DOMAČI TURIZEM
V povojnem obdobju žtevilo obiskov in nočnin domačih tu-ristov polagoma raste. V pri-merjavi s predvojnimi leti pa imamo velik skok. Leta 1939 je bilo 3 milijone 995 tisoč nočnin domačih turistov, leta 1955 pa se je to število povzpelo na 9 miUjonov 254 tisoi.
Od skupnega števila nočnin domačih turistov v leta 1955 odpade največ na pr)niorske kraje s 3 miLijoni 121 tisoi aJi 34»/., &a zdravilišča 19%, med-tem ko odpade na Planinske in klimatske kraje 18%, na repn-
bUSke centre 12°/i in na drnK« kraje 16°/o. Toda leta 1939 je dajala struktura nočnin doma-čah turistov povsem drugačn* sliko. Od skupnega števila noo-nin je odpadlo na zdravtlišča 42e/», na primorske kraje pa san mo 16%.                                     '
V letu   1955 je   od   skupnega   na   nočnine    v   glavnih   mestih  30%   na   potnorskc, platdnske ia
Stevila nočnin  dlomačlh turistov   ijudskih      repulblik      (JVeo^rad,   druge klimatične krajc med tera
(okrog  3 miH>one),  kot je raz-   ZagTeb,     Ljubl.liiia,     Sarajevo,   ko jc ns vse drtige odpadlo 33%,
vidao iz grankona cdpadlo 21     in Titograd), 6% na zdravilišča,
Ce    gledamo    daljše    ob-i»bje   nočnin  med  letom   za   obdobje   secih stalno rasie vse do avgn-gibanja turistov, tedaj bcmo od-   peiih let (1951-1955),                      sta. Največji porast je od Juni-
krili doiočcno zakonitost v mc- Iz grafikona je jasno razvidno, za do julija, največji padec p» scčnlh sibanjih. Tako tudi gra- aa je najmanj nočnin v »uesecu od avgusta d0 septembiii. Od fikon    kaže    ptovprečno    število   februbrju jn da v poznejših me-   avgusta do decembra se StevUo
turi^tov stalno zmanjšuje.