Ogled po svetu.
Običaji (šege) serbskega naroda.
Serbi molijo k Bogu občno trikrat na dan ; zjutraj kadar vstanejo, zvečer pred večerjo in po večerji, kadar grejo spat. Najprej se skramljajo na noge možki, za njimi žene in otroci; toda nobeden ne sme prenehati in se vsesti, dokler starašina molitve ne konča. Oni pa ne molijo enako; kar kdo zna, ono govori šeptajoč, samo starašina sme govoriti malo glasneje, da se razume. Tako moli mati k Bogu za sina, da ji bode živ, zdrav in srečen; sestra za brata, ako je na vojsko šel, da se zdrav povrati itd.; drugi spet dostavljajo: „Da se s strahom poklonimo in pomolimo Gospodu Bogu in Bogorodnici (Marii Materi Božji), sladkemu Kristusu in češčenemu kerstu". Ta dan pred nedeljo in pred velikimi prazniki prižgejo vošeno svečo, in jo pritisnejo na zid, starašina pa vzame ogenj in kadilo ter pokadi najprej svečo in svete podobe; potem se pokade vsi zaporedoma in molijo pred svečo. Pri vsem tem ima Serb navado izuste-vati: „Bože pomozi!" in prekriževati se, kadar sede za mizo k jedi; kadar vstane izza mize, navadno reče: ,,Bog da po-može in da naj nam tekne"; kdor žganje al vino pije; kadar misli pospavati, kadar se na konja usede in ko kihne (ali naj si bode pri kakoršnem koli delu) takrat samo reče: „Bože pomozi!" pa se ne prekriža. Kadar ga žeji, ali če zijevne ali zdihne, reče: „Bože milosti vi ti pornozi" ali „živa Bogo-rodnica ti pornozi!4' Kadar kakošno željo razodene, pravi: „Ako Bog" da", ali „ako Bog da zdravje" itd.
Po Vuku Štefan Karad. poslovenil Idrijanski.
293