PRIMORSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini „ .. Abb. postale i gruppo Cena 5UU ur Leto XXXIX. Št. 114 (11.530) TRST, sreda, 18. maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO 35 LETIH VOJNEGA STANJA MED SOSEDNIMA DRŽAVAMA Izrael in Libanon sta včeraj slovesno podpisala dvostranski mirovni sporazum Svoj podpis so dodali tudi ameriški posredovalci - Sirija, PLO in Sovjetska zveza odločno vztrajajo pri odklonilnih stališčih - Pozitivna ocena iz Washingtona, Kaira in Rima HALDE, KIRIAT ŠMONA — Sporazum, ki so ga včeraj, skupaj z *Weriškimi posredovalci, podpisali predstavniki Libanona in Izraela, Vsaj na papirju prinaša ukinitev 35 let trajajočega vajnega stanja med Mitnjevzhodnima sosedama, šef libanonske pogajalske delegaeije, Anjine Fattal, in izraelske, David Kimche, sta skupaj s predstavnikom *DA, Morrisom Draperjem, slovesno podpisala najprej arabsko in fran-cosko verzijo v bejrutskem predme- stj>i Halde, dve uri kasneje pa an-gleško in hebrejsko verzijo, v Izra-e*ski Kiriat Šmoni. Takoj po podpisu je šef izraelske delegacije izjavil, da se je odprlo n°vo obdobje odnosov med država-®a, saj po njegovem prepričanju ne pe le za goli mirovni sporazum, ®niveč za resničen korak k miru. Podobne besede je uporabil tudi libanonski pogajalec Fattal, medtem ao je ameriški posrednik Draper zaključil, da sta Izrael in Libanon s sporazumom dosegla, da se preteklost ne bo nikoli več povrnila. Zaključilo se je tako obdobje zapletenih pogajanj, ki je po 35 kroju« privedlo do papirnate zmage. Libanon je pri tem vseskozi v prvo JTsto postavljal svojo veliko potrebo Po miru in redu, po tem, da bi država in njeni izmučeni ljudje konč-n? zaživeli človeka dostojno življe-nie. Tudi Izrael si, po Kimchejevih besedah, želi suveren in neodvisen Libanon z močno vlado, ki bi lahko obvladala vse ozemlje. Vendar pri tem ni prihranil ostrih kritik na račun Sirije in PLO, njuna voditelja pa je označil za »sovražnika miru*. Libanonski zunanji minister Salem pa je po podpisu sporazuma s televizijskih zaslonov opozoril, da bi sporazum izgubil svojo veljavo, če Izrael iz kakršnihkoli razlogov ne bi umaknil svojih čet. Toda, odhod Izraelcev je povezan z umikom Sircev in palestinskih borcev, za katere libanonsko-izraelski sporazum ni nič drugega kot »kapitulacija*. Razumljivo je torej, da je sporazum le delen, papirnati uspeh, za katerega uresničitev za sedaj ni videti izhodov. Nič čudnega, če je libanonski predsednik Džemajel v intervjuju za New York Times zahteval vrnitev ameriškega državnega tajnika Shultza na Bližnji vzhod. iiiMiiniiiiiimiiniiniiiinrtiufTiiiiiimiliniiiillilimiiliiimilliMinliliiliMiiiiiimilUHIiMU VČERAJ POPOLDNE V RIMU Trije rdeči brigadisti napadli poštni urad Naklep teroristov se je izjalovil zaradi hitrega posega policije Rdeči brigadist Donati več ur zabarikadiran v ‘uradu s talcema RIM — Trije rdeči brigadisti so * orožjem v roki včeraj popoldne ?®Padli poštni urad v Ul. Salvatore Giacomo v Rimu. Vendar se je poskus ropa jalovo končal in JJ^fciji je uspelo aretirati dva te-Jj^sta, medtem ko se je tretjemu prečil beg, Napad na poštni urad se je začel 16.15, tik pred zaprtjem urada "^ega. Dve uri pred tem je oklop-J® avtomobil pripeljal denar za iz-I 8žilo pokojnin. Ko sta nameravajo ravnatelj poštnega urada 53-letni S.rano Botonte in podravnateljica ^-•etna Floriana Uboldi oditi, sta “Va oborožena rdeča brigadista po-t|m*a v notranjost stavbe oba popa funkcionarja. Vendar je v ti-J*® trenutku pripeljala mimo iz-phniea letečega oddelka, tako da * š en terorist podal v beg, dru-JpSa pa je policija takoj aretirala. oh2i* rdeči brigadist pa se je z .|®a talcema zabarikadiral v po-hiem uradu. Kot so preiskovalci P ne je ugotovili, gre za 23-letno arbaro Fabrizi. Iti je zbežala, 27-tnega Carla Garavaglio, ki so ga p °j aretirali in za 23-letnega Fran-r»?ra Gonatija, ki se je zabarikadiraj v poštni urad. Vsi trije so ob-8|ženi tudi umora Germane Stefa-j^Jeve, paznice v rimskem zaporu .Najbolj preglavic je policiji vse-J2*®r povzročil Donati, ki je bil s Jptema v poštnem uradu, Donati »takoj zahteval, da mu dajo na raz-(J',ago avto, nekaj orožja in nepro-. J® jopič ter da ga stavijo v kon-kt 2 aretiranim pojdašem. V za-. en° naj bi spustil oba talca. Pogajanja so se vlekla skoraj polnih pet r. med katerimi so policisti, ki so e_y.eRRem številu obkolili kraj do-rpka, skušali narediti vse, da bi nevarni rdeči brigadist predal. endar od tega ni bilo nič. Donati zahteval vrsto garancij in odvet-5® Rocca Ventreja. preiskovalci so ugodili brigadi-°v> zahtevi in pripeljali iz za-r*ra Rebibbia tudi Garavaglio, da bi jT Pogovoril s svojim pajdašem, po-» ® ko je bil že prej enkrat v tele-nskem kontaktu z njim. Garava-j la je Donatiju svetoval, naj se pre-Q8 Policiji, vendar pod pogojem, da pa nemudoma prepeljejo v zapor ni^bbia in jima zagotovijo odvet-ke- Šef policije in preiskovalni o«nik Sica sta na to takoj pristala. <, P 21.15 se je tudi Donati predal, jdaj sta oba brigadista zaprta v ehibbii in na razpolago sodstvu. Kot rečeno pa je Fabrizijevi beg ppel. Preiskovalci so nedaleč od ljanov je obtožila več bivših ministrov (med temi tudi Spadolinija) raznih nepravilnosti (tako naj bi zadrževali plačo učiteljem suplentom, obrambno ministrstvo naj bi kupovalo higienski papir za vojake pri nepravem trgovcu, nekemu uslužbencu ministrstva niso odobrili napredovanja itd.). Z vso zadevo se zdaj ukvarja posebna parlamentarna preiskovalna komisija. PERUGIA — Umbrijski odbor za Nikaragvo je sprožil nabiralno akcijo za pomoč pri prizadevanjih za opismenjenje prebivalstva te srednjeameriške republike. Z zbranim denarjem bodo nabavili montažne zgradbe, klopi, table, učila itd. Nabiralno akcijo bodo izvedli tudi v šolah in sindikatih. da bi skušal prepričati Sirijo, tako kot mu je uspelo spraviti z mrtve točke izraelsko-libanonska pogajanja. Ne da bi govoril konkretno o sirsko-libanonskih pogajanjih, pa je Džemajel vendarle izrazil upanje, da bodo »nenehni stiki z najvišjimi sirskimi predstavniki čimprej privedli do popolne osvoboditve Libanona, in tako odvzeli Izraelu izgovor za nadaljnje zavlačevanje umika njegovih čet*. Takoj po podpisu izraelsko-libanonskega sporazuma pa je bil Džemajel zelo realističen: poudaril je, da je sedaj na vrsti najvažnejši korak, se pravi uresničevanje sporazuma; ne gre še slaviti zmage, pravi praznik bo šele tedaj, ko bo libanonsko ozemlje zapustil zadnji tuji vojak. Včerajšnji podpis izraelsko-libanonskega sporazuma je seveda nemudoma odjeknil po Bližnjem vzhodu in po vsem svetu. Ameriški predsednik Reagan ni skrival svojega zadovoljstva, čeprav ga je previdno opredelil kot »korak naprej na poti k miru na Bližnjem vzhodu*. Popolno podporo so sporazumu izrazili tudi v Kairu, medtem ko vse drugačni odmevi prihajajo iz Moskve in Damaska. Sirija je tudi po podpisu ostro obsodila sporazum, radio Damask pa je poročal, da bodo Sirci »branili Libanon vse dokler bo njegova svoboda ogrožena*. Iz Damaska prihaja tudi sporočilo PLO, ki se popolnoma pridružuje sirski obsodbi, saj «sporazum ogroža arabsko varnost, suverenost in neodvisnost Libanona, in krši libanonske obveze do Arabcev in še posebno Palestincev*. Podobno kritični in negativni so toni sovjetskih reakcij, za katere je sporazum odkrita vojna napoved Sirij) tako s strani Izraela, kot ZDA. Včeraj pa za razliko od prejšnjih dni v sovjetskih komentarjih ni bilo zaslediti napadov na libanonske voditelje, ker so sprejeli »kapitulacijski sporazum*, temveč je bilo brati le, da so jim ga vsilile ZDA. »Pozitivni dogodek velikega pomena*, je včerajšnji podpis sporazuma označilo italijansko zunanje ministrstvo, za katero je vzpostavitev miru v Libanonu pot. ki bo pripeljala do miru na vsem Bližnjem vzhodu. Italija zato vneto po živa vse strani, ki lahko vplivajo na uresničevanje izraelskolibanon-skega sporazuma, posebno pa še Sirijo, naj se pridružijo skupnim naporom, saj bodo kljub svojim u-pravičenim bojaznim za nacionalna varnost, svoje interese bolje zavarovale po poti dialoga, kot pa s stališč zaprtja in osamljenosti. Cotombo sprejel Lautenschlagerja PO PRVI, LE DELNO USPEŠNI AKCIJI Zopet nad Etno z razstrelivom Strojev za preusmerjanje lave ni mogoče več uporabljati • Včeraj je lava zaprla edino pot k žrelom CATANIA — Stanje na Etni se je I jo, da bodo za njegovo izvedbo po-včeraj spet poslabšalo. V popoldan- trebovali vsaj sedem dni. Vsekakor skih urah je ognjenik dela t»irm irn tuvi« 'aJa spodletelega ropa našli avto-s katerim je brigadistka zbe-i81®. vendar za Fabrizijevo ni zaen-/al nobenega sledu. Tako se je z J ni in) uspehom zaključila včeraj-nJa akcija rimske policije. Kar je aJvažnejše je seveda to, da sta ®režo preiskovalcev padla dva evarna rdeča brigadista in da tal-8 nista utrpela poškodb in sta se-aJ na svobodi. Obtoženi ministri Rim - Tudi to sodi v italijansko •Etično življenje: skupina držav- ____ _ _____ nenadoma začel spet bruhati velike količine lave, ki je celo zaprla edino pot k žrelu v višini 2350 metrov. Odprtina, ki so jo naredili z razstrelitvijo dela stranske stene korita, po katerem teče lava, je lahko le delno »razbremenjevala* naravno strugo te ognjeniške »tekočine*. Strokovnjaki so prvotno nameravali to odprtino z raznimi stroji razširiti in poglobiti, toda včeraj se je izkazalo, da za tako delo ni primernega stroja, pa tudi če bi ga imeli, bi z njim nikakor ne mogli priti v bližino mesta, kjer bi morali z njim delati. Hladeča se lava je namreč na odprtini ustvarila nekak «zamašek», kateremu stroji ne bi bili kos. Zato je včeraj padla odločitev, da bodo skušali spet uporabiti razstrelivo. Najprej bodo marali skoraj v celoti še enkrat izkopati umetno strugo, nato pa bodo v njo preusmerili lavo na mestu, ki je nekoliko višje od onega, ki so ga razstrelili pred kratkim. Za razstreljevanje pa bodo uporabili tudi novo tehniko, ki ne terja hlajenja cevi z vodo. Pod (in torej ne v) lavo bodo zabili posebne cevi, v te pa nastavili nekoliko ožje cevi, v katerih bo na vrhu razstrelivo. V trenutku, ko se bodo odločili za rušenje steze jarka, bodo ožje cevi potisnili v širše, nato pa s pnevmatično napravo še razstrelivo na dno in v tistem trenutku naj bi prišlo do razstrelitve. Seveda pa ves postopek ne bo tako enostaven in strokovnjaki meni- se bodo dela lotili takoj, ko bodo oblasti odobrile novi načrt, kajti v dolino pritiskajo vedno večje količine lave (ta že drugič ogroža zavetišče Sapienza, kateremu se je prvič izognila) in poznavalci Etne trenutno ne morejo dati na vprašanje, kdaj bo ognjenik nehal bruhati ognjeno tekočino, prav nobenega ohrabrujočega odgovora. Prav zato je odbor, ki se ukvarja s preusmerjanjem lave, zahteval od o-blasti, naj pošljejo novo pomoč v ljudeh in sredsvih, da bi zajezili to naravno ujmo, ki spet ogroža sadove stoletnega dela človeških rok na pobočjih največjega evropskega ognjenika. RIM — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je včeraj sprejel podtajnika zahodnonemškega zunanjega ministrstva Lautenschlage-rja. Ta je prispel v italijansko prestolnico v okviru priprav na bližnje srečanje zunanjih ministrov evropske deseterice, ki bo 24. in 25. maja v Bruslju. Sinovatz sestavlja avstrijsko vlado DUNAJ — Predsednik avstrijske republike Kirchschlager je včeraj poveril sestavo nove vlade bivšemu podkanclerju in prosvetnemu ministru Fredu Sinowtzu. Liberalha stranka pa je (po odpovedi bivšega esesovca Friedricha Petra) sklenila kandidirati za predsednika parlamenta 48-letnega Ge-rulfa Stixa. SPET ODLOŽENA OSNOVNA VPRAŠANJA »ZELENE EVROPE* Zgolj zasilen kompromis EGS o cenah kmetijskih pridelkov «Pirova zmaga» ministra Mannina še potrjuje nujnost korenite reforme kmetijske politike BRUSELJ - Včeraj ob zori so pristojni ministri deseterice EGS, po dolgih in večkrat prekinjenih pogajanjih, dosegli zasilen sporazum o kmetijskih cenah, ki so že nekaj mesecev spravljale v dvom sam obstoj skupnosti. Zato so morali najti izhod v sili, ki pa ne rešuje temeljnih protislovij evropske »zelene politike*. Tega se je dobro zavedal tudi italijanski minister Mannino, ki je pred odobritvijo sporazuma zahteval ugodno mnenje vlade, zaradi česar se je moralo sinoči sestati pri Fanfani-ju na vrat na nos nekaj ministrov. V glavnih obrisih določa sporazum povprečen povišek cen kmetijskih pridelkov za 4,2 odstotka, kar pomeni (z razvrednotenjem fiktivne «zelene lire*) za italijanske kmete okrog 9,7 odstotka, torej precej manj od rasti inflacije in podražitve potrebščin za obdelovanje. Pičel je bil uspeh Manni-nove zahteve po močnem znižanju podpor izvozu nemških pridelkov, predvsem mesa in mleka: zmanjšali so jih samo od 13 na 9,8 odstotka vrednosti blaga, zaradi česar bodo Nemci še vedno močno konkurenčni na italijanskem trgu. In tudi nekakšna protivrednost, ki jo je italijanski minister zahteval zaradi inflacije, je dokaj skromna: okrog 80 milijard lir za nizkoobrest-na posojila italijanskim živinorejcem. Po novih cenah bodo italijanski kmetje lahko prodajali žito za 8,3 odstotka dražje, riž za 9,5, sladkor za 8, olivno olje za 9,5, maslo za 6,3, meso za 9,5, črno vino za 9,5, belo za 10, sadje in zelenjavo za 10,5 in tobak za 11 odstotkov dražje. Ohranili so premije za komercializacijo limon in za teleta (po 42.000 lir ■ na rep), a hkrati tudi «kazen» za prirejo mleka (dva odstotka cene), pa čeprav Italija nima presežkov, ampak mora nasprot-. no mleko še uvažati. Kompromis je izzval v Italiji sicer različne, a v glavnem negativne komentarje in reakcije. Minister Mannino se je sicer tolažil, da pač »ni mogoče doseči vse, kar se želi* in se pohvalil, da bo z 80 milijardami lahko dodeljeval živinorejcem skupno okrog 1.000 milijard posojil s 7-odstotnim odbitkom na obresti, a že minister za dežele Fabbri je izrazil nezadovoljstvo nad sporazumom in dejal, da potrjuje nujnost splošne reforme kmetijske politike EGS. Enakega KLJUB VEČJI RAZPOLOŽLJIVOSTI ZA KONSTRUKTIVEN DIALOG Na pogajanjih v Ženevi vztrajanje pri dosedanjih stališčih ZDA in SZ Nespodbudne ocene krogov NATO v Bruslju o možnosti sporazuma pred namestitvijo novih ameriških jedrskih raket v Evropi ŽENEVA — Po daljšem premoru so se včeraj v Ženevi nadaljevala a-meriško-sovjetska pogajanja o raketah srednjega dosega v Evropi. Nadaljevanje dialoga med obema supersilama se je začelo v znamenju povečanega optimizma ob istočasnih skrajno previdnih izjavah šefov obeh delegacij. Medtem ko je sovjetski pogajalec Julij Vicinski poudaril, da je izhodišče za pogajanja zadnji predlog generalnega sekretarja KP SZ Andropova o radikalnem zmanjšanju jedrskega orožja v Evropi in o ohranitvi ravnotežja med obema blokoma na podlagi raketnih jedrskih konic, je vodja ameriške delegacije Paul Nitze navedel, da se Washigton ne odpoveduje svojim dosedanjim predlogom in da ne daje prevelike teže predlogom Jurija Andropova. V krogih NATO v Bruslju pa prevladuje mnenje, da so razlike med pogajalci takšne, da ni pričakovati hitrega in bistvenega napredovanja na ženevskih pogajanjih. Zadnji predlog Andropova je po njihovem mnenju nesprejemljiv, saj upošteva tudi britanske in francoske jedrske konice ter ameriške bombnike. Za NATO pa so pogajanja v Ženevi dvostranska in ne medblokovska, pomen ameriških bombnikov pa nevtralizirajo sovjetske podmornice z jedrskimi izstrelki. Po vsem tem v Bruslju navajajo, da je SZ namestila že 350 raket »SS-20*. od katerih je kar 250 naperjenih proti zah. Evropi, število sovjetskih raket pa se vsak teden zvi-ža za eno enoto. Predlog Andropova ni torej premaknil z mrtve točke pogajanj, da lahko pričakujemo namestitev ameriških jedrskih raket in šele potem je možen na pogajanjih kak bistven napredek. Kljub vsemu temu pa še ni vse izgubljeno. Že sami novi predlogi sovjetskega voditelja v marsičem dokazujejo, da Sovjetska zveza išče kako kompromisno rešitev, ki bi pre prečila namestitev novih ameriških jedrskih raket. Predlog, da bi upoštevali število konic in ne raket, ni samo propagandna gesta, kot to zatrjujejo v Washingtonu, temveč še kar konstruktiven pristop k reševanju. Glede britanskih in francoskih jedrskih raket je položaj nedvomno težavnejši. Za SZ pa navsezadnje ni večjih razlik med ameriško. ali francosko in britansko jedrsko raketo, kot ni za evropske pacifiste razlik med ameriškimi in sovjetskimi raketami, saj so ene kot druge namenjene uničenju. Nič čudnega torej, da vse miroljubne sile Evrope odločno zahtevajo naj v Ženevi končno dosežejo sporazum, ki bi preprečil novo oboroževalno tekmo. Propagandna stroja o-beh blokov pa skušata kot vedno peljati vodo na svoj mlin in trditi, da so le njihovi predlogi pravični in ne nasprotnikovi. V vsem tem pa so še v največji zagati vlade držav, ki bodo na svojem ozemlju sprejele nove ameriške jedrske rakete, saj se iz dneva v dan širi med prebivalstvom odpor proti takemu nameščanju. Pri tem ima seveda prednost Sovjetska zveza, ki se pe ubada s takimi težavami, ne doma in ne v drugih državah varšavskega pakta. PARIZ — V francoski prestolnici se je včeraj nadaljevalo srečanje med francosko in zahodnonemško delegacijo, pod vodstvom Mitter-randa in Kohla. Delegaciji sta o-bravnavali predvsem dvostranska gospodarska in trgovinska vprašanja. ŠVASHINGTON — Sovjetska zveza je sprejela ponudbo ameriške vlade po obnovitvi in razširitvi sporazuma o uvozu žita iz ZDA. Po sporazumu, ki bo nehal veljati septembra, je SZ lahko uvažala do 8 milijonov ton žita letno, za letos pa je naročila le 6,2 milijona ton. mnenja je tudi Vsedržavna konfederacija kmetov, ki izraža »nezadovoljstvo in zaskrbljenost*, ker kompromis ne brani dohodkov kmetov pred inflacijo in ostaja Italija še vedno oškodovana v primerjavi z drugimi državami. Zveza kmetijskih zadrug je označila Manninov pohod v Bruselj za »Pirovo zmago*, češ da je dosegel le »kratkoročno olajšanje* in »vdih kisika*, enako kritični so tudi v vrstah sindikatov kmečkih delavcev. Edini, ki izražajo zmerno zadovoljstvo so predstavniki veleposestnikov in tajnik CISL Sartcri, medtem ko se Coldiretti še skriva za previdno odložitvijo ocene do zasedanja njenih organov. Glede obnovitve pogodb Sindikat postavil vlado pred odgovornost RIM — Vladi preostaja le še manj kot 10 dni časa, da poskrbi za sklenitev novih delovnih pogodb za kovinarje, tekstilce in gradbince, drugače bo i' že napovedana splošna stavka 27. t.m. naperjena tudi proti njej. To so zelo jasno povedali včeraj zjutraj Lama, Camiti in Benvenuto na dolgem sestanku ministru za delo Scottiju. «če pogodbe ne bodo obnovljene, bo seveda predvsem kriva Confindustria,* je naglasil tajnik CGIL, »toda soodgovorna bo tudi vlada, kot sopodpisnica sporazuma o ceni dela z dne 22. januarja.* Teže te odgovornosti pa Scotti in celotna vlada ne moreta prezirati, zlasti ker je že v teku volilna kampanja za obnovitev parlamenta. Zato je minister za delo že včeraj popoldne sklical na skrajno zaupen posvet (tako, da ni znano niti kje) direktorja združenja zasebnih kovinarskih industrij-cev Mortiilara ih delegacijo FLM s tajnikom Gallijem na čelu, da skuša premakniti pogajanja o pogodbi kovinarjev z mrtvega tira. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da bo sam Scotti v zadnjem trenutku (danes zjutraj bi se morala obnoviti u-radna pogajanja med sindikati in delodajalci) »izvlekel* svoj predlog za premostitev najbolj sporne točke, vprašanja skrajšanja delovnega časa, upoštevajoč da .je bil sam sestavlja-lec besedila januarskega sporazuma in torej nosi odgovornost za njegovo izvajanje. Zakaj smo stavkali Primorski dnevnik včeraj ni izšel zaradi 24-ume stavke novinarjev Založništva tržaškega tiska. Za ta ukrep, ki je prvi v zgodovini našega dnevnika, smo se odločili po ponedeljkovem srečanju z upravnim svetom Založništva tržaškega tiska, ki nas je seznanil s svojimi predlogi za premostitev težavnega stanja v podjetju. Zavedamo se, da so težave v podjetju res velike in da izvirajo iz splošne gospodarske krize, delno pa so tudi odraz nezanimanja pristojnih državnih organov za probleme manjšinskega tiska. Vendar pa smo mnenja, da so ukrepi, ki jih je predlagal upravni svet, zastavljeni kratkoročno, samo v vidiku letošnjega proračuna, medtem ko bi bil po našem mnenju potreben celovit, vsaj srednjeročni, sanacijski program. Ukrepi, ki jih predlaga upravni svet, bi po naši oceni prehudo prizadeli informativno vlogo Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria. Skrčilo bi se število strani Primorskega dnevnika, agencija Alpe Adria pa bi omejila število informacij. Hkrati bi se spremenil delovni umik v uredništvu in v tiskarni, tako da bi časopis ne mogel vsebovati vseh večernih vesti. Poleg tega bi prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih novinarjev. Sindikalna skupščina novinarjev je oklicala 24-urno stavko iz protesta proti tako zasnovanim predlogom upravnega sveta, pa tudi zato, da opozori širšo javnost na nevarnost osiromašenja informativnih medijev sloveuske narodnostne skupnosti v Italiji. Sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika in Alpe Adrie Trst, 17. 5. 1983 Sporočilo upravnega sveta ZTT Založniške hiše dnevnikov preživljajo hudo gospodarsko • finančno krizo, še posebno občutijo te krizo manjše založbe, kot je naša, ki je primorana črpati vire dohodkov za kritje stroškov svojih izdaj tudi iz poslovanja dopolnilnih trgovskih dejavnosti samega podjetja. Lani sprejeti ukrepi za povečanje komercialnega poslovanja, ki se predvsem srednjeročnega značaja, niso še obrodili zaželenih rezultatov, zaradi česar so potrebni dodatni napori, zato da se premostijo sedanje težave in zagotovi redne dejavnost založništva. O nameravanih ukrepih je vodstvo podjetja obvestilo neposredno ali posredno vse uslužbence in je pripravljeno z njimi razpravljati o reševanju vseh problemov. Upravni svet založništva obžaluje, da so novinarji oklicali stavko še predno je prišlo do kakršnekoli razprave o predlogu. Založništvo poudarja, da ostaja njegova prvenstvena dolžnost zajamčiti redno izhajanje Primorske-ka dnevnika, kakor tudi nadaljnje delovanje agencije Alpe Adria. Trst, 17. 5. 1983 NA BLEDU SO SE SEŠLI PISATELJI IZ PETNAJSTIH DRŽAV Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu BLED — Včeraj se je na Bledu začelo že 16. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga organizira in prireja slovenski center PEN. Več kot 50 udeležencev iz 15 držav in Jugoslavije je na začetku pozdravil predsednik slovenskega PEN centra Miloš Mikeln. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Upam, da bomo tudi letos upravičili sloves, ki si ga je ta . vsakoletni delovni in tovariški zbor pišočih ljudi z vseh kontinentov pridobil tako v naši jugoslovanski javnosti, kot v mednarodnem PEN. Prezrli bomo incident, ki nam je zagrenil priprave na to srečanje, namreč: ker vabimo sem pisatelje iz 40 držav, s katerimi ima Jugoslavija podpisane mednarodne konvencije o kulturnem sodelovanju, pošiljamo vabila v tujino deloma direktno, deloma preko naših vladnih oziroma državnih zavodov. Na ta način zagotovimo, da tujim udeležencem plačajo stroške poti njihove vlade. Letos se je primerilo, da je za ta opravek zadolženi zavod v Beogradu prespal svoj del posla: vabila niso bila razposlana, češ da gradivo ni prišlo v Beograd, čeprav smo ga mi odposlali že januarja. K kateri so zaradi tega imeli težave, mnogi sploh niso prišli, prosimo sprejmite opravičilo v imenu organizatorja. Popolnoma na ta incident vendar le ne bomo pozabili: zahtevali bomo uradno preiskavo, kako je moglo do tega priti. Morebiti je vse skupaj samo balkanska nemarnost, morebiti pa je to še en poizkus kot smo jih nekaj zadnje čase v Jugoslaviji že doživeli, namreč ovirali naše stike s tujino in stike naših prijateljev na tujem z nami. Zoper vse take manevre ogromna večina Jugoslovanov ostro protestira in tudi pisatelji nismo tiho*. Tema letošnjega srečanja obravnava resničnost sveta in umetniško resnico. Moderator prve okrogle mize na temo Manipulacija resničnosti in umetnost* je bil generalni sekretar PEN kluba Aleksander Blokh. Drugo okroglo mizo popoldne na temo Oblikovanje resničnosti v umet- PO ZADNJIH PODATKIH TURISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Boljše perspektive za jugoslovanski turizem BEOGRAD — Počitnice na Jadranu se po zadnjih podatkih bolje prodajajo, posebej v ZRN. švedski in Danski, kjer je bil do nedavnega največji zastoj. V celoti gledano je prodaja v tujini za 12 do 15 odstotkov slabša, čeprav je v Franciji, Belgiji, na Finskem in v ZDA nekoliko boljša od lani. To je povedala Ljubica Milojevič iz Turistične zveze Jugoslavije na včerajšnjem sestanku v zvezni konferenci SZDL, na kateri so se pogovarjali o pripravah na turistično sezono. Turistični delavci pričakujejo nadaljnje zboljšanje prodaje in se zanašajo na tako imenovano kasnejše povpraševanje, ki je letos večje kot kdaj koli doslej, če preostali dnevi do glavne sezone ne bodo izneverili, bo organizirani promet turistov v mnogih letoviščih podoben lanskemu. Toda uspeh sezone je odvisen predvsem od individualnih gostov, ki brez dvorna čakajo trdna zagotovila, da v Jugoslaviji ne bo pomanjkanja. Preskrba tržišča se je sicer zboljšala, o-dobrili pa so tudi 114 milijonov dolarjev za nakup blaga, ki ga potrebuje turistično gospodarstvo. Po informacijah je precej zani- manja tudi za dinarske čeke Narodne banke Jugoslavije, pri katerih je uveljavljen 10-odstotni popust. Da na meji ne bi bilo zastojev, zvezna carinska uprava že zdaj vsak konec tedna pošilja na prehode z Avstrijo dodatnih 50 carinikov. V sezoni od sredine junija do prve polovice septembra bo vsak dan priskočilo na pomoč 128 carinikov. Največ jih bo na Šentilju, Ljubelju in Korenskem sedlu, ki so najbolj obremenjeni. Turistom bodo razdeljevali tudi letake z nasveti, naj prestopajo mejo na manj prometnih mejnih prehodih (dd) nosti pa je vodila Mira Miheličeva. Srečanje se bo danes nadaljevalo in zaključilo svoje delo. DUŠAN ŽELJEZNOV Samo v Sloveniji rasle proizvodnja BEOGRAD — Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji se je v aprilu v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšala za 3,2 odstotka, je spoio-čil Zvezni zavod za statistiko. Med vsemi republikami in pokrajinama so rast proizvodnje dosegli samo v Sloveniji, 1,2 odstotka in v Vojvodini 0,1 odstotka. V Bosni in Hercegovini se je obseg proizvodnje zmanjšal za 1,8 odstotka, v Makedoniji za 2. v Srbiji brez pokrajin za 3,5, na Kosovu za 7,3, na Hrvaškem za 7,4 in v Črni gori za 7,6 odstotka. Prvi podatki statistike pravijo, da je bila proizvodnja v prvih 4 mesecih za 0,9 odstotka manjša kot v e-nakem odbobju lani. Pri tem je bila rast v BIH 2,4 odstotka, v Sloveniji 1,8 odstotka, v Makedoniji 1 odstotek, na Kosovu 0,7 in v Vojvodini 0,3 odstotka. Po drugi strani se je industrijska proizvodnja od januarja do konca aprila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, v Srbiji brez pokrajin zmanjšala za 2,4 odstotka, Bandaranaike v Jugoslaviji BEOGRAD — Včeraj so se predsednik zvezne konference in člana predsedstva zvezne konference SZD L Jugoslavije Marin Cetinič, dr. A-leksandar Grličkov in Jovan Dejano-vič pogovarjali s predsednico srilan-ske stranke svobode Sirimavo Bandaranaike. Izmenjali so mnenja o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih in odnosih med SZDL in stranko svobode ter o položaju v Jugoslaviji in Srilanki. Poudarili so, da so mednarodne razmere zelo zapletene in opozorili na nujnost angažiranja vseh držav, strank in gibanj za ohranitev miru v svetu, za začetek celovitih pogajanj med Severom in Jugom ter za graditev novih, pravičnejših političnih in gospodarskih odnosov v svetu. V tej zvezi so posebej poudarili vlogo in pomen gibanja in politike neuvrščenosti kot neodvisnega zu-najblokovskega in samostojnega dejavnika v mednarodnih odnosih, (dd) V Afganistanu k ena sovjetska divizija ISLAMABAD - V diplomatskih krogih v Islamabadu se je izvedelo, da je Sovjetska zveza poslala v Afganistan novo divizijo, v moči 6.000 mož. Čete te enote naj bi se v zadnjih tednih namestile v Heratu. v bližini afganistansko-iran-ske meje. Trenutno še ni znano, če je nova divizija okrepila sedanji sovjetski kontingent v tej državi, ali pa je le zamenjala kako drugo enoto, ki se je vrnila v domovino. NEW YORk - Varnostni svet OZN je razpravljal o obtožbah, ki jih je Nikaragva naslovila na ZDA in Honduras. Delegacija Nikaragve je medtem, na nasvet neuvrščenih držav, članic VS, pripravila novo resolucijo, ki je zmernejša in zato bolj sprejemljiva za ZDA. BEOGRAD — Na vabilo predsedstva SFRJ in predsednice ZIS Milke Planinc bo predsednica vlade republike Indije Indira Gandhi v prvi polovici junija dopotovala na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavije. PO NJENEM PROTESTNEM IZSTOPU IZ LISTE ZA TRST V središču pozornosti kandidatura posl. Gruber Bencove na listi PSI Komentarji Carboneja (PSI), Tonela (KPI) in Biasuttija (KD) • Nekatere stranke še pripravljajo kandidatne listo Do sedaj sicer še umirjeno volilno kampanjo je razgibala odločitev poslanke LpT Gruber Benco, ki je sklenila, da se bližnjih političnih volitev ne bo udeležila na listi LpT, ampak je sprejela povabilo PSI in bo zato kot neodvisna kandidirala tako za poslansko zbornico kot za senat na socialističnih listah. Odgovor liste je bil takojšen: že priletno poslanko je obtožila, da ni hotela ali znala sprejeti demokratične odločitve skupščine članov, ki jo je izbrala za kandidatinjo za senat in na tretjem mestu med kandidati za poslansko zbornico. Na te očitke je poslanka odgovorila, da v listi obstaja le navidezna demokracija. O kandidaturi pasi. Gruber Benco na socialističnih listah je sinoči govoril tudi član pokrajinskega tajništva PSI Carbone na seji strankinih vodilnih članov. Med drugim je dejal, da bo tudi v Trstu to volilno kampanjo označeval spopad med strankami in v strankah samih med starim in novim, toda ne v anagraf-skem smislu. Izbira posl. Gruber Benco dokazuje, je dejal Carbone, da je nova socialistična stranka, ki je zrastla na zadnjem pokrajinskem kongresu, stranka, ki je zamenjala svojo podobo in zaključuje ciklus, ki je privedel do revizije tudi lastnih napak. Nazadnje ni brez pomena, je zaključil predstavnik PSI, da pod tem simbolom kandidira edini vidni predstavnik LpT, ki je zavzel stališče v korist slovenske narodnostne skupnosti. To je nadaljnji dokaz, je še dejal, da se ni spremenila volja socialistične stranke za rešitev vprašanja zaščite manjšin. Pokrajinski tajnik KPI Tonel pa ugotavlja, kako je v teh dneh prišlo do razkola med voditeljema LpT; Cecovini je zapustil župansko mesto. ne da bi podal obračun o negativnem upravljanju mesta, ki ga zapušča v slabšem stanju, kot ga je našel pred petimi leti. Začetne namene so zamenjale samo besede, u-gotavlja Tonel, in nobeno konkretno dejanje. Tržačani morajo zahtevati obračun od bežečega župana. Posl. Gruber Benco pa se je zavedla, da je bila kot talec politike, v kateri se ni več prepoznavala in za katero je v teh letih vložila ves svoj trud. Zato se i^ sklenila distancirati na tak ničfti: sedaj pa bo treba videti, ugotavlja nadalje pokrajinski tajnik KPI, če bo ta njena obsodba odprla oči tolikim meščanom, ki so z upanjem sledili Listi za Trst. Gotovo je tudi, da vodstvo LpT v teh urah še enkrat več kaže svojo konservativno in naduto podobo, ko predlaga za novega župana Alfierija Serija, ki ga še sami zavezniki v odboru odklanjajo. Pokrajinski tajnik KPI s tem v zvezi poudarja, da bo sedaj treba videti, če bodo laiko-socialisti sprejeli to Giuricinovo impozieijo, ali pa bodo vzeli na znanje nujnost po resnični reviziji porazne politike LpT. KPI zato predlaga, da bi že v tej delikatni fazi za občino preverili možnost za korenite spremembe. O porazni politiki LpT je včeraj spregovoril tudi deželni tajnik KD Biasutti; zadnji dogodki v vrstah liste po njegovem postavljajo v o-spredje polom izkušnje, ki se mimo pietizma in protesta ni znala spojiti z resničnimi potrebami Trsta, potrebami, ki zahtevajo nedvoumno prisotnost v parlamentu, ki je ni lista zmožna dati. Sicer pa se nekatere stranke še vedno ubadajo s problemom kandidatnih list. Liste KPI, ki bo volilno kampanjo odprla v petek ob 19. uri na Goldonijevem trgu (govorili bodo član vsedržavnega tajništva Rei-chlin, deželni tajnik Rossetti in senatorka Jelka Gerbec) bodo uradno znane danes, po včerajšnji ratifikaciji vsedržavnega vodstva stranke. PSDI je za nosilca liste za deželne volitve v tržaškem okrožju določila pokrajinskega tajnika Berceta. V zvezi s kandidatnimi listami naj še dodamo, da se bo jutri ob 10.30 sestal deželni svet, ki bo moral vzeti na znanje (in jih nato zamenjati) odstope šestih svetovalcev, ki kandidirajo v parlament. Posvet o bodočnosti tržaškega gospodarstva Na pobudo sekcije KPI «Cattonar» iz Sv. Jakoba bo jutri ob 20. uri v Ljudskem domu A. Gramsci v Ul. Ponziana 14 okrogla miza - razprava na temo «Ali obstojajo pozitivne perspektive za tržaško gospodarstvo?». Nastopili bodo predsednik EZIT Antonini, pokrajinski tajnik PSI Seghene, deželni svetovalec LpT Tassinari in član pokrajinskega tajništva KPI Poli. K okrogli mizi je vabljeno široko občinstvo. OD DANES DO PETKA V NABREŽINI PODPISOVANJE POGODB MED RAZLAŠČENCI IN ANAS (Sre za odsek med Sesljanom in Prosekom - Jutri seja upravnega odbora konzorcija «Naša zemlja» Z današnjim dnem in do petka bodo na sedežu devinsko - nabrežin-skega sveta v Nabrežini potekale operacije za podpis sporazumnih pogodb med podjetjem ANAS in tistimi razlaščenci z odseka, ki gre od Sesljana do Proseka, ki doslej še niso prejeli odškodnine za odvzeto zemljo; delu razlaščencev s tega odseka, kot smo že poročali, so odškodnino že izplačali. Tisti, ki so povabljeni, naj se v teh treh dneh zglasijo v Nabrežini, naj s seboj prinesejo ustrezno dokumentacijo. Na vsak način bodo izmenično prisotni tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti, konzorcija razlaščencev Naša zemlja in Kmečke zveze, ki bodo prizadetim nudili vso potrebno pomoč. Naj dodamo, da bi vsi prizadeti po podpisu teh sporazumnih pogodb v roku dvajsetih dni morali prejeti na dom ček z višino odškodnine, ki jo bodo prejeli za razlaščeno zemljo. V zvezi z deli na tem odseku gre tudi dodati, da bo lahko prišlo do nekaterih sprememb glede nekaterih delov razlaščene zemlje; vprašanje poljskih poti ni še v celoti rešeno, zaradi česar ni izključeno, da bo niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Lista in laiki še dalje deljeni glede Cecovinijevega naslednika Nobenemu kandidatu ni uspelo zbrati absolutnega števila glasov - Odločilno zasedanje 24. t. m. Za izvolitev novega tržaškega župana bo treba počakati do prihodnjega torka. Na sinočnji seji občinskega sveta ni namreč nobenemu izmed kandidatov uspelo po treh glasovanjih zbrati absolutnega števila glasov, kot to predvideva zakon. Glasovanja so potekala v bistvu brez presenečenj in zelo jasno potrdila, da laično-socialističnim strankam ni po godu kandidatura starejšega odbornika Serija, ki jo melonarji vsiljujejo zaveznikom v koaliciji. «Ne gre toliko za kandidatovo osebnost in za njegovo politič--—> ’•--------------------- pokrgjin- ia* ko lista vsiljuje in provokativno pod pira svojega predstavnika, v brk vsem dogovorom in skupnemu odlo-čanju.» V prvih dveh glasovanjih je vsaka stranka podprla svojega zastopnika, razen Parovela, ki je glasoval za Calabrio (KPI) ter laiko-so-cialistov, ki so ob pomanjkanju spo MiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiuiiiimiiiiii UMRLA JE PESNICA LUDOVIKA KALAN V 83. letu starosti je včeraj v Kopru preminila mladinska pesnica, prevajalka in partizanska učiteljica Ludovika Kalan. Pokojnica je zadnja leta živela kot upokojenka v Piranu, bila pa je ves čas čustveno navezana na naše zamejstvo. Ludovika Kalanova se je rodila 24. avgusta 1900 v Šempetru, današnji Pivki na Krasu. V Ljubljani je dokončala učiteljišče in najprej poučevala v Palčju pri Pivki, kjer je ustanovila kar tri pevske zbore. Ker se je uprla polaganju ponovnega zrelostnega izpita na italijanskem učiteljišču, so jo italijanske oblasti odpustile iz službe, vendar pa vezi s šolo ni prekinila. Poučevala je zasebno vse do leta 1943, ko je na željo združenja staršev in po navodilih Osvobodilne fronte obnovila slovensko osnovno šolo na Pivki, v katero se je priglasilo nad sto otrok. Ker sama ni bila kas tolikšnemu številu otrok je strokovno usposabljala za poučevanje domača dekleta. šolo na Pivki je vodila nekaj časa tudi po osvoboditvi, nato pa v letih 1947-1950 v Portorožu in končno v Piranu, kjer je odprla prvo slovensko asnovno šolo in na njej poučevala do leta 1963, do upokojitve. Ob učiteljevanju se je Ludovika Kalanova posvečevala največ pe-snikovanju in prevajanju. Pesmi je začela pisati že na učiteljišču. Objavljala jih je v takratnem Jugoslovanskem učiteljiščniku, v tržaški Jadranki in Ženskem svetu, po a svoboditvi pa je v tržaških Razgledih, v Jadranskem koledarju, Galebu in drugod. V Novi Gorici je v samozaložbi izdala dve zbirki: V pozni jeseni (1970) in Na obali. V obeh zbirkah je objavila okrog 90 pesmi, pretežno za otroke. Več njenih pesmi so uglasbili priznani slovenski skladatelji Simoniti, Šivic, Lipar, Kuhar, nekaj pa so jih u-glasbili tudi za svoj narodnozabavni ansambel Primorski fantje iz Portoroža. Pesmi Ludovike Kalanove so bile preproste, pisane v tradicionalnem slogu, prežete s čustvenostjo pa tudi trpkostjo. V otroških pesmih pa je največ opevala rastline in živali. Prvi stiki Ludovike Kalanove s Trstom segajo v prva povojna leta, ko je objavljala svoje pesmi v takratnih tržaških revijah, sodelovala pa je tudi na nekaj literarnih večerih. Najraje se je spominjala tistega v Domu pristaniških delavcev v priredbi prosvetnega društva «Si-mon Jenko», ko je brala svoje pesmi skupaj s Francetom Bevkom, Andrejem Budalom. Vladimirom Bartolom in drugimi. Zelo rada je tudi obnavljala svoje spomine na leta partizanskega šolstva, ko je po dolgoletnem prisilnem molku lahko spet poučevala otroke v njihovi materinščini. Osebno tiha in skromna je z zadoščenjem in hvaležnostjo sprejemala priznanja za svoje zaslužno učiteljsko in pesniško delo, ki jih je dobila od piranske občine in od Društva pedagoških delavcev v Kopru, ki jo je imenovalo za svojo častno članico. Naj ji bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubila. razuma z melonarji oddali belo gla sovnico. V balotaži med kandidatoma, ki sta prejela največ preferenc, sta se nato « pomerila* Seri in Ca-labria. Prvi je prejel 16 glasov, drugi pa 13, ostale stranke pa so se vzdržale. Naj omenimo, da so vsi listarji v prvih dveh glasovanjih e-notno podprli Serija, le v balotaži se je eden izmed njih premislil ter se vzdržal. V razpravi so stranke v bistvu potrdile že znana stališča tako do Cecovinijevega umika Cbivši župan se tudi včeraj ni udeležil zasedanja) kot do sedanje koalicije, ki je ob vprašanji! jjpvtga župana zašla v resno krizo. Nove polemike je sprožila le odločitev posl. Gruber-Benco-ve, ki bo kot znano kandidirala rnsr listah PSI, medtem ko so fašisti odkrito ponudili listarjem podporo, «če bodo slednji zavzeli odločnejše stališče proti osimskemu sporazumu in če bodo iz odbora izključili Slovenca Jagodica*. Dežela bo uredila manjše pristane Deželni odbornik za promet Rinal-di je na letni skupščini Italijanske zveze športnega ribištva podal poročilo o delih, ki jih namerava dežela izvesti, na osnovi pravkar izglasovanega deželnega zakona, v vrsti manjših pristanov na območju Furlanije-Julijske krajine. Tako nameravajo izboljšati svetlobne naprave, okrepiti valobrane in opraviti razna druga nujna dela v pristanih Marano, Lignano, Gradež, Ribiško naselje, Devin, Sesljan, Križ, Grljan in Barkovlje. Po omenjenem zakonu razpolaga deželna uprava v letošnjem letu z eno milijardo lir, za prihodnje leto pa je predviden enak dodatni izdatek. Konferenca o vplivu termičnih central na okolje V glavni dvorani liceja «D. Ali-ghieri* (Ul. Giustiniano 7), bo v to-tek, 24. maja, ob 18, uri konferenca - razprava na temo «Vpliv termičnih central na okolje*. Na konferenci, ki jo organizirajo WWF, I-talia Nostra in rajonski odbor za Sv. Soboto, bosta nastopila prof. E. Falqui iz Firenc in prof. G. Mattio-li s tržaške univerze. Naše mesto je kakor znano na spisku možnih loka- V ponedeljek ponoči pred spomenikom padlim Protislovenska tolpa s pestmi nad Bazovce Karabinjerji izsledili lastnika enega od avtomobilov, s katerima so se pretepači pripeljali v vas V ponedeljek okrog enih zjutraj je skupina petih moških in treh žensk starosti 25 do 30 let surovo pretepla pet Bazovcev. Zgodilo se je na trgu med spomenikom padlim in Gospodarsko zadrugo. Napadalci so čakali v dveh avtomobilih: pripeljala sta se mlada vaščana in parkirala pred spomenikom, tedaj pa so skočili nanju, ju obdelali s pestmi in nato še z brcami. Iz hiše, kjer je sedež zadruge, so brž nato stopili dva moška in ženska srednjih let in ko so uvideli, kaj se dogaja, so hoteli pozvati na pomoč karabinjerje, a pretepači so se spravili še nanje in jih ravno tako pošteno obdelali. Šele prihod drugih vaških mladincev je lopove, ki so medtem vzklikali žaljivke na račun pokojnega maršala Tita in Slovencev, spravil v beg: skočili so v avtomobila, katerih eden je imel celo pokrito evidenčno tablico, in odbrzeli v noč. Napadenim je uspelo razbrati tablico drugega vozila: gre za fiat 127 bele barve, TS 180541. Vaščani so o napadu obvestili krajevno karabinjersko postajo, katere osebje je tudi že isledilo lastnika fiata 127. Pred tednom dni je prišlo še do ene provokacije: pobalini so v vežo krožka bazoviškega športnega društva odvrgli veliko žarnico, ki se je razpočila, kar je domačine seveda razburilo. Vaška sekcija KPI in druge vaške organizacije so oba dogodka astro obsodile in zahtevale izšle ditev ter kaznovanje storilcev. cij, kjer naj bi vzrastla nova centrala na premog. Nova publikacija tržaške občine plačno na občinskem oddelku za statistiko na Trgu Granatieri>2,>>V. nadstropje. • Tržaška občina obvešča, da bo predor pri Montebelu zaradi vzdrževalnih del na ventilacijski napravi jutri ponoči zaprt za ves promet, in to od 23. do 5. ure. podjetje moralo razlastiti še nekaj zemlje za gradnjo le-teh; po zakonu mora namreč imeti vsakdo da stop do lastne parcele. Resnejši pa so problemi na odsekih, ki so v pristojnosti deželne u-prave: predvsem gre za odsek, ki gre od sedmega pomola do Lonjer-ja; stanje zemljišč, ki so bila nato razlaščena, je bilo ugotovljeno že septembra - oktobra lam; v skladu z zakonom se je dežela obvezala, da mora razlastitelj v roku 60 dni po prevzemu posesti razlaščene zemlje izplačati odškodnino. Od takrat pa je že minilo več kot sedem mesecev, prizadeti lastniki pa niso doslej prejeli niti lire. Deželna uprava in gradbeno podjetje v tem primeru zvračata krivdo drug na drugega in se medsebojno obtožujeta za zavlačevanje, ki je v očitnem nasprotju tudi s sporazumom, ki je bil podpisan med deželo, podjetji, krajevnimi upravami in drugimi organizacijami razlaščencev, ki navsezadnje dejansko zavira začetek del in pa izplačilo odškodnine. Prav ta problem bo ena glavnih točk jutrišnje seje upravnega odba ra konzorcija razlaščencev Naša zemlja; poleg tega bo odbor preveril opravljeno delo in proučil akcije, ki jih namerava v prihodnje sprejeti v korist vsem prizadetim, že sedaj pa upravni odbor konzorcija poziva k čim širši enotnosti vseh tistih, ki so na katerikoli način prizadeti, da bi se podpisani sporazum dejansko izvajal. Na pobudo statističnega urada tržaške občine je izšla prva številka publikacije «Bollettino di statistica e toponomastica*. Številka prinaša vrsto podatkov o prebivalstvu občine in o gospodarskih dejavnostih,, poglavje o toponomastikV pa 'je po- _ _ . .. ._____ SVečerio poimenovanju trga' po me> ® Sekcija KPI za Pončtaaje orga- rstu Santosu. Publikacijo delijo brez-’ «firala P°svet°V^ službVa sa; nlačno na občinskem oddelku z.a sta- S*3™ PrlJave dohodkov model 740. Važno obvestilo za delavce «Calza Bloch» Enotna sindikalna zveza tekstilcev (Filtea-CGIL, Filta-CISL, Uilta-UIL) obvešča delavke in delavce tovarne Calza Bloch, za katere veljajo ugodnosti dopolnilne blagajne, da je Tržaška hranilnica (Center za storitve v Ul. Giulia 3) začela izplačevati upravičencem 13. plačo. Delavke in delavci se lahko tudi že podpisujejo na seznamu upravičencev za pomoč iz dopolnilne blagajne za razdobje februar-april 1983. Seznam vodi pisarna Rossi na Trgu Sem Giovanni 4 — stranke se sprejemajo samo dopoldne — kjer so upravičencem na razpolago tudi davčne pole «101* za skorajšnjo prijavo dohodkov.. Na pobudo tukajšnje trgovinske zbornice in tržaške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske zbornice s sedežem v Milanu, bo v dneh 8. in 9. junija v sejni dvorani zbornice v Ul. S. Nicolo 5 seminar o jugoslovanski gospodarski zakona daji. Na seminarju, ki je namenjen predvsem tukajšnjim in širše italijanskim gospodarstvenikom, ki se udejstvujejo na področju zunanje trgovine, bodo strokovnjaki obravnavali predvsem tri teme, in sicer temeljne jugoslovanske zakone s pa dročja zunanje trgovine s posebnim poudarkom na norme, ki zadevajo italijanske partnerje: pravila, po. katerih so skupne naložbe kapitala v. SFRJ in- dolgoročna pra izvodna kooperacija; norme, kj se nanašajo na primere nespoštovanja pogodb s strani’ kupca oziroma da bavitelja ter na odmero ustreznih odškodnin. Poleg tega bodo strokovnjaki, ki jih bo vodil svetovalec Gospodarske zbornice SR Slovenije dr. Pavlič, nudili udeležencem pojasnila tudi v zvezi z drugimi morebitnimi proble- Svetovalec je _na vol jp, flfil^,ycem in upokojencem vsako sredo od 18. do 20. ure na sedežu sekcije • V petek, 20. maja, se bo ob 19. uri sestal občinski svet v Nabrežini. Svetovalci bodo med drugim razpravljali o nakupu naprave za simultano prevajanje. iiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiniiniuiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiuiiiiiD PRVE DNI JUNIJA V NAŠEM MESTU SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Jože Javoršek o slovenski kulturi Sinoči je v Slovenskem klubu spregovoril znani slovenski esejist, dramatik, pesnik in seveda polemik Jože Javoršek. Osnovni povod za srečanje s pisateljem je bila njegova najnovejša knjiga «Adamovo jabolko», ki je izšla v Celovcu pri založbi Drava. Avtorja je res številnemu občinstvu predstavil Marko Kravos, na-ka- je Javoršek orisal nekatere bistvene tokove in trenutke v slovenski kulturi od leta 1941 do osemdesetih let. Javoršek je tako poudaril, da se je v bistvu vsa slovenska kultura Predstavitev knjige dr. Toneta Ferenca V petek bo v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20, predstavitev knjige dr. Toneta Ferenca «Primorska pred vseljudsko vstajo 1943». Srečanje z avtorjem prireja Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja v sodelovanju z odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Naj zapišemo, da sta Ferencevo knjigo založili Založništvo tržaškega tiska in Partizanska knjiga. Delo samo je posvečeno 40. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad in vseljudske vstaje, govori pa o protifašističnem boju primorskih Slovencev do pozne jeseni 1942, o začetkih osvobodilnega boja, o ustanovitvi Gregorčičeve brigade in o njenem pohodu v Beneško Slovenijo. Knjiga prinaša seveda še vrsto drugih informacij o ljudeh in dogodkih, ki so pomembni za poglobljeno razumevanje nastankov in razvoja NOB na Primorskem. Prisotnost samega avtorja dr. Ferenca bo brez dvoma priložnost za poglobljen razgovor o tem, kar je v knjigi zapisanega. Predstavitev se bo pričela ob 18. uri. opredelila za NOB (razen bolj «naključnih* primerov), med osvobodilno borbo je bila potem kultura res utilitaristična, v znamenju Župančičevega gesla tpesem za današnjo rabo», vendar kljub temu' ni izgubila svoje raznolikosti in živosti; skratka ni se spremenila v šablonske parole. Iz obdobja iz prvih povojnih let je Javoršek poudaril predvsem boj proti socialističnemu realizmu, to je tistim umetniškim teorijam, ki so prihajale tudi v Jugoslavijo iz stalinistične Sovjetske zveze. Javoršek je še posebno omenil vlogo Krleže in Vidmarja, ki sta se borila za umetnost, ki naj bo iz človeka za človeka in ne pa sad čisto ideoloških strojev. Javoršek je poudaril, da v slovenski kulturi socialistični realizem ni naletel med umetniki in misleci na veliko zagovornikov, slovenska kultura in literatura sta ohranili človeška in ne zgolj ideološka očala. Govornik je tu omenil naslednjo prelomnico leta 1953 s Pesmimi štirih, nato pa je šel na šestdeseta leta in Perspektive. Kot pozitivno stran tega «gibanja» je omenil odpiranje novim evropskim tokovom, kot negativno pa zapirjanje v kliko in klikarstvo. Najbolj drastično pa je Javoršek omenil kulturni tok, ki se je po letu 1970 začel naslanjati na nemški eksistencializem. Oster je bil Javoršek do Pirjevca in tudi do Kermaunerja. Javorškovim izvajanjem je sledila široka debata. Govor je bil tudi o tukajšnji zamejski kulturi in literaturi in o samih Javorškovih polemičnih knjigah. Na avtorja so padle tudi nekatere kritične opom- 0B ŠTEVILNI PRISOTNOSTI OTROK, STARŠEV IN PRIJATELJEV MLADINE Vrtiljak revije Zaplešimo, zapojmo* v nedeljo ponesel veselje v Dolino Nova oblika nastopanja omogoča večjo sproščenost mladih - Kljub ošpicam bogat in pester spor«4 Veseli vrtiljak revije «Zaplešimo, zapojmo» se je iz repentabrske občine preselil v nedeljo v Dolino, kjer je Zveza slovenskih kulturnih društev, pod pokroviteljstvom dolinske občine, priredila drugi d°n veselega otroškega praznika. Osnovnošolski otroci iz Brega, Saleža, Križa, s Proseka in Kontovela so pokazali staršem, sorodnikom in sploh prijateljem mladine, ki so se množično udeležili manifestacije, kaj s0 se pod vodstvom vaditeljic in učiteljic naučili na področju folklornih plesov in zborovskega petja. Razigranost otrok in veselo vzdušje v dolinski telovadnici sta potrdila ZSKD pravilnost njene usmeritve v iskanju bolj odprtega načine nastopanja otrok. Organizatorji so namreč letos združili prejšnji reviji rNaša pomladi in ^Zaplešimo, za-pojmo», ki sta bili izrecno pevskega, oz. plesno folklornega značaja■ Ob poenotenju otroškega udejstvovanja pa je ZSKD poskrbela tudi za novo obliko nastopanja, ki nat bi bilo le konica kontinuiranega de-lovanja po društvih in šolah, ta katero so v prvi vrsti pomembne sproščenost, družabnost in spontanost otrok, ne pa toga odrska reditev, po zgledu gledaliških predstav. Zato so letos nastopali -otroci * telovadnicah, kjer ni bilo odra _,B kulis. V telovadnih copatah, na širokem in »odprtem* prostoru *° svoje točke izvajali sredi vrstnikov, ki niso bili kot običajno snjeni na rob predstave, ampak s® .bili bistven sestavni del publuj' Letošnji prvi poskus v repentam' ski in dolinski telovadnici kaže vsekakor nadaljevati, morda z ved0 domišljijo in koordinacijo pri sestavi raznih točk. Naj vsekakor Pf' udarimo ne vedno lahko delo vaaf' teljic in učiteljic Mirte Sosič, Dunj? čok. Silve Perčič, Rosande Kralj' Nataše Škrk. Anke Kocjančič, N°f velle Carli, Majde Fakin, Erike Bri' ščik, Neve Ferluga, Adriane Margon. Ade Pangerc, Bože Hrvatič m pevovodje Giorgia Gustinčiča, kij otroke pripravili za letošnjo revij0' Nedeljski program, ki ga je P* vezoval igralec Lutkovnega 9}e., lišča iz Ljubljane Bojan Marošev*0j je bil žal nekoliko okrnjen zarod kolektivnega obolenja. Tako je ,z' padel otroški pevski zbor KD FfO Venturini od Dom ja. tudi druge pine pd se~bile v skrčenem številu ■ Kot prvi je v nedeljo nastopil ški pevski zbor KD France Prešeren, ki je zapel dve ljudski pesJh'-Sledila je folklorna skupina osnoM šole Fran Venturini iz Boljunca spletom gorenjskih in tržaških Pie' sov. Merkujevi «Padaj padaj rosico in »Soldaško* je zapel otroški Pf°' ski zbor PD Slovenec iz Boršta’ kateremu je sledila folklorna pina osnovne šole Ivan Trinko Z®' mejski iz Ricmanj. Iz Križa sta s dolinski publiki predstavili tako sta rejša kot najmlajša folklorna sK»' pina ŠD Mladina. Mladenke so zaplesale splet koroških plesov, klice, oblečene v bele haljice, P® s s pravo otroško sproščenostjo PH zale svoje «lgrice». Za otroški pevskim zborom KD Prosek-Kord vel in-otroško folklorno skupino K Rdeča zvezda iz Saleža, ..so skupno zapeli pesem «Zapojmo veselo*. nakar so se vsi, ob Petj mane «Abrahama sedem sinov*, dolgi serpentini in s pisanimi vet nicarni poslovili, (nf) SEMINAR 0 ZAKONODAJI SFRJ GLEDE SODELOVANJA S TUJINO Posvet organizirata trgovinska zbornica in tržaška delegacija Italijansko-jugoslovanske zbornice mi. Za seminar vlada tako v našem mestu kakor tudi širše v Italiji veliko zanimanje. Pobudo so te dni predstavili na skupščini članov Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu, katere so se med drugimi udeležili tudi predsednik tržaške delegacije ustanove dr. Petrucco, podpredsednik S. Bole in tajnik . dr. Rota. Ob tem naj zabeležimo, da pripravlja Italijansko - jugoslovanska zbornica obisk italijanskih poslovnih ljudi v Bosno-Hercegovino ter be, kot na primer opomba Ivanke Hergold, ki je vprašala avtorja, zakaj drugim ne dovoljuje globokih miselnih preobratov in sprememb, ko pa spremembe vidne tudi v njegovem lastnem delu. K tej opombi je sam Javoršek dejal, da ga je na svoj način n ■■ n im 11 ■> V PRIREDBI ZSKD V Kulturnem domu Pesem pomladi uspela revija otroških zl »rov Nastopilo je sedem zborov iz vse Goriške V Kulturnem domu v Gorici se je v nedeljo popoldne zbralo veliko o-trok in ljubiteljev naše zborovske pesmi. Odzvali so se povabilu Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je hotela z revijo, ki so ji dali naslov «Pesem pomladi*, pokazati delo o-troških zborov, ki delujejo na Goriškem. Gre za prvo tako revijo v priredbi ZSKD, tudi zato, ker so nekateri zbori pričeli z delovanjem šele pred kratkim. Organizacijska tajnica ZSKD Eli-jana Bensa je v uvodnih besedah povedala, da se naša mladina zanima za našo slovensko narodno pesem, da se ne ogreva za tujo glasbo. Slovenci se dobro zavedamo, da bi brez narodne pesmi naš narod ne vzdržal v tisočletnem boju z močnejšimi narodi, ki so hoteli izbrisati s sveta vse, kar je bilo slovenskega. Naši pesniki in pisatelji so iz tega neusahljivega vira narodnega bogastva črpali in ustvarjali tiste kulturne vrednote, ki so nam Slovencem v ponos in s katerimi smo prišli v isto vrsto z najkultumejšimi narodi sveta. Tega se danes zavedamo še zlasti Slovenci, ki živimo izven meja matične domovine, saj smo obdržali svojo narodnost tudi prav zato, ker se vztrajno oprijemamo svojega jezika in svoje pesmi. Na odru so se potem zvrstili zbori najmlajših. Prvi je nastopil otroški zbor društva Oton Župančič iz štan-dreža pod vodstvom Elde Nanuto-ve. drugi zbor društva Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Magda Prinčič, zatem so prišli na oder pevci društva Briški grič iz Števerjana, ki so zapeli pod vodstvom Ivana Klanjščka. Na vrsti so bili še pevski zbor društva Naš Prapor iz Pevme, Oslavja in Štmavra pod vodstvom Elde Nanutove in še zbor društva Skala iz Gabrij pod vodstvom Antona Klanjščka. Kot gosta zveze sta nastopila otroški pevski zbor iz Sovodenj, ki ga vodi Alenka Černič, potem pa še zelo Sterilni mladinski zbor osnovne šole IX. korpusa iz Nove Gorice, ki ga vodi Almira A-bolnar. Vsak zbor je zapel štiri pesmi. Pevci so bili seveda nagrajeni s številnimi aplavzi. Ta prvi skupni nastop v Kulturnem domu daje navdiha za še nadaljnje in tudi boljše tovrstne koncerte. plaža, kakšna okolica? ODG.: Če primerjamo Savudrijo s plažami v naši bližnji okolici, kot je Gradež, Sesljan ali barkovljan-ska obala, lahko rečem, da je v Savudriji morje čisto, neonesnaženo, plaža pa je primerna za doraščajo-če otroke, bodisi plavalce ali neplavalce. Tudi okolica je mikavna za sprehode in razvedrilo. Domova sta dva. Eden je novejši s približno 300 posteljami, veliko jedilnico in velikim vrtom, drugi dom pa je v prenovljeni rili med borovci. Letos so nam zagotovili, da bodo naši o-troci letovali v novem domu. VPR.: Kako so se počutili gorički otroci z ozirom na to, da so letovali v matični domovini v družbi vrstnikov iz drugih krajev Slovenije? ODG.: Mislim, da je to za naše otroke veliko doživetje. Nova spoznanja, sklepanje prijateljstev jim širijo obzorja. Dopisovanje med njimi traja včasih vrsto let. Mislim, da je za naše otroke zelo pomembno, če imajo prijatelje v matični domovini. VPR.: Hrana je gotovo tam malo drugačna, kot smo je navajeni tukaj. Kako pa so hrano sprejemali naši otroci? ODG.: Prav ste rekli, hrana je nekoliko drugačna, vendar s tem ne mislim, da ni dobra, je pač nekoliko drugačna, vendar pa sprejemanje nove hrane pomeni za otroka šolo za življenje. Sicer pa tudi doma otroci ne jedo vsega, čeprav je skrbno in zdravo pripravljeno. VPR.: Zanima nas, če so z ostalimi otroki kakšna sodelovanja, se morda organizirajo kakšni skupni večeri? Kako vrstniki gledajo in sprejemajo naše zamejske otroke? ODG.: Prva dolžnost naših vzgojiteljev, kakor tudi onih iz matične domovine je prav medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Zato so na programu spoznavni večeri, pa tudi zahtevnejše proslave, kot so npr.: 22. in 27. julij, dneva vstaje slovenskega in hrvatskega ljudstva. Naj; več sodelovanja pa je seveda v igri in športu. Oboje je zelo skrbno organizirano. Pri športnih igrah se otroci razvedrijo in vzgajajo, pa čeprav le 14 dni. VPR.: Zakaj bi vi svetovali staršem. naj pošljejo svoje otroke za 14 dni v Savudrijo. Kaj otroci pri tem pridobijo? ODG.: Kot učiteljica, vzgojiteljica, predvsem pa mati, svetujem staršem, da pošljejo svoje otroke v naše kolonije. Naša poglavitna skrb je, da se otroci telesno okrepijo, sprostijo, morda naučijo plavati, ljubiti naravo, skratka varno in koristno preživijo 14 dni v zdravem, predvsem pa slovenskem okolju. K temu intervjuju bi dodala morda še to, da bodo letos imeli naši otroci v Savudriji plavalnega učitelja, ker je pri starših zelo prisotna želja, da se naši otroci naučijo plavati, če še ne znajo. Pred odhodom pa bodo vsi otroci tudi zdravniško pregledani. Vpisovanje se vrši v u-radu SKGZ. Ul. Malta 2, tel 84-644. Marta Merkuža Gorica KULTURNI DOM 18.00-21.00 »La macchina dnema*. VERDI 18.00 — 22.00 «Scanners». J. 0’Neil in S. Lach. Barvni film. CORSO 18.00—22.00 «Sogni mostruo-samente proibiti*. P. Villaggio in J. Agren. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 »La pornovi-ziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCEI.SIOR 18.00-22.00 «Mephisto». PRINCIPE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 «Pobesneli Maks*. Avstralski film. SVOBODA 18.30—20.30 »Laboratorij zločina*. Ameriški film. DESKLE 20.30 «Kuba*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497 DEŽURNA LEKARNA V GORICI S. Giusto, Korzo Italija 242, tel. 83538 Mladinski pevski zbor POGREBI Ob 8. uri Giulio Ollerani iz splošne bolnišince v cerkev in na pokopališče v Podgori; ob 9.30 Pasqua Peressit iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališč«. Ameriška lepotica 1983 Julie Hayek iz mesta La Canada v Kaliforniji, ki je bila izvoljena za najlepše dekle ZDA, se lepo smeje časnikarjem, ki jih je sprejela dan po izvolitvi VERDIJEVA SPOMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA Brahmsova «Rapsodia» v prepričljivi izvedbi Imeniten delež orkestra, moškega zbora in solistke Lucie Valentini-Terrani Brahmsova *Rapsodia» za kort-traalt, moški zbor in orkester op. 53 je bila osrednja točka sporeda tretjega in četrtega koncerta Verdijeve spomladanske simfonične sezone, ki ju je vodil dirigent Daniel Oren. Pod njegovim, tokrat izredno umirjenim in skrbno doziranim vodstvom, je izvedba zaživela v polnosti svojega romantičnega navdiha in v vsej svoji boleči poetičnosti. V nasprotju z arhitektonskimi značilnostmi večine Brahmsovih simfonij, se ta rapsodija oddaljuje od tako imenovane pripovedne ali programske glasbe in sloni na nizanju intimnih čustvenih odtenkov, ki sicer sledilo določeni programski liniji, ki pa delujejo izven nje in kot prelivajoči se spev. In če se je orkester tokrat na moč približal muziciranju v tem smislu, potem je prav gotovo pomemben delež k celotni izvedbi prispeval moški zbor (uvežbal ga je Andrea Giorgi), predvsem pa solistka Lucia Valentini Terrani, pevka prijetno barvitega in pastoznega glasu in velike pevske kulture. Njen spev je v čudoviti ubranosti z diskretnim muziciranjem orkestra in božajočo zvočno barvitostjo zbora, plaval v ozračju intimne romantične čustvenosti in se sproščal v melodičnosti izjemnih podoživljanj. Za uvod je orkester izvajal u- NA VSAKOLETNI PRIREDITVI «ECONOMY RUN» Fiat uno potrdil svojo varčnost V zadnjih letih se je poprečna poraba občutno znižala KULTURNO PISMO IZ MARIBORA Krstna uprizoritev Partljičeve novosti Edinstvena razstava z naslovom «Po gledališčih sveta» Dober del reklamne kampanje, ki jo je Fiat uprizoril za svojega novorojenčka «uno» je temeljil na izredni varčnosti vseh modelov, posebno pa različice ES (energy saving), za katero pravijo v Turinu, dp porabi nekaj več kot bornih 4,4 litra za 100 km pri stalni hitrosti 90 km na uro, ne da bi njene zmogljivosti bile kaj manjše od drugih zmogljivosti drugih različic. Economy run, manifestacija, ki Jo vsako leto prireja petrolejska družba Mobil v sodelovanju s Fiatom je podatke hiše potrdila. Letos je 120 specializiranih novinarjev prevozilo kakih 90 km po lacij-skih cestah in rezultati so bili zadovoljivi. Uno ES ima vse pogoje za varčno vožnjo: avto je serijsko oprem- ljen - petstopenjskim menjalnikom, ima zelo nizek količnik zračnega upora (0,33), poleg tega pa še napravo «cut-off», ki preprečuje dotok goriva v uplinjač, k'- voznik he pritiska na pedal za plin. «Cut-off* je povezan tudi z inštrumentom, ki tudi grafično ponazarja porabo goriva, kar je voznikom na «economy-run» bilo še kako dobrodošlo, saj so lahko hitrost prilagodili čim manjši porabi. Omenjeni inštrument tudi opozarja, kdaj je treba pretikati v višjo ali nižjo prestavo. Prva izvedba manifestacije eco-nomy run je bila pred 15 leti, takrat s fiatom 128. Poprečna poraba je bila pred petnajstimi leti 16,2 km z litrom bencina, kar dokazuje, kakšen napredek so zabeležili v teh zadnjih letih pri porabi goriva, zahvaljujoč se energetski krizi, ki je prvič zajela svet pred okroglimi desetimi leti. Manjše jahte naj ne V nadaljevanju našega potepa po vzhodni obali Jadrana moramo najprej popraviti netočnost glede luke Peleš, ki smo jo svetovali kot eno najbolj varnih alternativnih pristanov po Šibeniku. Luka je povsem razumljivo še vedno varna, ni pa več alternativna, saj je v gradnji nova marina Kremik, ki že sprejema goste. Podobnih netočnosti bo še, saj hiter razvoj jugoslovanske navtične' ponudbe rtiarsikje spreminja iz leta v leto obstoječe stanje. Take netočnosti pa le malenkostno vplivajo na naše napotke, saj večanje storitev le izboljšuje varnost navtičnih turistov. In prav na tem območju se bomo prvič redno srečali tako z močnim maestralom, kot s P<> polnoma drugačnimi vremenskimi pogoji. Rt Ploča (južno od Rogoznice) je namreč nekakšna topografska in klimatska meja. Previdnosti ne bo torej preveč. Kdor ima manjše plovilo bo moral podobno kot v Zadrskem kanalu paziti predvsem na maestral. Plovbo bomo omejili na zgodnje jutranje in na pozne popoldanske ure. Do 10. dopoldan bomo morali biti v varnem pristanu, saj po tej uri maestral narašča in doseže svoj maksimum ob 14. uri. Posebno nevaren je, ko se ne konča slabo in deževno vreme z burjo temveč z brezvetrjem. V takem primeru bo kar dva do tri dni izredno močan. Ob skrbno načrtovani plovbi pa tudi na tem območju ne bomo imeli večjih težav. Po Pelešu je kar precej pred maestralom varnih zalivov, da se lahko vanje verturo iz Webrove opere *Obe-ron», delo bogate instrumentalne pestrosti in barvitosti, v katerem se prepletata svet magije in čustev v ozračju skrivnostnih sil naravnega in nadnaravnega. Izvedba je bila tokrat dokaj površna in s preveč izstopajočimi netočnostmi posameznih trobil in pihal. V očitni želji, da bi iz orkestra zvabil največ, je dirigent Oren spet zašel v pretirano, pa prav tako neučinkovito gestikuli-ranje. Tudi zadnja točka sporeda. Ma-hlerjeva Simfonija št. 1 v D duru, znana pod nazivom *Titan», ni izzvenela v tisti polnosti zvočne mase, ki se od take instrumentalne zasedbe pričakuje. Po drugi strani pa je bila izvedba tudi premalo izrazna in precizna v tistih nadrobnostih partiture, ki odstopajo od programske muzike in o-stajajo bolj v skladateljevih namenih. Še najbolj prepričljiv je bil v tem smislu tretji stavek rMarcia funebre* in delno drugi stavek v tričetrtinskem taktu z motivi iz dunajskega sveta. Carl Marzani: Italija in komunisti Čeprav ima knjiga Američana italijanskega porekla, marksista Carla Marzanija naslov Italija in komunisti (izdala jo je Cankarjeva založba v zbirki Misel in čas) je to vendar knjiga o sodobni Italiji in njenem političnem življenju. Italije danes brez komunistov ni. Komunisti v Italiji so-vladajo, saj predstavljajo eno vodilnih političnih strank. In tako nam knjiga kaže današnjo Italijo in njeno politično življenje, kakor ga vidi in pojmuje Američan, po prepričanju marksist. Gre torej za docela nov zorni kot, drugačen od italijanskega, drugačen od našega. To pa daje knjigi že poseben pečat. Tudi kritičnost in zanimivost sta odliki knjige, v kateri uporablja avtor originalne metode (tudi reportažo), da svoje pisanje čim bolj približa bralcu. Gre pa seveda za vprašanja, ki zadevajo ne samo Italijo, ne samo komuniste v njej, temveč širši svet. že zgolj obravnavanje ett* rokomunizma, vatikanske politike, krščanske demokracije, kmetijstva. Uredništvo slivenske izdaje "je zaradi aktualnosti dodalo dokumentacijo o lanskoletnih sporih med sovjetsko pattijo in italijansko komunistično partijo, kar je pomembno za razvoj evropskega komunizma. Zlasti glede na to, da Marzani zajema obdobje nekako do konca sedemdesetih let. Knjigo pa zaključuje še študija Andreja Novaka, dopisnika Dela v Rimu, ki analizira razvoj političnega položaja v Italiji in politike KPI v začetku osemdesetih let in tako temo Marzanijeve knjige pripelje tako rekoč do danes. Sl. Ru. pravočasno zatečemo. Težje je z nevihtami z jugozahoda, pred njimi so varni le Sičenica, Stari Trogir in delno Vinišče. Po Rtu Ploče pa ne bomo opazili samo vremenskih temveč tudi klimatske spremembe, saj postaja tu rastje bujno, da na o-tokih ni več goličev, kot smo jih bili navajeni v Kvarnerskem zalivu in na Kornatih. Če smo si v Šibeniku v zadostnih količinah oskrbeli z gorivom in hrano, bomo raje kot v Splitu sedaj zapluli preko Dr-venika na Šolto, Brač ali Hvar. Splitski in Braški kanal sta namreč lahko za plovbo zahrbtna in nevarna. Pri taki »etapni* plovbi z otoka na otok bomo na vsakem našli varne pristane. Prvi je na Drveniku v istoimenskem mestecu v zalivu Grabule, a le za manjše jahte, za jahte z globjira ugrezom je Drvenik manj primeren, saj se morajo zasidrati v zunanjem delu zaliva. Podobno je v Nečujmu na Šolti, kjer so večje jahte izpostavljene severnim vetrovom, ki so vsaj v poletnih mesecih bolj redki. V Nečujmu je tudi turistično naselje, da lahko obnovimo zaloge hrane in pitne vode. Na Šolti je primeren tudi daljši postanek, saj obiskujejo otok skoraj izključno domači turisti, da ni običajne gneče kot na turistično bolj znanih otokih. Po šolti je za navtičnega turista najbolj vabeč otok Hvar, ki je navadno tudi najjužnejši kraj Jadrana, ki ga dopustniški kapitani severnega Jadrana dosežejo Otvoritev novega trakta Gledališko dogajanje v Mariboru so poživile tri pomembne kulturne manifestacije: krstna uprizoritev najnovejšega odrskega dela znanega komediografa Toneta Partljiča «Moj ata, socialistični kulak». Razstava po gledališčih sveta v razstavišču Sinagoga v priredbi Slovenskega orientalističnega društva Ljubljana in Zveze kulturnih organizacij Maribor in, seve, slovesna otvoritev novozgrajenega trakta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Partljičeva «žalostna komedija o agrarnem* Moj ata, socialistični kulak, je eno tistih odrskih del, ki s svojo prostodušnostjo sega prek rampe do gledalca, brez du-hamomega razglabljana, zgolj z udarnostjo besed in domislic. In teh je v zadnjem Partljičevem delu precej. Lahko bi dejali, da se je z «žalostno komedijo* o dogodkih v prvih povojnih letih približal sodobni zvrsti ljudske igre, kar odpira širše možnosti, da se bodo lotili uprizarjanja tudi podeželski odri. Delo obravnava kmečko družino takoj po osvoboditvi, ko se glavar družine vrne iz sovjetskega vojnega ujetništva kot nekdanji prisilni mobiliziranec nemške armade. Doma doživlja velike zgodovinske pretrese ko se poskuša z družino vživeti v socialistično preobrazbo družbe, kar avtor z njemu dano satirično hudomušnostjo slika ljudi in razmere ob uvedbi agrarne reforme in zatem razočaranja prek noči nastalih aktivistov, ki se jim ob informbiroju zrušijo že prej težko dojemljivi ideali. Na začetku, zlasti na začetku, je vse polno bodic na račun preobrazbe posameznikov, ki s svojo zadrego vnašajo vedro razpoloženje med gledalce. V ospredju je zlasti desetletni sin Tinček, nekakšen šolski «filo7.of». !;i z otroško naivnimi, vendar dovolj udarnimi verzi na račun socializacije vasi povzroča v šoli in pred o-blastmi nenehne težave. Posebno še doma, ker zahaja k njim navdušen aktivist, prepojen privzgojenega stalinističnega duha, ki pa ob informbiroju prav tako doživlja neprijetnosti. Vse to, tudi okrutne strani človeške tesnobe, je v navidezni lahkotnosti prikazano humorno in šegavo, 'Odtod tudi naziv »žalostna komedijo*. Kl' Delo je nudilo veliko pestrih možnosti, ki pa v uprizoritvi niso bile dovolj izkoriščene, 'nekaj zaradi premalo diferencirane režije, ki je ponekod po nepotrebnem razvlekla dogajanje, še bolj zaradi ne najbolj posrečene zasedbe vlog, zlasti ne s poskusno uvedbo mlajših igralcev, ki so.prvikrat nastopili na poklicnem odru. Še najbolj je s svojo presenetljivo sproščenostjo poživljal dogajanje desetletni Jernej Lipnik v vlogi nabritega Tinčka. Vsekakor moremo sedanjo Partljičevo «žalostno komedijo* Moj ata, socialistični kulak po pronicljivosti in dramaturški, izpeljavi šteti za njegovo dosedanje najboljše odrsko delo. Posebi.e pozornosti je bila v kul- med letnimi dopusti. Južneje se po navadi podajo le tisti, ki svoje plovilo prevažajo s prikolico po cesti. Pri enomesečnem dopustu je namreč Hvar skrajna meja, ki jo lahko dosežemo med 15-dnevno plovbo, saj moramo računati na povratek. Vsekakor pa delavnic in garderob SNU turnih krogih deležna razstava, e-dinstvena ne samo v slovenskem ampak jugoslovanskem merilu Po gledališčih sveta. V vseh treh prostorih razstavišča Sinagoga je bilo na vpogled štiriinštirideset panojev s petsto enotami originalnih fotografij, plakatov, gledaliških listov in publikacij iz opernih, dramskih in baletnih gledališč z vseh petih celih sveta. Pestre razstavljene predloge originalnih posnetkov gledaliških predstav Severne in Južne Amerike, Afrike, Avstralije, Azije, Evrope, nadalje filmske fotografije južnovzhodnih azijskih držav in v njihovih jezikih tiskane publikacije, so približale našemu človeku razgibano delovanje gledališč skoraj vseh narodov sveta, od najpreprostejših kultur do razkošnih orientalskih in bogatih zahodno civiliziranih gledališč. Posebnemu obeležju razstave sta poleg otvoritvenih govorov podpredsednika Slovenskega orientalističnega društva prof. Vladislava Jagodica iz Ljubljane in predsednika Zveze kulturnih organizacij Maribora Janeza Karlina, pridala še študentka in študent v originalnem japonskem in indijskem oblačilu in zlasti mladeniča z daljnega prijateljskega Madagaskarja, ki sta v njihovih oblačilih ob spremljavi originalnih domačih glasbil izvedla narodne pesmi in melodije. Za razstavo, ki je enake še ni bilo pri nas, je vladalo med ljubitelji gledališke umetnosti veliko zanimanje, pogrešali pa smo razen nekaj izjem, vodilne mariborske gledališke delavce in umetnike, ki so žal zamudili enkratno priložnost se na enem samem mestu posredno seznaniti z magično gledališko umetnostjo sveta. Velik praznik za slovensko gledališče je bila otvoritev novega trakta delavnic in garderob SNG Maribor. Začetek slovesnosti je bil v stari gledališki dvorani, kjer so se v krajšem umetniškem programu predstavili umetniki vseh gledaliških teles, opere, drame, baleta. zbora in orkestra. Zanimiv potek gradnje od prvih začetkov do končanih del je bil posredovan z diapozitivi in z izčrpnim poročilom upravnika Jura Kislingerja. Po uradni umetniški prireditvi, ki so ji prisostvovali zastopniki oblasti in delovnih organizacij, ki so sodelovale1'pri'gradnji in, seve, načrtovalci gradnje novega gledališča na čelu priznanega mariborskega arhitekta inž. arh. Branka Kocmuta in občani Maribora, je sledil , ogled prostorov novega trakta. Odobravanje nad lepimi, modernimi delavnicami gledaliških tehničnih služb, ličnimi sodobnimi poskusnimi dvoranami za dramske in operne vaje, posebej še za balet, orkester, zbor in prijetnimi osebnimi garderobami za umetnike, je bilo med ogledom navdušujoče. Ko bosta dograjena še novi veliki oder in dvorana, bo Mariljor imel eno izmed tehnično najbolj sodobno opremljenih gledališč v Jugos'aviji. EMIL FRELIH ob tem ne bo odveč, da sestavimo pri načrtovanju dopustniške plovbe maksimalni in minimalni program, saj nam lahko slabše vreme pokvari vse načrte in nas lahko spravi v nevarnost, če hočemo za vsako ceno doseči naš cilj. TRIESTE AUTO HI-FI Avtostereo - Prodaja • Servis • Montaža Alpine — Audiola — Ask — Autovox — Beltex — Becker — Blaupunkt — Cervln Vega — Grundig — Panasonic — Philips — Pioneer — Sound Barrier — Roadstar — Sharp — Voxson — Zendar — Kenvvood — Jbl TRST — UL. GEPPA 12/a — TEL. 69358 ffAUJJSPORT S. Frisori Ul. Pigafetta 5 - Tel. 826-846 ZA LJUBITELJE MORJA IN JADRANJA ND K Jv 'KVJt I jadrnica izdelana v Trstu Kit: 14.950.000 Lit (brez IVA) ■ Plovna: 23.950.000 Lit (brez IVA) Nluuticuraran Strada detla Stazione 3 — Milje RIO OSPO — Tel. 271-256 Uvoznik — pooblaščeni predstavnik za: prikolice ADRIA — verande CALLEGARI-MEHLER OBVESTILO m PEUGEOT TALBOT Last. A. PERESUTTi Iz Ronk se |e preselil v TR2IC — pristaniška ind. cona BB^utolLisert Čostruzioni Automeccamche Industnaii a.r.l Telefon: 470504 - 470505 MiiNiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaMiiuiiimiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiuiiuiiiimiMiiiiiiiiiuiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiHMiitHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii DOSEGLI SMO SKRAJNO MEJO ZA SEVERNOJADRANSKE DOPUSTNIŠKE KAPITANE Drvenik in Šolta prva otoka osrednje Dalmacije plujejo v osrednjih urah dneva, ko je maestral najmočnejši ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Primissima - aktualne teme 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 »La straordinaria storia del-lTtalia* - 3. del 15.15 Evrovizija «66. giro d’Italia» 17.00 Dnevnik; Flash 17.05 Risanka 17.30 Življenje in ples - 2. del 17.50 TV film iz serie «Happy Magic* 18.50 Stanlio in Ollio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 «Drama d’amore» - 3. in zadnja epizoda 22.00 Dnevnik 22.10 Srečanje s kinematografijo 22.15 Športna sreda Nogomet - «Pokal Uefa* Dnevnik Danes v parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.30 Tandem 14.30 Risanka 14.50 «11 gamberetto - igra z nagrado 15.35 Risanka 15.45 «Clorofilla» - tedenski program za ljubitelje narave 16.30 šola in vzgoja 17.00 Boomer pametni pes - TV film 17.30 Dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Risanka 18.00 Kemike 18.20 Programi pristopanja 18.40 Dnevnik - Šport 18.50 »Eddie Shoestring, detectivc privato* - TV film Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 20.30 Mixer - 100 minut televizije 21.50 Dnevnik 22.00 »Signori e signore* - Film režija Pietro Germi 00.00 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Tennis - Rim - mednarodni turnir 16.50 Besede v Siciliji - 4. del 17.20 Drugi zvok - 6. del 17.55 Cerkev v času 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 19.35 Cerkev v času 20.05 Šola in vzgoja 20.30 «L’ultima corvee* - Film -režija Hal Ashby 22.10 «Delta serie* - Divje življenje v Avstraliji 22.40 Dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 - 10.35 TV v šob' 17.20 Poročila 17.25 Pedenjžep Najprej tole - Pedenjžep je tisti žep, v katerem se skrivajo najmanjše reči. Med niimi tudi otroške oddaje. Zato je naši oddaji ime Pedenj- žep. V tej oddaji pa nastopa lutka, ki ji je ime Pedenj-ped, kot tistemu navihancu, o katerem je zložil celo vrsto hecnih pesmi Niko Grafenauer, Marjan Manček pa je tega navihanca narisal, na TV pa smo po risbi naredili še lutko Pedenjpeda. Za njim je Nace Simončič, ob njem pa Andrej Pifrer in Mateja Koležnik. Tako, zdaj pa da-' lje: smo torej pri drugi oddaji iz Pedenjžepa. Vse kaže, da so bili otroci s prvo kar zadovoljni in najbrž jih bo zanimalo, ali se bo Pe-denjpedova družba tudi tokrat zabavala pri palčkih. ■ Poredni bomo in ne bomo nič povedali. Lahko pa izdamo, da bodo nastopili harmonikarji iz Trsta z Glasbene matice, cicibani iz vrtca Rezke Dragar v Ljubljani z Janezom Kuharjem in njegovo harmoniko, otroci iz plesne šole Pionirskega doma, ki jo vodi Meta Zagorc, zbor iz Domžal pod vodstvom Metke Pichler, pa še Janez Bitenc s svoja pesmico in malčki iz vrtca. Na ekranu ali kako drugače sodelujejo še Marko Simčič, Slavko Cerjak, Vlado Mikek, Berta Golob, Meta Rainer, ansambel Mojmira Sepeta, sceno si je tudi tokrat zamislila Belica Šker-lak, kostume Milena Kumar, režiser je Vojko Boštjančič, scenarij pa je napisala u-rednica Jasna Novak. Tudi tokrat i.aj otroci pripravijo najprej ušesa in oči, potem' pa še barvice in papir. 17.55 Šopek — poje komorni zbor RTV Ljubljana 18.25 Kočevski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Film tedna — Prodajalna družine Lin — film 21.25 Ali se med seboj dovolj poznamo — oddaja o kulturi 22.10 V znamenju Koper 14.00 - 17.00 Odprta meja 17.30 TV novice 17.35 TV šola 18.00 Film — Ponovitev 19.30 TVD. stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 V naročju smrti — dokumentarna oddaja 21.30 Turistični vodič 21.45 TVD danes 22.00 Sodelavci - serijski film Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Arabela 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Onkraj somraka, zabavna oddaja 21.05 Glasbena dogajanja 21.50 TV dnevnik TRST A 7.00. 8.00 10.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Ma-tajurjan, posebnosti in omika Ne-diških dolin: 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*; 13.20 Manjšine med deželami in Evropo; 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Šolohov: «Tihi Don*, 8. del; 14.40 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Bratje in sestre, na zdar!; 16.35 instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; Mladi izvajalci: klarinetist Miran Košuta iz razreda prof. Marcella Manuellija na šoli Glasbene matice v Trstu: 18.00 Na go-riškem valu: 18 30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; 6.45 Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa: 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti. reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; Objave, ki-nospored in ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu: 15.30 Glasbeni kiosk; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek. KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00- 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lucia-novi dopisi; 10.00 Glasbena oddaja; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.32 Pesem tedna in lahka glasba; 15.00 Na prostem; 15.10 Glasba; 16.00 Kino danes; 16.15 Igra orkester Edig Galetti; 16.32 Lahka glasba; 16.55 Pisma iz...; 17.00 Belcanto; 17.32 Time mušic; 18.10 Glasbena oddaja; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Poročila; 6.00 8.45 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio tudi jaz; 10.33 Pesmi v času; 11.10 Lahka glasba; 11.34 Jaz, Claudio; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.03 Me slišiš...; 16.30 II paginone; 17.30 Globetrotter; 18.05 Lov na zmagovalca: 18.30 Microsolco, che pas-sione!; 19.30 Radio jazz ’83; 20.00 Radio 1 - predstava; 21.03 Questo libro e da bruciare?; 21.30 Caro Ego...; 21.45 Glasba F. J. Haydna; 23.05 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30,’ 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi: 8.00 Šolska vzgoja: 8.05 Radio 2 -predvaja; 8.45 Radijska priredba; 9.32 L’aria che tira; 10.30 in 11-32 Radiodue 3131; 12.48 Un’isola da trovare; 13.41 Sound-track; 15.00 La coppa doro; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene ure; 18.32 La carta purlante; 20.30 Nessun dor- ma. ..; 21.30 Potovanje skozi noč; 22.50 Radiodue 3131. LJUBLJANA 6.00, 6.30. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. ll. 00. 12.00 14.00, 15.00. 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 6.10. 6.45 in 7.35 Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 RezervL rano za.. ; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minuto za EP; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 1635 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času: 18.15 S knjižnega trga; 18-40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.55 Mintue za EP: 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom L. Lesjaka: 20.00 Ruska zborovska glasba 16., 17. in 18. stoletja: 20.25 Iz Mozartove delavnice...; 21.05 P. Mascagni; Odlomki iz opere »Cavalleria rusticana*; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 0.05 Nočni program . glasba. kolesarstvo DIRKA PO ITALIJI Contini roza majica Peto etapo je osvojil Španec Chozas VASTO (Chieti) — Peta etapa kolesarske dirke po Italiji je bila med dosedanjimi najbolj razgibana, če-prav je bila skoraj popolnoma po-wžna. Osvojil jo je Španec Chozas, je na cOj prispel sam kar uro Pred pričakovanim, kar potrjuje, da Je bila poprečna hitrost zelo viso-ka. Na skupni lestvici je spet prišlo do spremembe, saj je Italijan r°nt‘ni odvzel roza majico rojaku Rosoli, ki je na cilj prispel kar s Ufe zamude. Enaka usoda bi tecrajda doletela tudi Moserja in “aronehellija, ki sta šele po 140 km zasledovanja ujela Saronnija in vse druge favorite «gira». Skupina bolj-sin je nato prispela na cilj samo nekaj več kot 20” za zmagovalcem. VRSTNI RED 5. ETAPE L Chozas (Šp.), ki je 269 km dolgo progo (Temi-Vasto) prevozil v 6 urah 15’25” s poprečno hitrostjo 42,992 km na uro. Algeri (It.) 1*? 21”, 3. Saronni po 24”, 4. Chioc-^oli (It.), 5. Mutter (Švi.), 6. Ba-ronchelli (It.) in večja skupina tekmovalcev v Saronnijevem času. LESTVICA L Contini (It.) 2. Saronni (It.) 3. Prim (šve.) L Baronchelli (It.) *• Panizza (It.) Paganessi (It.) po 30' po 12” po 17” po 20” po 27” _ , ', 7. Mo- ter (It.) in Verza (It.) po 37”, 9. “attaglin (It.) po 40”. n0GOMET FINALE POKALA UEFA Benfica-Anderlecht LIZBONA — V povratnem final-hem srečanju pokala UEFA se bosta drevi ob 22. uri v Lizboni srebali domače moštvo Benfice, za katero zelo uspešno igra tudi Jugoslovan Filipovič, in belgijski Ander- lecht. V prvi tekmi v Bruslju so zmagali Belgijci z 1:0. Slavje Triestine P° 18 letih se je Triestina znova vrnila med drugoligaše. V zadnjih Veh kolih bodo skušali Tržačani le te. ohraniti prvo mesto, saj jim najmanj drugo (in s tem tudi napredovanje) že ne more več uiti. foraz Carrareseja na domačem i-Snsču potrjuje, da Triestina letos v nasprotju s pričakovanji) ni i-®ala kdove kako nevarnih nasprot-nikov, vsekakor pa je na dlani, da te bili Tržačani daleč boljši od vseh. če ekipe ne bodo razdrli in če se bo vodstvo kluba utrdilo, se Tržačanom tudi prihodnje leto o-beta uspešno prvenstvo. IZIDI 31. KOLA Carrarese - Brescia 0:1 Fano - Trento 1:0 Modena - Sanremese 3:0 Padova - Rondinella 3:0 Piacenza - Mestre 0:0 Pro Patria - Vicenza 1:2 Spal - Forli 2:0 Treviso - Rimini 2:1 Triestina - Parma 2:1 LESTVICA Triestina 44; Padova 41; Vicenza, Carrarese 37; Rimini 34; Parma, Spal, Treviso 30; Brescia, Trento, Fano 29; Mestre. Rondinella, Sanre-mese, Modena. Pro Patria 28; Piacenza 26; Forli 22. Oriali pri Fiorentini FIRENCE — Odbornik Fiorentine Italo Allodi je včeraj potrdil, da je njegov klub Fiorentina najel In-terjevega nogometaša in reprezentanta Gabriele ja Oriali ja, ki je star 31 lit. KRASNODAR rora » naSe čitateue 118 m Zagrebčanom prvi veliki derbi Zagrebški Dinamo je osvojil prvi veliki derbi drugega dela prvenstva. Doma je namreč premagal beograjsko Crveno zvezdo (Beograjčani pravijo zasluženo, domačini pa spretno) in tako odščipnil Partizanu točko. Partizanovi nogometaši so se morali namreč za Bežigradom zadovoljiti s točko, kar je navsezadnje že lep uspeh, saj igrajo Ljubljančani v tem drugem delu prvenstva izredno zanesljivo in uspešno. Na tretjem mestu pa ostaja splitski Hajduk, ki je igral neodločeno na težkem gostovanju v Sarajevu proti Željezničarju. Tretje mesto (morda pa še kaj več . . .) Spličanom tudi ne more uiti, saj igrajo zelo učinkovito. Za veliko in neugodno presenečenje pa so tokrat poskrbeli nogometaši Rijeke, ki so zasluženo in visoko izgubili kar proti zad-njeuvrščenemu moštvu Galenike. Glede na to, da je v tem kolu Beograd doma premagal Sarajevo, potem je na dlani, da so Rečani v zelo nevarnih vodah in obenem tudi eni od «kandidatov» biti» igralo proti Beogradu. IZIDI 28. KOLA Dinamo (Z) - C. zvezda 2:1 Željezničar - Hajduk 2:2 Olimpija - Partizan 0:0 Dinamo (V) i - Velež 2:0 Sloboda - Budučnost 2:1 Radnički - Osijek 1:0 Galenika - Rijeka 3:1 Vojvodina - Vardar 3:2 Beograd - Sarajevo 2:0 LESTVICA za selitev v nižjo ligo. Sicer pa bo verjetno borba za obstanek še dokaj zanimiva, saj je še več moštev v nevarnem položaju (pri tem velja predvsem omeniti Osijek). Ljubitelji nogometa v Jugoslaviji pa že pričakujejo sobotni veliki spopad v Beogradu, kjer se bosta spoprijela vodilni Partizan in drugouvrščeni zagrebški Dinamo. Verjetno bo ta tekma tudi odločala o letošnjem jugoslovanskem prvaku. In izredno zanimivo bo v nedeljo na Reki, kjer bo domače moštvo v tekmi «za biti ali ne Partizan 39, Dinamo Zagreb 37, Hajduk 34, Crvena zvezda in Radnički 32, Sloboda in Sarajevo 29, Vardar 28, Olimpija 27, Dinamo Vinkovci, Željezničar, Budučnost in Vojvodina 26, Ve-lež in Osijek 25, Rijeka 23, Beograd 22, Galenika 18. PRIHODNJE KOLO (22. 5.) Hajduk - Olimpija, Velež - Željezničar, Osijek - Dinamo (V), Rijeka - Beograd, Vardar - Galenika, Vojvodina - Sloboda, 21. maja: C. zvezda - Budučnost, Partizan - Dinamo (Z), Sarajevo - Radnički (po TV). NOGOMET V PREDZADNJEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE Bazoviška Zarja se je rešila izpada iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiH KOŠARKA PO PORAZU V PRVI TEKMI «PLAY-0FFS» V VICENZI Jadranovci niso vzdržali psihološkega bremena V soboto v Trstu bo treba igrati odločneje in vsiliti nasprotniku hitrejši tempo igre Americanino Vicenza - Jadran 1:0. To je stanje po prvem srečanju «play-offs» za napredovanje v B ligo. Našim košarkarjem torej ni uspel podvig v Vicenzi, čeprav moramo priznati, da smo bili prepričani, da bodo naši košarkarji premagali moštvo Americanina že v prvem srečanju v gosteh. In to iz teh razlogov. Prvič: jadranovci so na tekmi v Castelfrancu pokazali dokajšnjo mero zrelosti, saj so klonili šele po dveh podaljških in potem ko so nadoknadili tudi zaostanek dvanajstih točk. Drugič: naši fantje so v Vicenzi igrali skoraj kot doma, saj so jim «pomagali» številni naši navijači, ki so množično dopotovali v Vicenzo. Pri tem pa ne moremo niti mimo žalostne ugotovitve, da so nekateri posamezniki z neodgovornim obnašanjem po tekmi skalili povsem dober vtis, ki ga je ogromna večina naših navijačev zapustila na tem srečanju. Jadran torej ni uspel v Vicenzi. V prvem polčasu je sicer bil po- vsem enakovreden domačemu moštvu, v nadaljevanju pa je popustil in tudi zasluženo izgubil. In ko so se minute tega srečanja «ne-usmiljeno» iztekale, se nam je vse v večji meri porajala misel: «kaj pa, če naši fantje niso kos takemu psihološkemu bremenu?* Ni prvič namreč, da našim moštvom ali posamezniku ne uspe veliki kakovostni skok. In to na samem pragu velikega slavja. V Vicenzi smo bili priča prav podobnemu razpletu. Prepričani smo, da je naše moštvo kakovostno boljše od Americanina, ki sicer uvršča nekaj izkušenih in dobrih košarkarjev, kot so Mascellaro, Buccilli, Bertolazzi, je pa v celoti slabše od naše ekipe, ki lahko vnese v igro večjo svežino. boljši skok in boljši met. Vseeno pa .. . In vseeno je Americanino zmagal. Naši so ,,igrali pod svojimi sposobnostmi. Le- občasno in to le v prvem polčasu,..so vsilili nasprotniku svoj tempo igre. Nepazljivi KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Poletovci in Kontovelci praznih rok Openci pa bi kmalu proti Don Boscu poskrbeli za veliko presenečenje 90:83 ^°n Bosco - Polet (43:47) rPOLET: Taučer, Sedmak 8 (2:5), rfjtar. Pisani 18 (4:7), Fabi, Edi 21 (3:5), Adrijan Sosič 18 Jugovič, Vitez 18 (2:3), Ko- y Predzadnjem kolu promocijske-Prvenstva bi Polet kmalu prire-tr, pravo senzacijo, saj je le u-ujenost zaradi pomanjkanja u-eznih menjav za prvo peterko. s, ^ogočila Opencem, da sredi Tr-Premagajo močno peterko Don 0sca, ki je bila večji del prven- stva vodilno moštvo lige. ^es škoda, saj so ob tem pora-s,. splahnile tudi teoretične možno-1 za rešitev Poleta pred verjetno tesluženim izpadom iz lige. uo res dobri igri vseli bi tokrat -tebej pohvaliti odlična Edija Si-. a in Marka Pisanija, ki sta ne-°hino odigrala tekmo sezone. (Sergij Tavčar) Li>>ertas _ Kontovel 107:72 («:37) KONTOVEL: Daneu. Ban 26 Štoka 11 (1:8), Kneipp 4, eUk 17 (3-10), Starc 8, Bukavec L “'Emili 2. M NIKA: Klammert ir. Ksopi. ukrnjena postava Kontovela je visoko izgubila proti Libertasu. Še posebno pa se je poznala odsotnost Lisjaka pod košema. Vseeno pa gre poudariti, da so se izkazali predvsem mladi košarkarji, ki nastopajo v kadetskem prvenstvu. Štoka in Čuk sta se namreč požrtvovalno borila pod košema in povsem je zadovoljil tudi Daneu. Nekoliko pa je tokrat odpovedal Valter Ban, pa čeprav je dosegel kar 26 točk. (D. Perini) IZIDI 25. KOLA Don Bosco - POLET 90:83 BOR RADENSKA - Radiograf 72:76 Časa del Frigo - CUS 116:96 Libertas - KONTOVEL 107:72 Stella Az. . Ferroviario 66:63 Grandi Motori - Scoglietto 77:101 Gin.‘Triestina - Saba 119:71 LESTVICA Ginnastica Triestina 40. Ferroviario 36, Don Bosco 34, Scoglietto 32, Časa del Frigo, Stella Az-zurra in Radiograf 30. Libertas 28, BOR RADENSKA in Grandi Motori 26, POLET 22, KONTOVEL 10, Saba in CUS Trst 2. PRIHODNJE IN ZADNJE KOLO (22. 5.) POLET - Libertas (ob 11.00 v Rep-nu), KONTOVEL - Ginnastica Triestina (ob ll.OO na Kontovelu), Scoglietto - BOR RADENSKA (ob 11.00 v Trstu, Ul. dello Scoglio), Fer- roviario - Časa del Frigo, Radiograf - Don Bosco, Saba - Stella Azzurra, CUS - Grandi Motori. (M.R.) Mario De Sisti tudi uradno trener Bic Vodstvo tržaškega košarkarskega prvoligaša Bic je včeraj tudi uradno potrdilo, da je Mario De Sisti novi trener tržaškega prvoligaša. so bili v obrambi, živčni v napadu. Njihovo doslej glavno orožje, conska obramba «1—3—1» se je v določenem trenutku spremenila v pravi «bcomerang». Slab je bil tudi skok. Brez skoka pa tudi protinapada ni moglo biti. Res je, da sta tudi sodnika nekoliko oškodovala naše košarkarje. Nista pa odločilno «vplivala* na končni izid. Kaj sedaj? Za napredovanje v B ligo sta potrebni dve zmagi: v soboto v Trstu in nato v Vicenzi. Na dlani je, da imajo košarkarji Americanina veliko psihološko prednost. Zato je vsako taktiziranje odveč. Že v soboto se bo treba odločno in z veliko požrtvovalnostjo vreči v borbo. Nasprotniku bo treba že v kali zatreti vsako pobudo. Jadranovci bodo morali že od prve sekunde srečanja pokazati gostom zobe. Uveljaviti svojo premoč. Kajti, ponavljamo, prepričani smo, da so naši košarkarji boljši od Americanina. . ... — Odveč je tudi, da povemo, da bodo naši fantje v soboto potrebovali vso pomoč svojih navijačev. In to pravih navijačev. Skrajnežev nihče ne želi, ne sami košarkarji in tudi vsi pravi ljubitelji našega športa. (B. Lakovič) 106:88 Tudi v drugi tekmi Jugoslavija boljša Jugoslavija - Italija (40:42) JUGOSLAVIJA: Petrovič 7, Grbo-vič 12, Zizič 14, Sunara 9, Poljak 6. Slavnič 16, Ivanovič, Radovanovič 13, Dalipagič 27, Savovič 2. ITALIJA: Caglieris, Bonamico 9, Ricci, Gilardi, Brunamonti 4, Vil-lalta 10, Meneghin 11, Riva 25, Vee-chiato 7, Marzorati, Sacchetti 12, Costa 3, Solfrini 7. BEOGRAD — Tudi v drugi prija- 1. — 1. Esapint 2 2. Childcriro X 2. — 1. Ant 2 2. Agrigcnto 1 3. — L Comoda 2 2. Eterea 2 4. — L AgaJ Ri 1 2. Arola Ri 2 5. — 1. Leandro Alberti 2 2. Feralia 2 6. — 1. Merlot X 2. Metaponto X KVOTE 12 (3 dobitniki) - 61.435.000 11 (138 dobitnikov) - 1.335.000 10 (2024 dobitnikov) • 87.000 teljski tekmi v okviru priprav za evropsko prvenstvo je Jugoslavija premagala Italijo. «Azzurri» so dobro igrali samo v prvem polčasu. Pri Jugoslovanih Vilfan ni stopil na igrišče zaradi poškodbe. Igral ni niti Tržačan Tonut. «TROFEJA PLASMON* Sokol — Bor 49:39 (21:14) SOKOL: Tanze, Legiša, Šuligoj 8 (0:2), Tomšič 2, Stanissa 18 (2:4), Paulina 7 (1:3), A. Gruden, Pizziga 4, Rebula 2, Gulič 8 (2:2). BOR: Acerbi 4 (2:6), B. Pertot 9 (1:2), M. Pertot, Krasna 18. Pavlica, Bajc 4, Cupin 3 (1:4), Jercog 1 (1:4). Pregare, Milone. Nabrežinci so se borovcem oddo-žili za poraz v prvenstvu «Z&R» ter jih zasluženo premagali. Sicer pg gre pohvaliti vse košarkarje obeh ekip za zvrhano mero pcžrtypvalnpsti, ki so jo pokazali Kras - Zarja 0:1 (0:1) KRAS: Coronica. Sugan, Klun (v 46. min. Škrk), Puntar. Škabar, Villalta, Samec (v 46. min. Spata-ro), Milič, Ferfolja, Olivo, Košuta. ZARJA: Puzzer, Bencich, I. Grgič, Franco, Sossi, Križmančič, Gat-ta (v 91. min. Macor), Udovičih, D. Fonda, Ražem, Tognetti. STRELEC: Gatta v 5. min. V predzadnjem derbiju med našimi ekipami v letošnji sezoni si je Zarja z zasluženo zmago v Repnu obenem tudi matematično zagotovila obstanek v ligi. Bazovci so ves prvi polčas napadali in bi lahko vodili tudi z večjo razliko v golih, čeprav z igro niso posebno navdušili ne eni ne drugi. V drugem polčasu je ritem še bolj padel, Zarja se je pomaknila v obrambo in se omejevala na redke protinapade, Kras pa tudi ni pokazal posebne vneme in še zlasti učinkovitosti in prodornosti, da bi lahko srečanje obrnil v svojo korist. Primorje - Op. Supercaffe 3:2 (0:1) PRIMORJE: Micor (v 46. min. Adamič), Antoni (v 61. min. Borto-lotti), S. Husu, Štoka, Angileri, Sa-mese, Zollia, V. Husu. Pertot, Vi-dali, Rustja. OP. SUPERCAFFE: Aletin, Lombardo. Favretto, Podda, Volturno, Milani, Balos, Manzin, Rizzo, Gio-vannini. Dagri. STRELCI: v 29. min. Dagri, v 52. min. Vidali (11-metrovka)-, v 65. min. Zollia, v 71. min. Bortolot-ti. v 82. min. Balos (11-metrovka). V letošnji poslovilni tekmi pred domačim občinstvom je proseško Primorje po dolgem času doseglo celotni izkupiček. Čeprav je zmaga prišla nepričakovano, pa treba reči, da je povsem zaslužena, saj so Prosečani tokrat dobro igrali, zlasti v drugem polčasu. Če pomislimo, da so v zadnjih 7 tekmah dosegli en sam gol, je torej uspeh še večji, saj so se tokrat domači napadalci res razigrali. Gaja — San Marco 1:1 (0:1) GAJA: Kante. B. Rismondo, Kalc, Milič, Vrše, M. Rismondo, Salvi, B. Grgič, Pečar. M. Grgič, Kralj. SAN MARCO: Hervatin. P. Stra-di, Norbedo, Giangrande, F. Stradi, Clon, R. Stradi (v 70. min. Filipaz), Ruzzier. Moratto, Clementin, Pacor. STRELCA: v 11. min. Clementin, v 72. min. Kralj. Derbi Gaje in S. Marca, ki se sicer bori za obstanek, se je po pričakovanju končal taez zmagovalca, čeprav so gostje gotovo startali na borbeno tekmo, kakor smo jih bili vajeni videti skozi vse prvenstvo: požrtvovalno, saj je bilo to tudi zadnje letošnje srečanje na «doma-čem» trebenskem igrišču (prihodnje leto bodo v 3. ligi spet igrali na Padričah). IZIDI 29. KOLA Libertas - Muggesana 2:1 Opicina - Campanelle 2:0 Primorje - Op. Supercaffe 3:2 Gaja - S. Marco 1:1 CGS - Čampi Elisi 0:6 Giarizzole - Isonzo 0:2 Kras - Zarja 0:1 Domio - Zaule 2:0 LESTVICA Muggesana 39. Opicina 37. Isonzo, CGS. Libertas 34, Zaule 33, Čampi Elisi 31. Op. Supercaffe. Primorje 30, Kras 28. Giarizzole. Zarja 27, Domio 25. S. Marco 24, Campanelle 17. Gaja 12. PRIHODNJE KOLO (22.5.) Campanelle - Kras, Op. Supercaffe - Libertas. Čampi Elisi - Primorje, Muggesana - Giarizzole. S. Marco - Domio, Zaule - Opicina. Isonzo - CGS. Zarja - Gaja. zmago, gajevci vsekakor niso. razet -Percoto1 Palmanova čarali m so odigrali svojo običajno na tej tekmi. (M. K.) ATLETIKA NA MITINGU V BOCNU Borovka Irena Tavčar dosegla deželni rekord Disk je namreč zagnala 47,18 m daleč Ascoii - Cagliari 1 Catanzaro - Inter 2 Juventus - Genoa 1 Napoli - Cescna 1 Piša - Fiorentina X Roma - Torino 1 Sampdoria - Verona X Udinese - Avellino X Catania - Bologna I Milan . I.azio 1 Pistoiese - Cremonese X Pro Patria - Vicenza 2 Martina - Ravenna X KVOTE 13 (32.587 dobitnikov) - 170.000 12 (381.030 dobitnikov) - 14.000 Borova atletinja Irena Tavčar je na mednarodnem atletskem mitingu, ki je bil v nedeljo v Bocnu, dosegla izjemen dosežek. Disk je zagnala 47,18 metrov, kar predstavlja nov deželni rekord. Tavčarjeva je že bila uradna deželna rekorderka z rezultatom 47,12 m, ki pa je bil plod sodniške napake. Dejansko je atletinja pravi rekord dosegla letos na prvem tekmovanju z rezultatom 46,58 m. Metala je tudi kroglo in se uvrstila na šesto mesto, s poprečnim rezultatom 13,19 metrov. Miting je bil zelo dobro obiskan z mednarodno konkurenco. V soboto je na deželnem tekmovanju v deseteroboju v Vidmu nastopil tudi Gorazd Pučnik, ki pa je razočaral. V prvi tekmi v teku na 100 metrov je dosegel sicer pri- Ples, zabava in ie kaj na stadionu «1. maj* bo 27. t.m. čakovano slabši čas 11”5, po slabem skoku v daljino pa je obupal in celo odstopil. (K.B.) Na mitingu v Novi Gorici Tiziana Natural osvojila dve zmagi Pred dnevi je bil v Novi Gorici miting namenjen mladincem in članom. Na tej prireditvi, ki jo je organiziral AK Gorica, je barve zamejskih društev branila borovka Tiziana Natural. Na njenem prvem letošnjem tekmovanju izven države je osvojila dve prvi mesti, in sicer v skoku v daljino ter v teku na 100 m. V skoku v daljino je kljub štirim prestopom dosegla rezultat 5,36, kar pa je še vedno nekoliko pod njenimi zmožnostmi. V teku na 100 m, ki je bil oviran od precej močnega vetra, je zasluženo zmagala. Vtis smo imeli, da je dosegla dober rezultat, tega pa ne bomo nikoli izvedeli. Pojavile so se namreč težave tako pri elektronskem merjenju časa, kot pri ročnem. (C. D.) OPROŠČAMO SE Cenjenim bralcem, igralcem in navijačem se oproščamo zaradi napak, do katerih je pri-, šlo v naši rubriki «Domači šport», obenem pa izkoriščamo priložnost in znova vabimo vse tiste, ki so obveščeni o morebitnih spremembah uradnih urnikov ali odložitvah posameznih srečanj, da nam to pravočasno sporočijo. 1. AMATERSKA LIGA Vesna — Torviscosa 4:0 (2:0) VESNA: Bubnich, Zucca (v 65. min. Sandri), Sodomaco. Sommna, Pribaz, Candotti, Bruno, Pipan, Starc, Jerman, Ludwig. TORVISCOSA: Merlo, Zanninello, Regeni, Corco, Vianello, Musiello (v 16. min. Tuniz), Favero, Sesso, Fi-natti, Battiston, Barbetti. STRELCA: v 15., 21. in 66. min. Bruno, v 54. min. Zucca. V morda najlepši letošnji tekmi je Vesna visoko zmagala, vendar so gostje zaigrali nekoliko nemotivirano, saj se je sezona zanje praktično že končala. Križani so tokrat pokazali res zvrhano mero agresivnosti in odločnosti in upati je, da bo tako tudi v nedeljo, saj še vedno niso na varnem, ker bo moralo ligo zapustiti četvero ekip. cm ■ 4 IZIDI 29. KOLA 2:0 1:0 3:1 4:0 1:1 1:1 2:1 1:0 Costalunga - Portuale San Caiman.*.-Cima. Advis«3»» Vesna - Torviscosa Sangiorgina - Stock Corno Rosazzo - Pro Fiumicello Fortitudo . Pieris San Giovanni - Ronchi LESTVICA Percoto 39, Portuale, Pro Fiumicello 38, Costalunga 36, Torviscosa 32, Pieris 31, San Giovanni 30, Sangiorgina 29, Ronchi, Palmanova 28. Fortitudo 26, Vesna 25. San Canzian 24, Como Rosazzo 23, Cima Adviser 20. Stock 15. PRIHODNJE KOLO (22. 5.) Portuale - Fortitudo, Cima Adviser . Percoto, Stock - San Canzian, Palmanova - Corno Rosazzo, Torviscosa - San Giovanni, Ronchi - Costalunga, Pro Fiumicello - Sangior gina, Pieris - Vesna. 3. AMATERSKA LIGA NA TRŽAŠKEM Primorec — S. Sergio 1:0 (0:0) PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj, Bruni, Lugnan, Mode-sti, Edvin Kralj, Finessi, Ritossa (v 79. min. Paolo Kralj), Dettori (v 88. min. Mannia), Igor Milkovič. STRELEC za Primorca: Edvin Kralj v 68. min. (11-metrovka). Primorec se je s prepričljivo zmago oddolžil za poraz, ki ga je utrpel proti S. Luigiju. Proti tehnično solidnemu nasprotniku so Trebenci pokazali veliko volje do zmage, da ne zgubijo stika z neposrednim tekmecem za prvo mesto, Aurisino, kar jim je tudi uspelo. Vse napore je kronal Edvin Kralj, ki je prisebno izvedel enajstmetrovko, vendar treba tudi povedati, da je Primorec imel še številne druge priložnosti, saj je med drugim Dettori zadel tudi drog. .............................................................m..............................................................................................................................um........ ........................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimMiiiiiMininiiiiiiiimiimiiiiiuiiiMiiiiuiliiiimiiiiiiimiilliliiini in Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih m <„ ^jkarsko prvenstvo v moški in izk . ^ 2 ligi je končano. Končni s^biček za naše šesterke je na-Di-oi odbojkarice Brega so na- piti iale v lig0’ °*ymPia Ter' Ven * igrala tudi prihodnje pr- ; nstvo v C-2, zastopnice Kontove-i$t . ctronic Shop prav tako v gJ.tenski konkurenci. Medtem ko jj Je Sloga zagotovila obstanek v j. *g' že v prvem delu prvenstva, 1, P?pel veliki met igralkam O-^ opie Bertolini v nedeljo dopolni1 v srečanju z vodečim in do y