angeregt, unb bem 9Jtecf)ani$mu$ gtjlturrt werbe, atfo biefe llVßungett bep ;nod) fo oftmaliger 23$iei>ei>£<>lung immer ©eijte$faci;e bleiben, uttb fc«blici>
q) baburcfj bie Äinber an £u(i jtim £er« nen, unb an gertigfeit im Sefen gewinnen.
2>ie untrennbaren abflaute, beten ei in ber winbifcfcen (Sprache me^r, al$ in cnbent gibt, btfyaiibtUe icfj befmegen mit einer befonbern Slufmerffamfeit, weil fte bep bem erfien Sefen am mei(ien ©c&wie* tigfeiten üeranlajfen.
£>te »otfomntenben 3tnmerfungen unb (Srlauterungen foffen jenen fe^rern bienen, welche geborne ©eutfcfje, bie winbifc&e ©pracße nicfct ganj inne £aben.
2>ie neuen Frainifc^ifn 93ud^f{a6ett würben am (Snbe barum bepgefügt, baj? bie ©c&üler bamit befannt, unb fo t>or bem SluStritte jur £efung neuerer ©c&rif* ten angeführt werben.
\ i
9Jte{jrere SSemerFungen ftn&e id!j über* ffüfftg — ba$ 85u# fommt ja in &tc
v £änbe Der ^Jabagogen, fi'e werben e§ ju be^anbeln wifien.
3ljr Urteil, ba§ aber mit SiüdP» ficfjtfnajjme auf meine erfie biefifäHige Strbeit 5U fdfröpfen bitte, roirb midfj be* lehren, in tvte weit id) burdE) Dorliegenbe §ibei ben 2Cnorbnungen enifprocfjen fcabe. 2Jtit ©anf werbe icf) S&re 23eief)rung, bejfern SJieinungen unb 3ureei;in>eifungen hierüber annehmen, nnb bep einer adfälli* flen jtpepten Siuflage benüpen.
©c^ünffein, tm SJTonatpe 3funp 1831,
.. . ... :: . ,1 in; Y-- m	" ■
Jttltffg, m. p,
sßelfsf^uiif&m.
I. Glafniïi.
		i.			
i	u	e	0	a	
u	e	o	a	1	✓
e	o	a	i	u	
o	a	1	u	e	
a	i	u	e	o.	
il. T ihn i ki (foglafniki).
3. i
je jo ja ji ju jo ji je ju ja ej oj aj uj ij aj uj oj ej ij je ej ju uj ja aj jo oj ji ij aj ji oj ju ej ja uj je jo ij.
3. n
en on an in un ne no na ni nu un nu en ne an na in ni on no ne on na in nu an a - na e - na nu - na.
t *
em me
im mi
4-m
om mo
um mu
am ma
om	mo	em	me	um	mu	am	ma
mi ■	■ na	e -	ma	a -	ma	ma	- na
jo -	na	mu	- ja	jar	ma	me	- ja.
				5.	
				r	
		er	ir	ar or	ur
		re	ri	ra ro	ru
ur	ru	ar	ra	er re	ir ri or ro
ri	or	ra	er	ru ir	re ur ro
	ra -	• na	mi - ra		ra - ma
	je	- ra	j u - ri		re - ja.
				6. 7	
		el	ul	L il al	ol
		le	lu	li la	lo
ul	lu	el	le	il li ol lo al la	
la	ol	li	el	lu al lo il le ul	
lu	- na li		- ra mi -		la ju - la.
				7-	
			* (f)		
se sa si so su es as is os us as sa es se is si us su se us sa os si es su as sa - ra si - ma je - se - ra
os so so is Ii - sa.
/(£>
fe fo fu fi	Ta
ef of uf if	af
tif fu ef fe of fo	if fi	af	fa
fa of fi ef fu ai	fo if	fe	uf
se fe so fo su fu	sa fa	si	fi
es ef os of us uf	as af	is	if
ro - sa ro - fa si - la *)	fi - la	o - fa je-sa fa-je fe-lo se-le re-fa.
9-
Z
ze zu za	zi zo
ez uz az	iz oz K
za az zi iz zo oz	ze ez zu uz
ez zu az zo iz za	oz ze uz zi ze - na zi - ma i - za mi - za
lu - zi - ja ze - fa *	ri - za ra - za.
10. sh **>
she sha shi shu	sho
esh. ash ish ush	osh
sho osh shu ush she	esh ash
ish sha esh sho ush	shi osh ne - sha she - na ri - sha shi - la.
*) Sila ficifïf cinc ©cacnb — auA ci» Sfufi ill £M>ci> ïàdifcn.
**) sh íaiifeí mie 3 iit 3<writaí.
u.
a m
fhe fho fh¡ fha' fhu efh ofh ifh afh ufb fha afh fhe efh fhi ifh fho ofh ofh fhu ifh fha efh fho ufh fhi fhi shi fhu shu fhe she fha sha ofh osh ifh ish efh esh afh ash me - fha me-sha ma-fha ma-sha fhi-Ib shi-lo fhi-ma shi-ma.
12.
zh m)
zhe zhu zhi zho zha ezh uzh izh ozh azh zha azh zhu uzh zhi izh zho ozh ezh zho zhi azh zhe ozh zhu izh re - zhi zhe - lo o - zha le - zha.
i3.
h
ha he hu hi ho ah eh uh ih oh hi ih ha ah he eh hu uh ho oh •eh ha ih hu oh he ah hi üh ha mi-ha hi-fha ma-zhe-ha mu-ha.
14.
k
ka ko ke ku ki ak ok ek uk ik k« uk ka ak ke ek ko ok ki ik ok ki uk ka ek ko ik ku ak ke ko - sa ko - fa ka - zha ka - flia ko - sha ko - zha ko - ko - fhi.
15.
g
ge gi gu go ga eg "g "g og ag gi ig gu ug ge eg go og ga ag og ga ¡g ge ug go eg gi ag gu gi ki ga ka ge ke gu ku go ko eg ek og ok ug uk ig ik ag ak gu - ga ku - ga go - fi ko - fi go - fha ko - sha go - ra ku - ra gu - ra.
16.
/
ef af of	if	uf
fe fa fo	fi	fu
of fo ef fe uf	fu	if fi af fa
fi af fo uf ef	fo	if fa of fe
fa i ra fi ¿ ga	se	- ra - fi.!
17«
v (TO)
ve va vu vo vi er av uv ov ' iv va av vi iv ve ev vo ov vu uv iv vu av ve ov vi uv va ev vo ve - ra vi - no va - ga le - vi - za vi - sha vi - fha vo - so - vi.
18.
b
be bo ba bu bi eb ob ab ub ib ub bu ib bi ob bo eb be ab ba bi ob bu ab bo eb ba ib be ub be - ba ri - ba be - ri - lo bo - ri ba - bi - ze be - re - jo go - be.
P
pe pa pu pi po ep ap up ip op pu up pe ep pa ap po op pi ip op ob ip ib up ub ep el> ap ab pe be po bo pi bi pa ba pu bu pa-fe pi-fhe po-bi-ra po-ko-pa-va pe - ri - ze pe - re - jo po - bi re - po pi - pa - jo.
2 O. d
de do di du da ed od id ud ad du ud da ad do od de ed di id od de ud di ad do ed do id da di - vi - za de - she - la do - li - na ba - di bo - de - jo du - fha fo - di,
21. t
te tu ti to ta et ut it ot at te de ta da ti di tu du to do ot do ut ud it id at ad et ed te-ri-ze te-re-jo to-zha po-bi-ja ma-ti to-la-shi-jo dé-te. *)
22.
/ / j / «*\ a e i o u >
a e \ b k ***>
dá bo r gá se-lé-na ré-pa lo-vi-ti re - di - ti nó - ga tó - na ú - ra ú - ta. rät tä - kó te - déj i - má tö bó lúzh úzh.
*) 2>it bev 31u§fpcacf)c bes poljett é rotci) ein j nacf;= gef)ort •. dé-te — dejte, raéfto — mejfto.
**) (O 2onäeid>ett eines gebef;nfcn SBocafcS.
***) (') Sonjei^en eines gefd&árfíeti SBocale«.
III. Ne lozhlivi tihniki.
».
ni Ij mr ml mn shu-ga-nje, she-lje, dja-nje, ]ju-be-sen, mré-sha, mre-na, mla-dí-ka, mlá-ka,
mno - shi - za.
2.
br bi pr pi pfh brá-na, bré-gi, bla-gó, ble-ki, pre-ró-ki, pia-vi-za, ple-vi-za, pla-ni-na, pfhé-no, pfhe-ni-za.
3.
dr dl dn tr tl dró-she, dru-shí-na, día-ka, dia-ni, dne-vi j tra-va , tla, tla-ka, tro-ji-za.
4.
hr hl kr kl kn km hro-va-tje, hra-mi, hla-zhe, hlo-di, kra-zha, kró-fi, klá-da, klé-fhe, knó fi, kné-si, kme-ti, kma-Jo.
5.
gr gn gl fr fl grá-ba, gré-da, gna-da , gni-da , gla-va, gli-na, fra-zha, fri-ga, fla-fha, fla-sha.
*) £>etrg(eid)en, nur burd> 3ufatn>ttettfcijUiig jœeçec ffiôrfec ettfftanbene TOífiaufcr mcrbni tit ter 2f)eiltiitg jefcod; gîrtremtf ! Rim-lar, iad-nîzli.
6.
flfrftrßfnfm ße-na, ña-va, fré-da, fra-ka, ßre-ha ftru-na, flí-va, flá-va, fnó-pi, fmo-la fme - tí.
%
7-
sr sl sn sm sv sré-ka, sro-zhi-Io , sló-gi, sla-te-ni-za sna-ni, smo-ta, sve-ri-na.
8.
sd sdr sb sbr sg sdi-vhu-je, sdra-shi, sbí-ra, sbró-ja sgu - ba, sgó - vo - r¡.
9-
sJir shi shn shm shv
shré-be, shli-za, shlé-bi, shni-dar shna-bli, shma-ha-ti, shva-d¡, 8hve-plo.
10.
fhr Jhlftik ßpfht flin fhm fhv
fhro-ko, fhla-pa, fliko-pa, fhpe-la fhta - zu - na, fku - ftina - va , fhmar - je fhve-dra, fhvi-ga.
Ii.
zhr zhi zhm zhv
zhré-fhna, zhlo-ve-ki, zhmc-ri-ka zhve^ka.
ble-ki, blek, bli-fki, blifk, bre-gi, breg, pra gi, prag, pre-fto-pi, pre-iiop, plo-hi, ploh, pfhe-nu, pfhen, dra-shi, drash, ila-ni, dlan, tre-fem, tref, tla-zhi, tlazh, kno-fi, knof, klo-pi, klop, kme-ti, kmet, kru-ha, kruh, gli-ha, glih, gri-zhi, grizh, ña-va, fiav, ñru-na, ftrun, írne-tí, fmét, sre-ka, srek, sle-ga, sleg, smo-ta, smot, sbo-ri, sbor, sgu-ba, sgub, shre-bla-rji, shre-blar, fhro-ko , fhrok, fhtri-ki, fhtrik, zhre-po-vi, zhrep, zhle-ni, ihlen, je-zhme-na, je-zhmen.
Velike zherke. a A
Am-brosh, Au-gu-fhtin, An-ton, A-bel, A-da-mov fin, je per-vi dar (ofer) ne-vo-fhli-vo-fii bil. *) An-ge-Iov o-pra-vi-lo je, bo-ga po-vik-fho-va-ti.
*) £>a§ 1 laufet al ž v:
i. ©enn eš am ©¡tbe mtf einem voriiergeDenfcett e, i ober o fteijf, alS: vogel — vogev, pobil — pobiv , fol — Tov ; s. in bei- Stifte eine* ffioetež narf) bem o, t>or
einem (Sonfonaitfen: dolg — dovgj 3. bie (Splben el unb il taufen in mefjcfpffcigcit SBöi'fent meijtenS ai5 u: hotel — hotev, molil — molir.
b B
Blash, Bofht;jan, Bar-ba, zhlo-vek o-bra-
zlia, Bog o-ber-ne. Bla-gor jim, kté-ri po-flu-fha-jo bosh-jo be-fé-do.
Bol-fhi je hra-nje-no jaj-ze, kot fné- den vol.
e E
E-va, E-ma, E-sav, E-li. E-li-ja je fia-no-val v'fho-to-ri u-bo-fhtva. E-den dru-gi-ga bu-ta-ro no-fi-te.— En kri-vi-zhen vi-nar de-fét pra-vi-zhnih u-jé.
d D
Do-nat, Da-vid y Da-ni-el. Do-bre vo-lje, mo-fhne ko-le. DonF te vfe zha-fti, ju-tre she sa-pu-fii, Do-bro de-lo fe fa-mo hva-li.
/F
Franz, Fe-likf, For-tu-nat. Fi-lip, Flo-ri-an, in Fer-di-nand, fo mo-ji bra-tje.
Frirdo-lin je fo-fe-dov fin.
g G
Gre-gor, Ga-bri-el, Ga-Ji.
Go-la re-fni-za je nar bol-fhi no-vi-za.
Gor-je vam, k' fe fmé-ja-te; sa-kaj jo-
| ka-li bo-fte. Gor-je ti, kte-ri zhaf po ne-prid-nim tra-tifh, in dru-ge po-huj-fho-vafh.
h H
He-ro-desh , He-li, Hen-rih.
Ho-di-te, do-kler ljuzh i-ma-te.
Hva-li Bo-g£, in Bog te bo hva-Jil.
Hu-dob-ni sa-mo-re le ne-kaj zha-fale-ga-li; sad-nizh pa ref-ni-za po fi-li na dan pri-de.
ijlj
I-sak, Ja-kob, Ju-ri, Ja-nef,
Ja-bo-ko ne pa-de da-lezh od dre-ve-fa.
Is maj-hne if-kre ve-Jik o-gen u-fta-ne.
I-mej vfe-lej in pov-fod do-bro v^ft.
k K
Kla-ra, Ka-tra, Kajn.
Kar mla-di ne ve-jo, jim Ita-ri po-v^-jo.
Kdor prav shi-vi, tu-di prav u-zhi.
Ka-dar nar-bolj i-gra te-zhe, ji o-ber-ni hi-tro ple-zhe,
I L
Li-sa, Li-pek, Le-o-pold.
Lej! to je pra-vi I-sra-elz, v'kte-rim svi-ja-zhe ne.-.— Lo-shej mu jeter-pe-ti, kdor i-nia to-var-fha ter-ple-nja.
m M
Ma-ti-ja, Mar-ka, Mar-tin.
Med va-mi fim, ka-kor flu-shab-nik.
Kdor sa bol-ne mo-li on s' Je-su-faim La-zar-ja o-bi-fku-je, in s'Ma-ri-jo in s'Mar-to ob-jo-ku-je.
t
A N
Ne-sha, Najm, Ni-ni-ve. Na-va-da i-ma she-le-sno fraj-zo. Ne pri-ja-sni fe s' hu-do-bi-jo. Ne dol-gi-ga, am-pak fvé-ti-ga shiv-lé-nja fi vo-fhi.
o 0
O-zha-ki, O-to, O-ti-li-a.
O-íia-ni-te tu-kaj, in zhuj-te s'me-noj.
O-ble-ka Jé-su-fo-va je po-nish-noft.
vi
Pe-ter, Pi-us, Pavl, Pa-pefh. Po-ter-pe-shli-voft vfe pre-ma-ga.. Po-zhaf fe da-lezh pri-de. Po-ni-shen in kro-tek je vfem ljub.
r R
Ro-sa, Ro-pert, Re-ga, Rok. Ref-ni-zo po-vfo-di shi-her go-vo-rifh. Re-ve-sha ni-ko-li ne sa-ni-zhuj. Ra-hla be-fe-da ne-vo-ljo u-to-la-sh¡.
f.s
^en-za, tSla-na, tSla-ma, jSIon. cSvét zhlo-vek mi-fli le fvé-te re-zhi. tSte-sa zha-fii je le-de-na gas, ki hi-tro svo-de-ne.
tSmert fia-re po-ko-íi, mla-de po-ftre-li.
X 5
Sa-klad, S ves-da, Sgod-ba,
Sgo-daj sa-zhne shga-ti, kar kro-pi-ra
má o-fia-ti. Sveß po-fel fhko-dli-ve re-zhi sa-mol-zhi, . do-bre po-vé.
/h „Sh sh Sh 4Shi-ba, tShi-lo, Sha-Ioß, She-na. 4Shi-ba krot-kofi u-zhi. Shiv-le-nje pra-vizh-ni-ga je, do-bro dé-la-ti, in hu-do ter-pé-ti.
t T
To-bi-ja, To-mash, Til, Te-re-si-ja. To-lo-vaj je na kri-shu mi-loft do-fe-gel. Tvoj do-bri duh, o Bog! me vodi po rav-ni po-ti.
U U
Ur-fha, Urh, Ur-ban, U-ta. U-zhe-ni-ki fo tvo-ji dru-gi fia-ri-fhi. U-men bres pre-mi-fli-ka nizh ne ßo-ri.
r V
Vin-zenz, Va-len-tin, Vit. Ve-li-ke fker-bi sgo-daj la-fi u-be-li-jo. V'flva-réh né no-be-ne ßa-no-vit-no-ßi. Vfe fvo-je dé-la v' lju-be-sni de-laj-te,
z Z
* z
Za-ha-ri-ja, Ze-fa-ri-za, Ze-na. Ze-far-ju daj, kar je Ze-far-jo-vi-ga. Za-hej! fto-pi ur-no do-Ji, ker da-ncf mo-ram v'tvo-ji hi-fhi o-fta-ti,
zh Zh
Zher-ka, Zhaft, Zhu-da, Zhezh. Zhe vle-zhefh o-zhe-ta do pra-ga, te bo-do tvo-ji o-tro-zi zhes prag fu-ni-li, Zhezh ne da nezh.
Ma-lc na-tif-nje in pif-nje zher-ke.
. i , ' i- / i a b d e f
' is
a S d c f
■ ■*' v	• 4 r
S h i j k
cj, b i j i
1 m n op
l m n o p,
T s Í ßh îh
t ó J? <sh fih
t u v z zh
t U V Z ril.
. £* 73 f
Ve-li-ke na-tif-nje in pif-njé zher-ke.
A B D „B F
A $ 0 <S 3-
V ' V	•
G H I J K
f 2C J % JÎ
L M N OP
£ M JV O £P
R S (S Sh ßh
M o/ oJ ofk fifk
T U V Z Zh '
J~ U V Z ZL
Vod-be sa ras-fta-vo be-fe-di.
i.
Ka-dar v' vezh-slosh-nih be-fé-dah tlh-nik (foglafnik) med glaf-ni-ka-ma fío-ji, ga jé-mlji k'po-fled-ni-mu sló-gu:
2.
Zhe fta dva tih-ni-ka med glaf-ni-ka-ma, jé-mlji per-vi-ga k' per-vi-mu in dru-gi-ga k'dru-gi-mu slógu;
¡U-ko,
aren-JiO f jjher-kct.
5.
Tih-ni-bi, kté-ri fe od kon-za be-fe-di sni-de-jo, o-fta-ne-jo tu-di v'fré-di fku-pej, in bo-do k'pri-de-jó-zhi-mu slo-gu vse-ti:
mé-Jto, f°~fpa , pri-projt.
4.
Ka-kor je be-fé-da fo-fiav-lje-na, fe tu-di ras-ñav-lja:
nad-le-cjctf pred-na-jhaj, raá-lo-^ku
Snamenja med befedami. i.
Prenehljej (., ) ti pokashe, de ondi v' branji nekoliko prenehaj:
Jidor precjreko dela, Ji per-
pravla JtraJken honejj; pride oŠ
doSro ime\ č^uSi mirf Ji Urplenjct
naduraf Ji ¿kalojt nakopu^e; m
vejel^e do doSri^a <tcpu$i.
2.
Napizhje (;) dalji prenehljej:
Š&ocjaJtvo ¿apeljuje v J kujh-
Zave j dnar jlepi/ vejel^e dojti-
at popadki j ffojti rodijo Jmert f
u^kenojti napihu^e^o j oUaJt dela
prevdetnojt f Jjkajt ne^kimernojt. 3.
Naitopljej (:) kashe, de naftopi govorjenje kteriga, aljkak perftavik; torej fhe bolj poftoj:
govori vedno v Jvojih molitvah tako : OjL! le tvoja f ne moja vola Je vjelej ¿cjodi: Jton ¿menoj, baJior je tedn> dopadhvo ,
m meni doSro>
\ \\y \ . . : v ./. 4.
Konzhaj (.) ka^lie, de je odftavik govorjenja konzhan :
Ji dot teveaJiu pomaga, ¿Jetu-Ju roko poda» Jijer je uma poliorjJitna, ondi je vejela vej t» Jijer je firatovjba perjasnoJt, ondi je jladko vejelje.
5.
Klizaj (! ) pomeni klizanje, zhudenje, shalvanjej sa to fe glaf povsdigne:
^ojpoda Jo nam v d tli! <Aiit vam Sodil jed Jem, ne Soj te Je / Mej Šftocj m fyjptd!
Vprafliaj (?) rasodeva oprafhanje: j£dctm ! iiej Ji - sKajn ! ke* je tvoj Srat	%/tli jhe dhivl
moj Jtari ojka? J£ako J* mu (jodi? Jido Je me je do teknil/ Zhecjava je leta JiodoHa? o/a-baj ti mene hjeJh • 7-
Pomifhljaj (—) hozhe, de pofebno pomifli, kar feje reklo, alj kaj bi fe to moglo rezhti:
jflladenejk UuuJ je ¿aJ tal v ¿Jetučalemif m njecjovi J tati J ki
nejo vedeli-m je Jkel d njimi
m jim je podlodken
Ji a j je moj Stat v' jedi JtonU Vdel je nodfi, m Ji-
hoj lituha v teč al.
Oklepaj () oklepa befede, ktere med to govorjenje ravno ne gredo, alj sa tefhko saftopiie bolj saftopne:
Ctfapehvi ' fjiol! o/fie perva ahena (&vaj je Jvojuja moaka (jtdarno) dapelala. 2she pfhe-nijhno' dežno (floahja flejcda v doftro demljo perpravno
ne padet ostane Sred Jadu,
9. :. ;
Ufhefza („) oblegajo befede od koga drugiga vsete.:
fj^qJpod! ^pornmJe rmmerho pridejk v Jv o jo lirajlejtvo ¡' je djalponidhni tolovaj : ¿Jn čteauf mt\ je odgovoril: „gotovo ti povemf Jhe danej! flojh a meno j v paradidhi!7
Vesaj (-) v^she rasdeljeno befedo:
ŠPra-vi-jjhen Jod-nili ^e v je iiva-le vre-den.
Shlahtne jagode lepih navkov.
.J» I.';, i 7 ■:■!,.: •-»» ' i ) ' i
1.	I.
Ako sherjavko podpihafh, tak Bo sa-
zhela goreti; Ako pa phinefh na njo, tak bode mogla vmreti.
2.	II.
Ako zvetiza prefhroka zveti Rada bres vfiga fadu obleti; Kar po prefhrokim prehitro flovi, Rado tud' hitro pofhtenje sgubi.
5. III.
Bogu fe v' roke daj, kar sazhnefh ali
nehafh; Kar on P tabo flori, To vfe prav naredi.
4. IV,
Drag ino rahel je zhaf, Drashej kakor slato, ino tenkfhi ko laf.
5.	V.
Grefhnika djanje, in pa otroka,
nobeno pametno ni: Sdaj fvojo pregreho objoka, kmalo pa supet grefhi.
6.	VI.
Hozhefh s' plugam prav orati, Morafh fam sanja dershati. (Samo delo laitnih rok, Rad poshegna vežhni Bog.
-]. VII.
Hudobnesh na gori krivize fedi Pravizhen pogofto pod goro jezbi, Pa fvet fe obrazha bo svernil goro, Pravizhen bo sgoraj, krivizhen pod njo. 8. VIII.
Ljubesen pofhtena nam ferze osdravla, Neframna, nezhifta pod semljo naffpravla; Kerfhanfka nam fvete nebefa odpre, Pofvetna, pregrefhna nam pekel pershge. g. IX.
Metuli ino fhtimanzi fo fi podobni to-varfhi: lepo fe oblazhijo od svunaj, malo velajo od snotraj. Veter metulam lepoto pobrifhe, Srofhna fhtimauzam hodnika pojifhe.
io. X. Pravda je prašna havda; Velik dobizhek obeta, ~ Pa premoshenjc od hifhe pometa.
11.	XI. Sgodaj sazhni dobro fjati? In po dobrim fe ravnati, Le na pravo roko fe podaj, De; bofh enkrat v'ftarofti Bres vfake shaloiti
tSe osiral v'fvoje dni nasaj.
12.	XII.
Vefha fe tak dolgo luzhi obefha, dokler
fe safmodi; — V'flabo pajdafhijo fantji ino deklete tak dolgo tifhijo, de fe nedolshnoft sgubi.
13.	XIII. Zliaf trojne Jtopinje ima:
Pozbafi prihodnoft naftopa, kakor blifk prizheozhnoit beshi, vekomaj tiho pre-tezhenoft itoji.
14.	XIV. Kar fe v' mladofti navuzhifh, S' tim fe sa Jiaroft prefkerbifh.
15.	XV.
Vfe karkolj dobriga vefh ino snafh Lehko povfodi okolj pelafh.
16.	XVI. . Zhe dolgo fekafh mora paft Tud enkrat nar ti vekfhi hraft.
17.	XVII.
Raj hitro fpat, pa sgodaj vflat, Zhe hozhefh biti sdrav in mlad.
18.	XVIII.
flodtojt vejel^e dtiivlenja,
3n jj hednoJ t tolaahfja ter plen j a,
19,	XIX.
J\'edol<shncJt umiraj po <sankah
hodi /	s
+Pa <*nfjeljj nettejhlii -jo vocL.
2o. XX.
jVofteden ne &o Jrejjha tvoja f 2ohe Ji neftojh farno fvoja.
21. XXI.
(Jridnimu en donej ve-jk vela f
JCJ or lenuhu jutra dva.
22.	XXII.
(Pet ŠBoc^u	f
£Per delu toke.
23.	XXIII.
£Prev<setnoJt Je povjodJpotlha , ¿Jn Jramota Je 4a njo pomika.
24. XXIV. Jiadar ti mijlijk doSro ftoriti)
jVe jkaltaj, de Si te mocjli prof iti j
xftdor je <sanajha na hvalo ljudi f
25 cirtf a dela p la^ kilo djjuSu
25. XXV.
J£edej jjhSelja med poSira f 3~am od J trupa pajb omira f -
xK<ilior tvojo	je f
{Jako Soj k tud' oSetnil i)je,
26.	XXVL £ujk in pamet naj cjori f
Jier Sred njik jvetloSe ni;,
&>re<s Itiij ki So temno telo>
pameti dujkno oho.
27.	XXVII.
Ml ne dkivimo ¿ato f de Si je dli
jimpali le jemo čatof de čkivimo.
Sejmo m plmo po men tako p 2J. nam afiivlenje podpiralo So»
28. XXVIII.
sjftnocjim po ha* h 1 vejelo dhivlen-
e,
£8oct dcSre voljepojhteno dvfim;
offiranim potomki ti dvojo ter-plenje f
td/erje odkrivaj le prav dvolemm.
29. XXIX.
{Po je.lern J veti je Sodhja J'lav a t
£e v je f ji hudohnedka tiha pu-j'havaj
Cd jh erva do jlona vje hvali &ccja t
£e j t tj'lin ti hudo i en mu hvale ne da.
3©. XXX.
tQfkroka -je jjejta pricjrejhnojti.
gladko potrati med j veljam pela j &)alej ko vodi, nevarney prikuja, ofadni^k Je v mra^kno dolino konj k a.
5i, XXXL toftefmaJe^kednoJtiJtMa do ¿deva, QE)okler Je jjklovek po njef ne poda f-%alej k
o kodi, vejete j prepeva,
o/adnijjk v vejeh raj <ja pet pela.
32. XXXII. o/delan nejkijtnik in pa jhervivi Jad Jta Ji podofjna. Odjjker-va Jnedena padeta : pervi pod
lio f drucji na njo*
5o. 100. 5oo. 1000. L, C. D. M,
Zhedne prepovefti. i.
Potok sajesen.
Ne safiopen kmet je imel travnik poleg potoka; al liaba trava je rafia v'njemu.
,Sofed mu fvetje, naj potok v* njega napela. Sdajzi fe dela prime, ino s'drushino zel potok sajesi. Saftavlena voda pa travnik nafiopi, s'péfkam sanó/i , in fhe flabejga naredi.
J^ar jje prevejA, adtavo ni j
p@ malim, doSro Jtoru 2.
Difhezha rosha ne t ¿ka.
Katerza gre s' materjo v' vert, ino lepo pifano roshizo vterga. »Oj, kako dilhi!« je rekla, in fe nje náduhat ne more. Od prevelike shelnoiti roshizo v' ufta ftlazhi in shvekati sazhne. Difhezha roshiza fe pa dekletu vgreni j mogla jo je ispkivati in savrezhi.
'/ mo^a delieljja!" Jo mati d j ah t ffvJa,ko vejelje prevedli auvóhito je nam Jamo vtjaii in
nadovehiha."
S	3.
Brefkve dobrotlivojli.
Ozhe fo kupli na tergi p<£t brefkev, fo nje "pfineflii dom« in dali otrokam nfakimu edno. Svtezhdr poprafhajo: »Kak fo bile kaj brefkvize dobre?« »»Oj -jejx!«« rezhe nar fiarei, »»pazh fladke fo bile. ^-hranil fim kofhizo in njo bom vfadil, de bodo tudi per naf rafle.«« Tak je prav, rezhejo ozhe; ti bofh dober kmet. — »Jes iim mojo kmalo pojedel« pravi nar mlajfhi, »kofhizo fim pa savergel.« Ti nifi prav naredil, mu rezhejo Ozhe ; fi pazh otrok. —- Drugi sa ftarejfhim pove: »Ozhe! jes fim kofhizo pobral, iiokel fim njo, jederze fnedel, brefkev pil fofedovimu Lukazu prodal, de bom lehko dvanajft sa eno kupil.« Ozhe odkimajo rekozh: Ti fi fzer svito, pa ne po otrefhko ftoril, Bog ne saden, de bi kaki barantavez bil. Kam fi pa ti fvojo djal, vprašajo ozhe Martineka? »»Mojo brefkvo,«« njim odgovori, »»fim fofedovimu Petru nefel, ki she tak dolgo fufhizo (jetko) ima. Branil fe je, jo vseti, pa fim romeno brefkvizo na poltel poloshil in beshal.««
Kdo je med vami s'fvojo brefkvo nar bol prav cbernil? oprafhajo ozhe.
»Martinek! Martinek!« klizhejo vfi, on pak molzhi,
Jidor je vioahjjheliov vfmih, ^.ojpodu na po J odo daje» -
9'tlft* 4,31»
Šfilacjor vjmdenim f <sakaj mi-lojt Sodo dojecjh*-^jflctU 5, 6.
4-
*■ Zenza (korbizaJ nevoljnojli.
Anzhika je v'eni vrozhi vezh^rki rosbze naberala, polno zenzo nadevala, in fhe en patanofhter srelih jagod na-pelala. Vefela fe vleshe v' fenzo, ptizhj,ze nji lepo pojejo, in ona fladko safpi. Ravno fe je deklizi od fvoje frezhe fen-jalo; nebo fe pa zherno oblazhi, in Itemni. Pifh po drevju rujove, krisham i sablifkne, grom trefhi, in deklizo sdrami.
VTa fplafhena vftane, zenzo pobere, in napne domo; alj do koshe jo je pre-mozhilo. Pifh ji je tud roshzo rasnefel, in jagode fo fe v'zenzi rastopile. Jesna zenzo po travniki sakadi, na vef glaf sajoka, in pod ttreho sbeshi. Kmalo fe je pa svedrilo; lepo hladno po poldne
je. Vfe je na novo oshiv&oj lepfhi pojejo ptizhize, gorfhi zvetejo roshize, in vfe vabi deklizo na polje. Spoljubi fe,;j|ii supet n^saj; pojifhe saversheno zenzo, gre in ^tajde fhe salfhi roshize, nabera jagode, ki fo od rofe fhe bol napete. — 4Solnze fe je nagnilo, in fe prijasno po ozhetovi hifhi osira. Nabrala je sadofti in fe vefelo podala po oblijanim poti na ozhetov dom.
d/a dedhatti Jolnje Jljz , ¿ct čha-
lojtjo vejelje c^re» 0 jjhlovek! le tolačhi Je f jjAč teHi hudo 4e»
5.
Saroki sakonjke frezhe.
Moder Itarafhina je saliga fanta she-nil. Ravno fta sjutraj sgodaj is sarokov fhla, in folnze je lepo romeno zhres hribe perfjalo. »Glej,« je djal moder mosh mladima sheninu, »kako zherftvo sgodno folnze v/taja, in naitopi fvoj pot. Ne da fe vftanoviti hudim vetrovam, fhe lepfhi fe is samegle prikashe; pomnoshi semlje blago, in velizhaftno fvoj tek
dokonzha. Ti bodefh tudi fkoraj na-
3 *
fiopil fvoj novi sakonfki ftan, bofli is mladenzha mosh; oj, bodi shlahnimu folnzu podoben!«
Na vezher po poroki je ftaraPhiria iia neve/tnim domi flovo vsel, prijel vfo folsno nevelto pod paf'ho in njo v' fredi fvatov pelal na sheninov dom. Po poti njo tolashi; folnza ni bilo vezh, de bi fe bila po njehlu osirala. Kashe nji pa semlje shlahtno zvetje in selenje, kaj sa enishlahtni fad de rodi, in rezhe: »Bodi mlada shena tihr semlji enaka, fkerbna mati, kakor je ona, bodi tudi ti. Semlja bres vfe blifhave, bres vfakiga hrupa, in mirno fvoje dela opravla: redi travzo in drevje, natakje /iudpnze, naliva potoke in polepfha' zelo livarjenje.« —
Na sheninovo ftariovanje io prifhli; sadni sharki vezhernika po Itermih gorah vgafnujejo ; Itarafhina pred durmi pultoji, prime shenitia in nevefto sa roke in rezhe: »Moj ljubi shenin in nevefta! Bodita fi mesh ino shena, kakor Iia G folnze in semlja.«
Metulov lov grefhniga djanja.
Matevshek je sgodaj v'Tvoj vertez letel roshiz natergat, in venez fplefti Tvoji materi sa refhitvo. Ravno na f. Ane jutro je blo, fjagleda pa pifaniga metula in lovi ga. Dalej ga vjema, The bol njemu dopade, sadnizh na njegovi mladi hriffhzi obfedi. Bilo je lepo salo drevze, ozhe fo mu je ofvojili, in od vefelja nje je bil s'roshzam obTadil.
Metul fe je na belim zvetji sibal, Matevshek ga tiho salese, mahne s'Tvojim klobukam po njemu, zvetezho vejo i dzefne, vfe roshze pemandra, in me-tt.la mer tvega, vfiga rafplafenga najde, de fe mu gabi do njega. Jokaje fe verne, nima metula, ne roshiz, oitala mu je ozefana hrufhza.
^jflladenjhi! ne ¿amudijte Jvoje
Aude dkelje krojjhati; AL ncjhete prepolno jokati, slidor Je v J v o ji mladoJti po-
Jv ari t ne pujti f STejja v Jtar o J ti ¿halojtna jkujknja vujku
Dvojna veji in dvojni pot.
4Sholni vuzhenik fo Tvojim vuzhen-zam raslagali, kako ljubesniva je dobra veft, kako ftrafhna pa huda. Vfi fo njih radi pofiufhali. Sdaj nje poprafhajo: »Kateri meni ve eno priliko od hude i« dobre vefti povedati?« En priden fholar oftane in pravi: »»Jas bi povedal, pa ne vem, ako bo prav.«« »Le povej,« fo mu rekli.
»»Dvema potama, miflim, bi bla huda in dobra veft nar bol podobna. 4She ni dolgo, kar fim nje hodil.«« —
»»Kadar fo bli fovrashni Franzosi fkos nafho vef perderli, fo ozheta s' vosam in s' konjam odgnali. Ni jih bilo dolgo domo. Vfi fmo fe jokali. Mati fo me v' mefto poflali, ozheta jifkat. Nifim njih najfhel, posno v'nozh fim shaloften domo hodil. Veter je gerdo po fmrezhji tulil, ponozhni vranovi fo fe derli, in pa fove fo vukale. Od ftrahu in joka me je ferze bolelo; ftrepetal fim f kadar kolj je liftje safhumelo.««
»»{Sam per febi fim djal: Tak ftrafh-no mora zhloveku pri ferzu biti, kadar ga huda veft pezhe.««
»»Drugo krat fim s' feftro ravno po tim poti is mefta fhel. Ozhe fo naj bli
poflali, nekaj lepiga materi sa refhitvo kupit. Tudi posno v'nozh fva v'fpom-ladnim zhafi domo hodila. Lepo tiho in jafno je blo, mefez je fvetil, rahlo je voda roshlala, in flovizheki fo po germovji prepevali. Sa roke fva fe pe-lala, in fkakala od vefelja ozhetu na proti, ki fo nama na fproti fhli.««
»Miflil iim: Tak ljubesnivo more biti zhloveku na dufhi, ako dobro veft ima.«« Vfi fo ga tiho poflufhali, in vuzhe-nika pogledajo. »Kaj fi bote pa vi sa en pot isvoljili?« poprafhajo vuzhenik fvoje vuzhenze. »»Le tega lepiga; tudi mi hozhemo imeti dobro veft, in biti pofhteni ljudje,««
JVaJha vejt je Sodhji ^aJ/ ^Pocjuilenja i) ar je naj, gr eno roko nam kathe na
pocjufllenje ve^hnojti, of} dtucjo na ¿apujheno Jtedo
jjhednojti• Jidor jo pojlujka Avejto, (ofe nikdar precjrejhil ne So.
Vinfka terta ponishnafti.
Hvalile fo fe drevefa ob godu vftar-▼arjenja, eno zhres drugo Fe povsdi-gavalo. »Mene je Bog prav mol h ko, kofhato in velizhaftno vftvaril,« je debel hraft djal. — »»Mene pa kakor divizo, vfim sa gofpodizhno in kraljizo,«« je rekla fmreka; »»tenka lim in vifoka, po simi kakor po leti selena.«« — Tak fe ba-hajo od maliga do vekfhiga, in sadnizh fe fhe tern napihuje. Le farna vinfka terta molzhi, fe ponishno v'semIjo na-flanja in farna per febi rezhe: »Bog je mene tak vftvaril. Kakor 'je njemu prav, naj fhe bo meni.« ^Stvarnika je sazhela hvaiiti, in od vefelja fe joka.— Kmalo pride zhlovek , terta fe mo vfmili, lepo jo okopa,' in opravi. Hraft oklefti, vejnik naredi in s'njim terti poftele (po-gnoji); pofeka fmreko, jo terti sa kolje' raszepi in jo priveshe; ternje poreshe in terto s' njim ogredi.
1» i i \ . ' • *»<<. . \ \\ > *
Terta fivne mladike poshene^ lepo seleni, difhezho zveti, * shlalitno sori, s' grosdjafh otroke, V vinzam moshe rasvefeljuje,, ip fhe ftarkheke kreva (krepzha).	' V •
Vii ji hralo pojejo:
n£PreljuS'a' vinjka tertaf Vejelje mojcja ferjja l'
J^dor je povekjhuje, So ponidhan; Jidotpa poniahuje, Sopovekjhan-ŠPrevdeticja je povjod jpotika f Sfn jtamola je da njoporrulia.
Roshza modro/H.
Lislka, dekelza mlada, je sali vertez imela in ga s'roshami nafadila. tSolnze v'fpomlad je roshze ogrelo; pred vlim fe ena lepo raszveti. V' jutro, ker ravno folnze obGje, gre tudi Lisika, roshzo objifka. Lepo zvetezho njo najde, na fteni sa njo pa sapifano vidi: »Mlada dekelza glej!«
Jai
mlado j t jvetif %Tak je nedoldknojt jveth / ¿Tali je pojkttno vejelje jme
Objela je roshzo, in povernila fe.— Zhres ene dni gre Lisika snpet roshze objifkat, pa klavorno jo najde, she fe povefha in ofipuje; sa njo pa fpet sa-pifano sagleda: »Glej!«
^olse jo polijejo, in roshizi perefa odpadajo. tShe enkrat na vezher drugi-ga dneva roshzo objifhe, pa shaloft! Kaj najde! — roshza je she vfaobletela, in golobuzhna Jtoji; — sa njo pa sa-
Lisika fe ras-folsi, na perefa poklekne, ki fo okolj roshze Ieshale in oblubi is shiviga ferza Bogu, po letih
pifano bere:
navkah shiveti. —
er-
Od dvunaj fe ven^fiajU a todfi-iami>
Od dnotraj pa d' fvetmi xhed-noftmi.
GPervi venej Sodete per poroki ¿menile:
& nikart de Si drurjicja čcjuSile.
10.
- Krivizhna semlja ve'zhna tesha.
Shlahtni goipod je sapufheni vdovi eno dobro njivo vsel, ki je ravno sa grafhino leshala; le nekaj maliga je iiroti sa semljo vergel. Ona profi, joka, pa vfe safionj; she sazhnejo is njive vert delati. > Grafhinfkimu shupanu fe reva vfmili, bil je itar, pofhteni mosh in je veliko per gofpodi samogel. Vseme eno veliko bafago (shakel) pa fiariga konja, in ga shene ravno k'gofpodu na vert. Lepo fe odkrije, perkloni in profi gofpoda sa eno bafago perlti is letega noviga verta.
»Kaj pa bofh s'to perftjo,« fe mu gofpod nafmeje? »ne maram, ako nje
defet bafag odnefefh, fhe le videl bom, kaj sa eno prašno vero s'peritjo ima Hi.« — »»Imam vero, in fhe prav terdo fe fvoje vere dershim,«« ftari sliupan gofpodu odgovori, in fvojo mavho do verha s'perltjo nadeva.
Oberne fe k' gofpodu rekozh: »»Gofpod shlahmi! lepo njih profim, naj meni pomagajo leto serrljo konju sadeti, in kmalo bodo vidili, kaj sa eno vero de s' perftjo imam.«« Obadva vsdiguieta in *ender vsdigniti ne samoreta. »Oj, pravi gofpod, »to je nama pretefhkp!« »»Po refnizi gofpod,«« moder shupan pravi, »»ene betve semlje obadva vsdig-nit ne moreva, kako bote pa vi zelo tesho ravno te njive tamkaj na boshji pravizi nofili, katero fle po krivizi firo-mafhki kmetnji odvseli?«« —
Befeda shupanova je shlahtnika v' shivo fpekla; »Naj pride vdova, hozhem nji fturjeno krivizo dvojno poverniti,«
li.
OUazhilo nedolshnoßi.
Katarinka je le;po belo krilo (dolgo oblazhilo) od fvoje tete dobila. Is zhiñe prashnje tenzhize je blo; in salo pifan podlinek- je imélo. Ni fe ga mogla na-gledati; le fmejala, fkakala in pa fofed-nim tovarfhizam kasala ga je. Preden fe vleshe, ga pogleda, in berfh, kakor vltane, ga gledat leti.
Ravno fe je bil njeni fiarej brat oshenil, in na goftiji je salo krilo oblekla, Sadoiti ga ni varvala, in ga eno malo vkaplala. Milo fe je jokala, folse fo fe ji po lizi vlivale od velike shalofti, s' katero je fvoji materi /torjeno nefrezho , tóshila. — Na pogoñvanji ga fpet okapla fhe enkrat tak mozhno. Shal ji je bilo, pa shé ne vezh tako, kakor pervo krat; ni fe vezh pofolsila sa to. {Skerbna mati je fvojo hzher nato podvuzhila rekozh: »Le poglej mojo déte! ravno tako fe , tudi s'tvojo nedolshnof jo godi,, kakot s' šalim tvojim oblazhilam, sakaj tudi ne-dolshno je dufhno oblazhilo fvatovfko.— Oblazhilo fi varvala, dokler je bilo fhe lepo in zhifio. Jokala fi fe in sL-lvala, kadar Ii ga pervokrat omadeshvala; pa kadar je shé okaplano, te vezh to! k o ne fkerbi. Na drugo okaplanje shé ne
porajtafh, na tretjo in fhterto pa zelo posabifh, in s' kratkoma je nar salfhi eblazhilo vmasana zapa, katero saver-shefh; ravno tak fvojo nedolshnoit sa-pravifh!« —
Dober fad ozhitoferzhnojli.
Lepe verfte fadunofnih drevef je fkerben gofpodar sa hifho nafadil. Dre-vefa fo sbe sazhele roditi, in shelno nje mifli gofpodar pervokrat pokufiti, kaj sa eniga plemena fo. — tSofedov potepuh fe je pa perkradil, domazhiga fanta Jpravil, de grefta in napol srelo fadje olomaftita.
Hifhni ozhe najde, in mozhno sha-luje, ki fo mu gerdeshi to naredili, pa
i ' " J t
vedel ni, kdo. Joj! domazhiga je to sabolelo, dirjal je k'vefhkimu, in fe jokal, rekozh: »Jemnafta! kako fo nafh ozha ferditi, de fva to naredila. Tako mene ferze boli, de nevem kaj sazheti. Shiba bo pela, in vezh me ne bodo radi imčli.« — »»Lej ga bebeza!«« mu je fofedov djal, »»faj ne vejo, de fva mi Ara, le molzhi, in pa taji, de nifva.««
Mihaz, tak je blo domazhimu ime, fi ne vupa ozheta ravno pogledati. V^ft ga je pekla. — Vfredi vezherke per-nefejo ozhe otrokam sreliga fadja. Vfi fo fe vefelili, le Mihaz herbet obrazha in joka. »Kaj ti je, Miha?« ga ozhe prafhajo, in sa roko primejo.« — »»Le puftite me,«« je milo djal, »»fej nifim vezh vreden, de bi me radi imeli; le tepite me, tepite, faj iim safJushil, ki lim vam vafho fadje oklatil.««
Ozhe ga objamejo, in potolashijo rekozh : »Sato ker fi mi fam obftal, kar fi ftoril, ne bodem tebe tepel; le ne fiori kaj takiga vezh , tak bodem lehko na vfe fiorjeno posabil.«
jKorito nehvaleshnôjli.
t t .	.1
.Stari mosh, ki fe je. shé od vifoke fiarofli trefel, fvojimu mladima finu in fnehi gofpodaritvo da, in per njima shivi. Per njihovi, misi trepetâje vezhkrat is shlize rastiefe in pokaplâ. .Silno je to mladim meftélo. V'kot s'a pézh ga de-neta, v' eno glinafto fklezhko mu jéfli versheta, pa fhe do fitiga fe ni imel najefti. — Milo fe sa miso osira, in pa grenko poshira, s' zhim ga mlada pafeta. —
Pergodi fe mu, de fklezhka is rok sleti, in le vbije. Kdo je vezh rafajal, kakor vrefhozha fneha! 4Sin kupi lefeno torilze, in' Ozhetu fvojimu ga da, naj is njega jéjo. Ravno fe en den mlada sa misô goltita, in ftari sa pezhjo sdîhuje,
in fantek, nehvaleshnih mladih, tri in pol leta fiari otrok, defkize v' hirbo pervlezhe in sbijati sazhné. Mladi ga vprafha: »fantek{ kaj bofh naredil?« — »»Korito rtapravlam,«« mu malo déte od-, govori, »»dé Jaodte vi in pa mati is njega jedli, ker bote Itari in jes gofpodarftvo prejmem.«« To od laftniga otroka fafli-fhati, je mlade pogorelo. Rasjokata fe, vsemeta Itariga sa miso, in svefio do fmerti ftresheta mu.
AtVtltftl \ ^ * A >. f \ V	' . i {\'t ' \ f i
'■} ¿¿¡¡Mm	-l
Bojhtjan golfan. ^ '
tfojlujkajte mladenjki vi ? Jiako Je takimu cjodi,
Jkolo ¿anijkuje: Jiaho v mladojti prevdetnjah jVa Jvojo JtaroJt jjel Jromali ofamudo oduskaluje / C/a Jrejko pa ¿dihuje» V ' W \	■T	i
Je tU
v tim kraji en ČftoJktjan ofa JkolJke navlie vej ¿ajpanf M kotel v J kolo jltif £Pa tud Solati JtareJki f
tofo mu potuko dajali: tr/Žohe kojkejh priden Siti, 0&re6 Jkol dnajk dhiveti/'
$ttd vjicja navlia črajel j* Jn tcju&ll jvoje jtarejhe, Čftocjajtvo mu ojtalo• Mj kaj! deje pre vfiocj> Čfcojktjan tof' potrebnim rajtencjam neanan j V je f kar je kolj kaj dtidlo Šftojhtjana je 2°ljal°'
ČJ&ojhtjan ni vedelp kolko 'ma/ M, kolko vjako leto ddf OPovjod jo j a ¿jijkali j maji nikov ni capljat tnal, ~DoLknikov je je terjat fial, jVamejto del} plajhvali f tofo dna rje mtf jemali.
JnH ratlioma, de v Je povem : Jiaho\ je prijhlo , Jam ne vem, J\ia: SoSen Jo cja d j ali* J£er pijmem Jrotej pognal ni, tdfo njih cj o Iti ji umerjali f 4ofhi pejh Jo mu predali, « &o Jveti (ja AP^nah»
¿¡BoJhtjan Jhe Juknjo Jvojo 'ma, ofa to\ tu d' v pravdo Je poda: jftcjhno rja doktor hvali; ¿Jn Jiadar Juknjo tud' 4rju(ji f <7č. hlajh pa Jrajja she veji, tofo pravdo dohonjhali} čfn mu podkridhat dali.
Ve/ japajt / Soj je dalj poda\f dfa potepuha majo pa , tfovfod jo je <j a i ali : jVa ojh teti ji je ojtal Ojkter mu je tud J*fti dal, £Pa kar od mide k jktah f to/o cja fjnoj kidat gnali-
ŠBojktjan je motal Sit vefelt % e je ojkter pa v jludkSo vtel; ffrav ptidno Ji delu jedke f {Pometa klev, m kida gnoj, S>e Si ji jludkil ktukek jvoj\ tTrav jkerSno konjam jtredke f , ffltip redke, m odpredke.
($/* vejket po vejkerji dk¿ ÇDo	PriJkel d pijmam je
Gn dnanj tajljte kíjke* »föojktjanu Je prav mojknu ddi, 3n Jcrje njemu govori, ŽZjrejha nJe^ ¡ftf^e / ¿Fu (rat ne dna ; kdo pij he»
Jîer revedk êrati Jam ne dna tofe !î cjoJpodarju ßerjh poda f
pljmo mu pohadkej *A,lj Sil je ta njeejov ojktér ßn velli ladkmvj mo cjoljer / JVa pijmo d perjtam kadhe} of jedikam mu pa laáhe.
„ŠPocflej, täojktj aneíí ! pljmo to, Jiali dale j k je po morji jklo f (q/' ofamorja mora Sit Im ¿Tam eneja jtnja imel ji r (ofto kron Jo japujtlli ti• Z>ke hojkejh po nje jiti £Pa tud oß cjlavo priti."
/tV' ofamorjkim tam (oflovenjov m, sKnJtjan noßeden tam ne áhvi: 3~ak jo moj .ojke rekli. <yfe med ofamorje Sojk podal/ Mj je ne Sojk ÇPejjanov Sal! 3~i Sodo koáko jlekli r kukali in lie klir
ff$oJktjan! rej krone lepe Jo, £Pa vender, vender tejkko So 3~ajiJte kdaj dofliti f jtlj vender f ker te rad imam . Vnevarjkno Je <sa te podam: (ofto kron ti kojkem Jkteti, čfn une jaa prevzeti/' . j .
te 3>°Jktjanf 3^am Si Jhe d« v Je ,cjolJanf ¿Tu Jo gotovi dnarji f
ve jke njik kedaj doSim}
3n moreiit Jke v Je ¿cjuiitn j VjJoljati me čftocj varji! ■..» Zke kojkejk, tak pa vdaril">
„Šftofhtjan je vdani prav vejelf ČPerpelal prijAe, lir one vdelf tfovjod Je <i njimi hvali. (!Pa d' kratkim Je je avedelo t
25 a je pljmo le d tJerJta Slo;
3^am dnarji Jo le&hah f Milj on nlata veljali.
Šftojhtjan je le Jromak ojtal Zh e mu je Čfto^ ravn Jrejho dalf i£judje Jo cya ^oljah* jVameJto dlatov en miljon ¿fe le doSil J to Seli A kron f ¿Povjod Jo Je Jmejalip ¿In, ojel! Jo mu djali.
tofte jlij kali mladenjki vi! J^Laj lene v je Šftojntjan vujki : o/amuda bajka jnkoda.' Sldorje v mladojti prav dvujki f ofa mido lekko d v jim jedi, £Pa nemarna perjmoda
JCojti da vratami (jloda*
. *
Priloshne molitvize brumne dufhe. i.
Kratko juterno perporozhenje.
(Berfh kakor vftanefh fe prekrishaj, roke s'ferzam povsdigni in rezi:)
cftvalen Sodi vjmileni 3edujf de ji me varval	f daj mi
jke dene j en jrejken den>vje teSi Ji jkajti dajketi m konjfiati, doSncja veliko jtoritif m je cjrehct v ar vati, Jlmen. <	, . .
Vezherno perporozhenje. o/akvalim ti, ljuSi ¿Je<suj! 4a vje cjnade, katere Jim denej prijel-a» tfrojim tudi ponidkno te, odpujti mi jreke vje, č katermi Jim teie ra<sdhalil-a« 25aj meni ljuSo lekko nojk, prav mirno Jpa^) pa jutro Aupet ddrav vjtat m jit vejelo na Jvoje delo. jtmen» •• 3.
Pred delam.
3^1f o vejkni ^ojpodar! Ji mi dal to delo f Ji tvoji jkajti dajknem cja ¿vejto m vejelo• £e po tvoji Jveti volji delati ¿kehm; de oSluSleno pla-■jkilo enkrat ¿adoSim. jtmen.
4.
Po deli.
^/floje delo je jtorjeno JVcij So teß' perporojkeno! ^ofvoj /vet d fiepen meni daj f ^Jn pa enkrat /veti raj. »Amen,
5.
Kader ura bije.
TIra Sijef kiijke vpije: Zklovekf /merti Jpomni fe-sfäakorfhno je kolj dkivlenje/ S^akfkna fmert m ve^hnoft je.
G J ! ded* Sla le Ji Sodkji j kaj ti
ddaj menila/ Gnkrat pet da na/ tud ¿adna
Jrejkna Sila. »Amen.
Kadar memo zerkve grefh> v* kateri fe f. refhrto telo snajde..
oj j-.« :>j ovs^T»)
/ 9_1 _ /
(Nifko fe perkloni s'glavo in s'defnim kolenam do tla rekozh:)
ČBodi jjhejheno m hvaleno
čfeduja rej lino telo v Jvetim
jakramentii. ^/Imen.
7»
Memo zerkve v'kateri pref. refhniga telefa ni.
I i	J	(
(Le s' glavo fe perkloni in rezi:)
i \ .
Čftodi vredno pojhejhena Jve-ta Scdhja vedlia! naj Je tukaj prav opravka j vet a Jlučhlja $06 h j a. jimen.
Memo britke Martre. (S*glavo fe nifko perkloni in rezi:)
tefie molimo} kridkan JejuJ/ m te jjhajtimof Jiir J kod tvojo J mer t na kruhu idvehjkani Sit akehmo. Amen»
9-
Memo Marijne podobe.
(Eno malo s' glaVo fc perpogni in rezi:)
(PojkeJkena Sodi kraljija f 0&oahja mati m divija! Prof ti &0(ja 6a naj f o/daj ino na aadni jkaJ» Amen>
Memo podobe fvctnika. alj fvetnize, (Nagni glav6 in rezi:)
{PojheJhen Sodi ti izvoljeni Jvet-
v/
mk -jci j
Čftodi pet &ccju najh ¿vejtt priproJ/iniJi-ja. jtmen»
11.
Memo britofa.
(Rezi:)
Vtjjhen mit in pokoj v Jim vernim mertvim $ocj daj, vej/ina Ijujjh njim Jveti naj f pa tudi enkrat nam po najlu jmerti tam• jtmen*
Kadar fe po/hkropifh. (Prekrishaj fc in rezi:)

neue.
io ro/o
naj
Y *
t mm! Jli
men.
me	po-
in r V	mojo /
\ov	cmij
t^A	■ ■ .J rt i
teui.	/L.
\ \	
KONZ.
>
*
Natifk in papir od Andreja Lajkama dedizhev v' Grädzi.
,vmmi\v«vvtmiVivwmv\uvuiuv\«uivMv\\tv\uiu\»
S	;
JimndJie nove male m vtUke verne.
Natisne, pisne, a A a jt b B S $
d D d 25
e E * S
G G * s \ re) t
1 f F j' s G t f
* t Vi
k & ""
I	8-S? ^ ^ (<0
I	k V \
$	* /' J i/7 *
|	i K 4 i ic
!	.i	'¿fclj)
i	m M m M
r
Natisne, pisne.
n	N	n
n	N	n
0	0	0
©	©	a
P	P	l1
r	R	r
s	S	</
ir	UJ	w
"I	«I	Kf '
	3	&
X	X	oe
t	T	t
u	U	u
v	V	v
	il	1
i		7
CT) (j ij) G
(U C O)
o/ C/) (fhzh)
5 co
^ (¿A)
<r
u v
(z)
y czh)\
' vmwvwm> w»\>v m v v» v» w\\>vvvvvv» v\v v v» vv> v v» vw m >
Wt
v /¿