Jožefov sejem v Petrovčah Kmetijska zadruga Savinjska dolina - TZO Petrovče in Kmetijsko svetovalna služba Žalec v letošnjem letu organizirata že četrti Jožefov sejem. Sejem bo kot vsako leto v Petrovčah (v okolici zadružnega doma) na Jožefa, to je 19. marca. PROGRAM SEJMA - od 6. do 9. ure blaga in priprava dovoz stojnic uradna otvoritev sejma (pozdravni govor) sejemska prodaja blaga licitacija rabljene kmetijske mehanizacije demonstracija manjših kmetijskih strojev razstava ročnih izdelkov savinjskih kmetic, ocenjevanje in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje (kruh in suhomesni izdelki) razglasitev rezultatov ocenjevanja in degustacija kmečka veselica s srečolovom Vabimo kmete in domače mojstre kmečke obrti, da pridejo svoje izdelke in pridelke prodajat tudi na Jožefov sejem. Prijave sprejemamo na telefon 776-618 ali 776-811. - ob 10. mi - od 10. do 18. ure - od 10.30 - ob 11. uri - od 10. mre dalje ob 15. uri od 16. ure V knjigo obiskovalcev se je prva vpisala Klemenčičeva žena. pomembnejši, če bi se zgodil lani ob 80-letnici Doreta Kle-menčiča-Maja. Sicer pa za umetnost čas ni najpomembnejši. Savinjska dolina in Žalec sta imela pomembno mesto v slovenskem narodovem prebujanju v preteklosti, s tem dogodkom pa ga ohranjamo tudi za bodočnost. Risto Savin in Dore Klemenčič-Maj pa poosebljata bogastvo in lepote Savinjske doline, na kar smo lahko ponosni vsi Slovenci. Kultura je slaba, če je sama sebi namen, ta galerija pa oživlja duh Savina in Klemenčiča,« je dejal slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. jk Doslej pregledali že 120 vozil Združenje šoferjev in avtomehanikov skupaj z Avtošolo in Svetom za preventivo bi varnost v cestnem prometu organizira na avtopoligonu v Ločici vsako soboto med 10. in 14. uro brezplačne tehnične preglede osebnih vozil. Tehnični pregled je po obsegu takšen kot tisti v Celju. Januarja so v okviru te akcije pregledali 120 osebnih vozil. Ker bodo z njo nadaljevali tudi v februarju in marcu, je prav, da brezplačno uslugo izkoristite in preverite brezhibnost svojega vozila. Brezplačni tehnični pregledi še do konca marca Zaupanje: da ali ne Številni devizni in tolarski varčevalci so glede na slabe izkušnje v preteklem letu precej nezaupljivi do bančnih ustanov. Čeprav za vse niso krive le bančne ustanove, saj lahko marsikaj pripišemo tudi bivši državi, sta nezaupanje in previdnost varčevalcev razumljiva. Tildi nategovanje v republiški skupščini o jamstvu države ne spodbuja varčevalcev. Razveseljivo pa je, da so vljudna pisma Ljubljanske banke privabila varčevalce in da so mnogi prihranke ponovno zaupali banki. Da so prihranki v nogavicah najmanj koristni za državo in njeno gospodarstvo, vemo vsi. Pomagati si bomo morali sami, tuja pomoč ne bo poceni. In ker smo v teh težkih časih pomoči še kako potrebni, bomo patriotizem morali še posebej negovati. Čeprav je beseda varčevanje povsem zbledela, pa brez nje ne bo tako težko pričakovane boljše prihodnosti. Zaupanje, ki ga bomo gradili mnogo dlje, kot smo si ga zapravili, bo moralo imeti precej trdne temelje in praktične učinke. Morda pa spomini na zgodovino denarništva v Savinjski dolini le niso šh čisto v pozabo. ., Največji zaseg orožja v žalski občini S hitro in učinkovito akcijo so pred tedni žalski policisti zasegli do sedaj največjo količino orožja v zadnjem letu. V sodelovanju s celjskimi kriminalisti so žalski policisti trem občanom zasegli 1 komad avtomatske puške M70 z 221 naboji kalibra 7.62, 15 komadov ročnih bomb M75, pištolo neznane znamke kalibra 7.65, eno pištolo M57 CZ, revolver REC Cobra kalibra 38 special ter tri puške PUMP z 38 naboji, zrnati 12 mm. Izvedena akcija dokazuje, da tudi v naši občini posamezniki posedujejo ilegalno kupljeno orožje in municijo, strah zbujajoč pa je podatek, da se v takem arzenalu najdejo tudi močna eksplozivna sredstva, kot so bombe in dinamit. Treba se je namreč zavedati, da je vsako orožje namenjeno ubijanju. LB več kot 60 različnih vrst čajev BAR CAFFE 100 g 46,90 SLT BOGATA IZBIRA DARIL ZA 8. MAREC Klemenčičeva galerija Foto: T. TAVČAR Februar je bil tako bogat z dogodki, da smo jim že težko sledili. Začelo se je s počitnicami; sneg je po nekaj letih zopet poskrbel, da so ga malčki lahko stisnili v pest, oživeli pa so mnogi hribčki. Pravnih smučarjev je bilo letos na smučiščih precej manj. Drage smučarje si pač ne more privoščiti vsak, je bilo najpogosteje slišati. Kulturni praznik, 8. februar, je bil tokrat prvič dela prost dan. V naši občini smo ga počastili s pomembno pridobitvijo Klemenčičevo galerijo, ki domuje v obnovljeni Savinovi hiši. Prvič pa smo letos z večjo pozornostjo počastili Valentina, ki je prvi spomladin in ima ključ od korenin. V teh nič kaj prijetnih časih nas je Valentin vsaj za dan zmotil s prijetnejšimi občutki. V političnem življenju pa je zopet počilo, neodvisni poslanci so republiškemu parlamentu predlagali novega mandatarja mag. Marka Voljča. Strankarski vihar je na obrežju zopet pustil svoje sledi. Lojze Peterle je izjavil, potem ko nezaupnica ni bila sprejeta, da se je skupščina odločila predvsem v dobro ljudi in države! To bomo lahko kmalu tudi občutili. Na domačem pragu pa najbolj grmi v Gramesu. Delavci so brez plače že od decembra, delavke grozijo sekretarju, direktor pa jim obljublja boljše čase. Koliko delavcev Grame-sa se bo pridružilo 1700 iskalcem zaposlitve v občini, bo najbrž kmalu znano. Ce se ne bo zgodilo še kaj presenetljivega, nas čaka samo še pust. jjj V občinski matični knjižnici so na Valentinovo mladi vrtnarji pripravljali cvetične šopke, Pavlika Kovač iz Hraniš pa je oživljala staro ljudsko obrt - ustvarjala cvetje iz papirja. Največja izbira čajev TAHEBO ČAJ Sir Winston Tea - angleški čaji CEYLON Tea - cejlonski čaji Čaji patra AŠIČA V Savinovi hiši tudi »Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da se je nekajletna želja o postavitvi stalne galerije slikarja Doreta Klemen-čiča-Maja končno uresničila. Tako sta v tem lepem objektu dobila svoje pravo mesto skladatelj in slikar, na oba pa smo Savinjčani ponosni. Strokovna urejenost tega hrama pa je namenjena obiskovalcem mesta, ki se tako ponaša s pomembno pridobitvijo. Vsem, ki ste z veliko vnemo in tudi materialno pomočjo sodelovali pri tej pomembni nalogi, iskrena hvala,« je v pozdravnem govoru na svečanosti ob kulturnem prazniku dejal predsednik občinske skupščine Milan Dobnik. Član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl je izrekel priznanje ob tej za umetnost pomembni pridobitvi. »Ta dogodek pa bi bil še G AVT Celje - skladišče D-Per III 5/1992 5000000233.2 C0BISS © Leto XIV - številka 2 - februar 1992 Valentin, prvi spomladin Dohodnina in napoved zanjo Dohodnina je osebni davek, kar pomeni, da zadeva vsakega posameznika, ki prejema dohodke. Zavezanec za plačilo dohodnine in s tem tudi za oddajo napovedi za odmero dohodnine je vsak posameznik, ki ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije in ki je v preteklem koledarskem letu na njenem območju dobival dohodke. Osnova za dohodnino je seštevek celoletnih obdavčljivih dohodkov posameznika, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost in posebne prispevke po zakonu. V osnovo za dohodnino se vštejejo: letni znesek plače, zmanjšane za prispevke; prejemki za priložnostno opravljene storitve v bruto znesku, zmanjšani za normirane stroške; letni znesek bruto pokojnine, zmanjšan za fiktivno obračunane prispevke; katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za prispevke; dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti; dobiček, dosežen s prodajo kapitala; dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku, in dohodki, doseženi z oddajo premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja. Po zakonu o dohodnini sta možni dve vrsti olajšav, s katerimi se zmanjšuje osnova za dohodnino, in sicer: Osnova za dohodnino se lahko zmanjša za največ 10%, če se del dohodkov med letom porabi za 13 skupin izdatkov. Te skupine so navedene na obrazcu za napoved za odmero dohodnine, zato jih skrbno proučite. Dodatno olajšavo, 8% od povprečne letne bruto plače, imajo posamezniki, ki so dopolnili 65 let, olajšavo v višini celoletne bruto plače pa imajo 100% invalidi. Zaradi vzdrževanja družinskih članov se osnova za dohodnino lahko zmanjša, in sicer za 8% povprečne letne bruto plače za prvega otroka in ostale družinske člane, za vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča za 2%. Za otroka, ki se šola in hkrati biva izven kraja stalnega bivališča, je še dodatna olajšava v višini 4% povprečne letne bruto plače. Po zakonu o dohodnini je treba pristojni upravi družbenih prihodkov v napoved za odmero dohodnine za leto 1991,prijaviti vse prej naštete dohodke. Kazni za nenapovedano in nepravilno napovedano davčno osnovo, kar velja tudi za nepravilno napovedane davčne olajšave, so visoke. Obrazce za napoved dohodnine lahko dobite v sprejemni pisarni na občini v Žalcu in v knjigami Mladinske knjige. Kako do podatkov za napoved dohodnine? Zaposleni prejmejo podatke v svojih podjetjih oziroma pri svojih delodajalcih. Upokojenci bodo podatke prejeli po pošti od SPIZ-a, prejemniki avtorskih honorarjev pa od izplačevalcev. Banke pa so tudi že pripravile pregled prometa na žiro računih. Zgoraj navedeni prejemniki dohodkov lahko svojo napoved za odmero dohodnine izpolnijo takoj, ostali pa morajo počakati, da prejmejo podatke od pristojnih uprav za družbene prihodke, nakar so dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine v 15. dneh po prejemu od- _ ločbe. - Lastniki zemljišč razberejo podatke iz odmerne odločbe za leto 1991, tisti, ki odločbe niso prejeli, ker je bil njihov katastrski dohodek nižji od osnove, ki se obdavčuje, morajo počakati na obvestilo pristojne uprave za družbene prihodke. - Obrtniki dobijo podatke iz odločbe o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti. - Prejemniki dohodkov iz premoženja (od oddajanja zemljišč, stanovanj in podobno. v najem) z odločbo o odmeri davka na premoženje. - Prejemniki dobičkov iz kapitala (npr. prodaja nepremičnine pred pretekom desetih let oziroma osebnega avtomobila pred pretekom dveh let) z odločbo o odmeri davka od dobička iz kapitala. Pri izpolnjevanju napovedi posebej pazite, da na prvi strani pravilno vpišete enotno matično številko občana (EMŠO), natančno vpišite svoje dohodke. Na tretji strani skrbno preberite spisek olajšav in jih vpišite v celotnih zneskih, ne pozabite na zadnji strani vpisati vzdrževanih družinskih članov in se na koncu podpisati. Izpolnjen obrazec napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 morate oddati najkasneje do 31. marca 1992, in sicer pri upravi za družbene dohodke tiste občine, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Zadnjih štirinajst dni pred potekom roka za oddajo napovedi bodo sprejemali napovedi tudi po krajevnih skupnostih in v večjih podjetjih, o čemer bodo davkoplačevalci pravočasno obveščeni. Prejemniki pokojnin iz tujine ter plač in pokojnin iz JA naj izpišejo zneske dohodkov in akontacij po mesecih in se z njimi oglasijo na upravi za družbene prihodke, kjer bodo dobili tabele za izračun bruto letnega zneska plače oziroma pokojnine, prispevkov in davka iz osebnih prejemkov. Zakon o dohodnini je objavljen v Uradnem listu RS, št. 48/90 in 34/91. LAKOTA, NEZAPOSLENOST IN KRIMINAL Bo država sposobna zagotoviti socialno varnost? Center za socialno delo kot akcijski instrument države V času, ko mnogi teoretiki že več let govorijo o krizi držav blaginje (lep zgled zanjo predstavlja stanje v skandinavskih državah in državah zahodne Evrope, ki so bile nekdaj steber socialne blaginje), navsezadnje v času, ko Slovenija pridobiva tako željeno mednarodno priznano subjektiviteto, se vedno več ljudi zateka za pomoč na centre za socialno delo. Število prosilcev denarne pomoči, da vsaj nekako preživijo iz meseca v mesec, število kurativnih posegov delavcev socialnega skrbstva na področjih, ki zadevajo delo z družino, nasilje nad otroki in zagotavljanje njihovih pravic, kaže na vse večjo patologijo socialne politike v novi državi. Kako vse skupaj deluje v nekem konkretnem okolju, kakor je območje občine Žalec, pa smo poizkušali izvedeti na Centru za socialno delo v Žalcu, kjer smo se pogovarjali z direktorico, diplomirano sociologinjo Ireno Pražnikar. V žalskem centru je zaposlenih 15 ljudi, v veliki večini z visoko ali višjo izobrazbo ustreznih humanističnih smeri. Njihovo delovno področje je zelo široko saj se razteza od asistence kazenskemu sodišču do izvajanja javnih del in organiziranja skupin samopomoči. Lahko pa bi v grobem razdelili njihovo delo na kura-tivo, kamor spadajo vsi ukrepi Centra za socialno skrbstvo, ki so določeni v zakonu, vključno z odmerjanjem denarne pomoči, in na preventivo, ki bi naj bila namenjena prav zmanjševanju kurativnih ukrepov. Preventivna dejavnost naj bi, ali bolje, bi morala dobiti v novi zakonodaji mesto paradnega konja, sicer bodo morali delavci v službah socialnega skrbstva še vedno igrati vlogo poklic(a)nih gasilcev -v službi države, ki, resnici na ljubo, zaenkrat ne ve (ali pa se vsaj tako kaže), kaj bi pravzaprav rada storila s socialno politiko, če pa ji je to v grobem jasno, pa resorni možje v vladi nikakor ne morejo uskladiti mnenj, na kak način bi vsem državljanom zagotovili kolikor toliko stabilno socialno varnost. Pa si poglejmo stvarnost, s katero smo se srečali na Centru za socialno delo v Žalcu. Njihovo delo smo za ta sestavek strnili v nekaj umetno ustvarjenih vsebinskih sklopov. Delo z otroki in mladoletniki Mlada človeška bitja, kakor antropologi pravijo otrokom in mladoletnikom, so predmet (pre)pogoste obravnave delavcev žalskega Centra. Delo z otroki in mladoletniki je vsakodnevno opravilo, s katerim se srečujejo delavci v Centru. Svoje mnenje povedo ob razvezi zakoncev, ko je treba otroka dodeliti enemu izmed staršev. Sodelujejo tudi v postopku, ki ga poznamo kot določanje očetovstva, ko je treba zagotoviti preživninsko varstvo otrok. Eno izmed področij dela iz tega vsebinskega sklopa se nanaša tudi na oddajo otrok in mladoletnikov v rejništvo. Mnogokrat se namreč izkaže, da družinsko okolje, v katerem mladostnik odrašča, niti slučajno ne ustreza okolju, kjer naj bi se bodoči državljan z volilno pravico razvil v normalno izoblikovano osebnost. Nasilje v družini, spolna zloraba otrok, alkoholizem staršev in zanemarjanje dolžnosti starševstva so le nekateri izmed vzrokov, ki pripeljejo do usodne odločitve, da se otroka vzame in ga odda v rejništvo v drugo, zanj socialno ugodnejše okolje. V žalski občini je lansko leto tako odšlo v rejništvo okoli 50 otrok in mlado- Višje cene vode in ogrevanja Izvršni svet je sprejel predlog Komunalnega podjetja o podražitvi vodarine in ogrevanja. Tako bo treba odšteti 16,38 SLT za m3 vode, nova cena ogrevanja pa je 38,28 SLT za m2. Predlagatelj je nove cene oblikoval na osnovi rasti življenjskih stroškov. Te cene pa ne pokrivajo vseh stroškov enostavne reprodukcije, za razširjeno pa trenutno sploh ni sredstev. Cena vode je bila namreč drugo polovico lanskega leta zamrznjena. Ob 280-odstotni rasti cen v Sloveniji je razumljivo, da se komunalci že otepajo z izgubo, ki znaša mesečno več kot dva milijona tolarjev. Posledice pa bomo najbolj čutih potrošniki. jk letnikov, ki so svoj novi dom dobili nekje v Sloveniji. Pri tem pa se delavci v Centru zavzemajo za oddajo otrok po sorodstvenem principu, tako da se trudijo najti rejniško družino med sorodniki neuspešnih staršev. S tem vsaj nekoliko ublažijo travmo pri mladostniku, ki jo predstavlja rejništvo. S tem pa se delo z otroki in mladoletniki ne konča. Veliko skrbi posvetijo tudi invalidnim otrokom, tako telesno kakor tudi duševno motenim. V Centru pomagajo tudi pri razvrščanju teh otrok in po potrebi pomagajo pri namestitvi v ustrezni zavodski ustanovi. Veliko časa in energije pa posvetijo tudi delu z mladoletnimi prestopniki, med katere spadajo otroci in mladoletniki, ki so storili kaznivo dejanje, kakor tudi mladostniki z vzgojnimi motnjami. Pri storilcih kaznivih dejanj intenzivno sodelujejo s kazenskim sodiščem in pomagajo pri določanju kazenskega ukrepa, večkrat pa jim je izvršitev kazenskega ukrepa tudi zaupana (izvajanje strožjega nadzorstva in spremljanje otroka in mladoletnika). Vsekakor pa njihovo delo ni omejeno zgolj na to dejavnost. Veliko več se ukvarjajo s svetovanjem, sodelujejo z osnovnimi šolami in s starši, včasih pa se zgodi, da se po pomoč k delavkam Centra za socialno delo zatečejo sami otroci ah pa mladoletniki. Nenazadnje pa ob dodeljenem skrbništvu za odrasle in otroke varujejo tudi koristi in pravice otrok in mladoletnikov. Za primer napišimo, da pod ta naslov spada tudi delovanje v primeru Valerije Čvan, o kateri ste med drugim lahko pred leti brali tudi v našem časopisu. Denarna pomoč in skrb za starejše osebe Ljudje so še pred kratkim, če si jim omenil Center za socialno delo, znali takoj reči: »To pa je tam, kjer dobiš denarno pomoč.« Res je, kakor nam je povedala Irena Pražnikar, da so jih ljudje do sedaj poznali ravno po tem. »In obseg tega našega dela v zadnjih letih skokovito narašča.« Ljudi, ki v Center prihajajo po razhčno denarno pomoč, od tega, da rešijo trenutno stisko, do tega, da jim »socialni« denar pomeni edini denarni vir za preživljanje, je iz- dneva v dan več. Stanje se tako hitro spreminja, da je težko voditi statistiko, ki bi ustrezala dejanskemu stanju. Nezaposlenost, nizki mesečni osebni prejemki vedno večjega dela prebivalstva ter vedno dražje življenje pa ne dajejo optimističnih napovedi za bližnjo prihodnost. V načinu dosedanjega dela in pri sedanji socialni politiki (pogojeno z makroekonomsko politiko in mikropodjetniško uspešnostjo) ni videti izhoda. Zdi se, da bo moral zapihati nov veter. Naslednje področje delovanja, ki ga lahko uvrstimo pod kurativo, tako kot vse dosedanje, pa je skrb za starejše osebe. Pri tem je delo Centra v veliki meri zreducirano na pomoč pri nameščanju starejših občanov v domove, kakršna sta Dom upokojencev Polzele ter Dom »Nine Pokom« Grmovje. V žalski občini je trenutno 190 starejših ljudi, ki so nameščeni v takih domovih. Skupine samopomoči, javna dela, telefon za pomoč v stiski Po nekaterih pričevanjih naj bi zakonodajalec v novem zakonu, ki bo urejal socialno politiko, veliko več prostora namenil preventivnemu delovanju. In ravno v vsebinski sklop preventive spadajo načini delovanja, ki so omenjeni v naslovu tega razdelka. Javna dela, ki so jih izvenzakonsko opravljali že pred leti, so način, s katerim se v prvotnem smislu zagotovi delovna mesta in omogoči zaslužek, po. drugi strani pa se z javnimi deli deluje tudi preventivno, saj je poskrbljeno za visoko kakovostno izvedbo. Javna dela s področja sociale, ki jih letos organizirajo v žalski občini in katerih izvajalec je Center za socialno delo, so omogočila zaposlitev desetim občanom za čas enega leta. Pri tem pa je pomembno vedeti, da gre tudi za zahtevnejša dela, pri katerih je potrebna višja in visoka, izobrazba. Z javnimi deli so v Žalcu začeli dokazovati, da1 sociala ne pomeni samo kura-tive. Jim je pa pred časom spodletel telefonski projekt Pomoč v stiski, ki jim ga je pomagala organizirati znana strokovnjakinja dr. Cvijeta Pahlina iz Celja. Okoh 25 udeležencev izobraževanja iz Žalca (sodelovali so delavci Centra za socialno delo, Zdravstvenega doma in' učitelji) je v prostorih Društva! prijateljev mladine dežuralo j dvakrat tedensko. Po štirih mesecih so s to dejavnostjo prekinili, saj ni bilo klicev. Vzroke lahko poiščemo v čudnem (dvakrat tedensko) obratovalnem času, ki so ga pogojevale tehnično - prostorske omejitve, veliko pa je na neuspešno delovanje telefona vplivalo tudi dejstvo, da so, možnosti uporabe telefona v žalski občini močno omejene. Ponovna vzpostavitev telefona te vrste bo po besedah Irene Pražnikar možna šele ob vzpostavitvi optimalnih pogojev za delo, kar pomeni predvsem tehnično in prostorsko zmožnost opravljanja te pomoči ter zadostna obveščenost občanov, da se lahko tudi na tak način obrnejo po pomoč. Skupine za samopomoč so tisti način delovanja, ki v žalski občini še najbolje uspeva. V Domu upokojencev Polzela deluje tako pet skupin starih za samopomoč, ena taka skupina pa deluje tudi v KS Žalec in ima sedež v Kulturnem domu. Za premostitev formule prostorsko blizu - duhovno oddaljeni se skupine za samopomoč trudijo pod strokovnim vodenjem dr. Jožeta Ramovša in kot kaže, jim to dobro uspeva. In kaj povedati na koncu? Verjetno ne bo rečeno nič novega, če bomo skupno spoznali, da mora v slovenskem socialnem delu priti do prevrednotenja vrednot. Trend delovanja je seveda v prehodu od kurativnega k preventivnemu delovanju. Je pa čas, v katerem živimo, temu nenaklonjen. Vse bolj se mi namreč zdi, da bomo ljudje na centre za socialno delo še vedno in mnogo pogosteje prihajali prav po denarno pomoč. Na žalost. Brane Lobnikar Foto: Lucas ^JOaCAN Časopis Savinjčan izdgja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433. 711-451. Fax: 711-433 . Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Naraglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, P- o., Ljubljana, Titova 35. Tehnično urejanje: NT&RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Z VINKOM DEBELAKOM O DENACIONALIZACI)! V občini dve komisiji Zakon o denacionalizaciji je sprejela slovenska skupščina v minulem letu, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 28/ 91. Tudi v našem glasilu smo že od začetka spremljali to problematiko, ki bo s konkretnimi uresničitvami prinesla še obilo zapletov, tožb, veselja pa tudi neodobravanj. Da bi bilo tega čim manj, so v občini ustanovili dve komisiji, ki bosta v skladu z zakonom o denacionalizaciji skrbeli za dosledno uresničevanje in reševanje vseh vlog vlagateljev. Več o tem pa v intervjuju z Vinkom Debelakom, sekretarjem sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja. Koliko vlog pa je že prispelo na naslov obeh sekretariatov? »Točne številke trenutno ni mogoče vedeti, ker se stanje iz dneva v dan spreminja. Jih pa je že prek sto, vprašanje pa je seveda, če so vse popolne ali jih bo potrebno še dopolniti. Koliko časa bo potrebno, da bo postopek za posameznega vlagatelja končan? »Pravzparav bo od primera do primera različno, seveda pa sam zakon nalaga zakonske roke, v katerih moramo stranki odgovoriti, ji povedati, da je njena vloga pomanjkljivo ali dobro napisana in da postopek lahko steče. Od zahtevnosti, ustrezne dokumentacije in še drugih dejavnikov pa je odvisno, v kakšnem času bo možno posamezen primer zaključiti... Kdaj, kako in na kakšen način bodo dobili vrnjeno nacionalizirano premoženje, pa bo odvisno v mnogih primerih od morebitnih postopkov na sodišču, ko si bodo dediči delili vrnjeno premoženje.« Kje bodo po vašem večji problemi, pri vračanju zemlje ali pri objektih? »Kot sedaj kaže, bodo zapleti kar na vseh področjih. Prav gotovo pa bo še nekoliko bolj problematično pri objetkih, saj je kar dvesto stanovanj v nacionaliziranih objektih, ki so vključeni v postopek zakona o denacionalizaciji. To pa tudi pomeni, da bo v doglednem času vsaj nekaterim stanovalcev potrebno priskrbeti nova stanovanja. To pa ob dejstvu, da jih že sedaj težko zagotavljamo, ne bo lahko.« D. Naraglav Kako do otroškega dodatka? Glede na to, da se sprejem predpisov, ki bodo urejali socialnovarstvene pravice v novem sistemu socialnovarstvenih in družinskih dajatev, odmika, je potrebno opraviti preizkus upravičenosti do otroškega dodatka za leto 1992, in sicer glede na dohodek iz leta 1991 po dosedanjem SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Center za socialno delo Žalec zato obvešča vse upokojence, kmete, zaposlene pri obrtnikih in nezaposlene, ki že prejemajo za svoje otroke otroške dodatke, da lahko do 15. marca letos vložijo na centru za socialno delo izpolnjen obrazec SPN-2, sprememba podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. Na osnovi tega obrazca bo strokovna služba centra ugotovila upravičenost prejemanja denarne pomoči, otrokom in sicer od 1. maja dalje za vse tiste, ki že prejemajo otroški dodatek. Pri ugotavljanju dohodkovnega položaja družin bodo upoštevali neto dohodke za čas od januarja do vključno decembra 1991, pri pokojninah pa tudi vse poračune za leto 1991. Upokojencem ni potrebno vpisovati višine prejemkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ker bodo upoštevali podatke SPIZa. V obrazec naj vpišejo le ostale dohodke, ki jih prejemajo kot upravičenci, ali jih prejemajo ostali člani družine. Kmetje vpišejo višino katastrskega dohodka in dohodek od poseka lesa iz odločbe o ugotovljeni davčni osnovi za leto 1991, ki so jo prejeli od Uprave za družbene prihodke. Zaposlenim pri obrtnikih vpišejo višino neto osebnega dohodka za leto 1991 delodajalci. Pri ugotavljanju socialnih razmer bodo upoštevani vsi dohodki za preteklo leto (iz delovnega razmerja, pogodbenega in drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodek od opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodki od premoženja, kadrovske štipendije, preživnina in vse že prej odobrene socialnovarstvene pomoči (ob odmeri). Povprečna čista plača na Zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 1991 je znašala 10.387 SLT. Tako znaša dogovorjena raven dohodkov (cenzus) za zaposlene 5.713 SLT, za zmerno, teže in težko duševno prizadete osebe 5.194 SLT, za nezaposlene, nepreskrbljene odrasle osebe, otroke, učence in študente pa 4.467 SLT. Obrazce SPN - 2 je treba poslati Centru za socialno delo v Žalcu, Pečnikova 1, do 15. marca 1992. Zaposleni v podjetjih uveljavljajo otroški dodatek tako kot doslej, v strokovnih službah podjetja. Informacije o otroških dodatkih lahko dobite tudi na telefonski številki centra, in sicer 711-261 ali 711-249. Jožica Kovačič PREDSTAVNIKI SINDIKATA Njihov položaj in Ko delavstvo bije težko plat zvona, ko je rezina njegovega kruha vedno tanjša, ko jim iz rok uhaja težko prisluženo in z odrekanjem pridobljeno premoženje njihovih tovarn, delavnic, podjetij, dobiva sindikat še bistveno pomembnejšo vlogo, kot jo je imel v preteklosti. S podpisom kolektivnih pogodb je nekako uresničena prva faza na poti njihovih pravic. V življenje pa še ne, ali zelo malo vnašajo podjetniške pogodbe. V takšnih razmerah je delo sindikalnih zaupnikov še posebno neprijetno, saj so nenehno na udaru, v mnogih primerih pa tudi izpostavljeni raznim pritiskom vodilnih. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo delo in položaj, zato smo obiskali tri podjetja in se o tem pogovorili s predstavniki sindikata. In kaj so nam povedali? Jožica Kovačič, Zarja Skala Petrovče: »S svojim položajem sem kot sindikalistka trenutno povsem zadovoljna. Morda imam to srečo, da delam v pode tju, kjer zaenkrat ni preveli- kih problemov. Po drugi strani pa smo v sindikatu naleteli na razumevanje tudi pri vodstvu podjetja. Kot konfekcijska firma delamo v glavnem za izvoz, dela je dovolj, tako da je potrebno delati tudi kakšno soboto. Plače so povprečne, tako da nezadovoljstva pri ljudeh ni. S tem pa je tudi naše delo bistveno lažje kot tam, kjer imajo težave z likvidnostjo, pomanjkanjem dela, čakanjem na delo, odpusti ipd. Pri nas se kolektivna pogodba, kot tudi podjetniška, uresničuje. Če bo tako naprej, smo lahko kar zadovoljni ...« Niko Rak, Sip Šempeter: »Kot sindikalni predstavnik v podjetu nimam problemov, čeravno pa sindikat še ne igra povsem vloge, ki jo omogoča kolektivna pogodba. Prav tako še niso podpisane podjetniške pogodbe. Moram pa reči, da vodstvo ne ovira dela sindikata. Vsekakor pa ne uresničujemo vsega tistega, kar nam kolektivna pogodba omogoča in določa. Novembra se je delavski svet v soglasju s sindikatom odločil za 20% manjše OD kot jih določa kolektivna pogodba, in to za šest mesecev. Razlog za to pa je bil predvsem v tem, da ni predvidenih rezultatov za izboljšanje likvidnostne situacije podjetja. S tem smo izkoristili zakonsko možnost, vendar pa vemo, da je kar precej takšnih, ki ne dosegajo po dohodku niti tistega z 20% nižjimi prejemki. Resnici na ljubo, plače še dobivamo, vendar položaj ni zavidljiv...« Jože Hočevar, TN Polzela: »Predstavnikom tekstila in usnjarstva je v teh časih večinoma zelo težko. Kot predsednik območnega sindikata za našo gospodarsko panogo sem v po- KONEC TABUIA O POLIČIH Lani 18 mrtvih na cestah Jože Hočevar delo Na Polzeli 260 krvodajalcev Prva letošnja krvodajalska akcija v naši občini je bila prejšnji petek na'Polzeli. Po besedah predseni-ka krajevne organizacije RK Polzela Marjana Palir-ja je bil na njej izredno dober obisk. Kri je proti pričakovanju dalo kar 260 krvodajalcev, od tega jih je kar 150 prišlo iz Tovarne nogavic. Policisti vsako leto pod svoje delo potegnejo črto, zberejo podatke in analizirajo svoje delo. Za lansko, 1991. leto je značilno stanje, ki bi ga lahko označili kot stanje nihanja med mirom in vojno, kar se pozna tudi pri policijskem delu. Agresija na Slovenijo, reorganizacija policijskega delovanja, nova družbena stanja in dejstva in še mnogi dejavniki so povzročili, da se statistika razlikuje od tiste iz leta 1990. Pa si poglejmo stanje na področjih prometne varnosti, javnega reda in miru, kriminalitete ter preventivnega delovanja policistov Policijske postaje Žalec. gostem stiku z njimi in vem, da se ubadajo z težkimi problemi. Še posebno pa je hudo tam, kjer se pojavljajo presežki delovne sile, ko odpuščajo delavce in gredo v stečaj. Najhuje pa je v zadnjem času v Topru. Socialno stanje delavcev je vedno slabše in v takšnih pogojih življenja, ko smo padli s plačami pod 300 nemških mark, je nezadovoljstvo vedno večje. Sindikalni predstavniki imajo tako nehvaležno vlogo, spori z vodstvi so neizbežni, vse pa se vrti v začaranem krogu, iz katerega ni pravega izhoda. Obremenitve so prehude, država hoče preveč, je predraga in tako delavcu ne ostane veliko za življenje. Vlada kakor da na to pozablja, že zdavnaj bi morala spremeniti svoj odnos do gospodarstva in socialne politike, saj je agonija iz dneva v dan večja. Vse to pa se lahko vrne kot bumerang. Žal...« K vsem tem izjavam ni kaj dodati, velja le poudariti, da smo se pogovarjali s predstavniki podjetij, kjer sorazmerno dobro delajo, verjetno pa bi bila slika bistveno drugačna v nekaterih drugih organizacijah naše doline, d. Naraglav Prometna (ne)varnost Stanje na področju prometne varnosti je skrbi vredno. V letu 1991 se je na območju občine Žalec zgodilo 175 prometnih nezgod, dvanajst nezgod več kot leto poprej. Se pa je stanje v primerjavi z letom 1990 glede posledic bistveno poslabšalo, saj so poleg več prometnih nezgod hujše tudi posledice le-teh. Tako je v prometnih nesrečah izgubilo življenje 18 oseb (leta 1990 13), 86 (99) 6seb je bilo huje telesno poškodovanih, 121 (117) pa je dobilo lažjo telesno poškodbo. Največja nevarnost za udeležence v prometu preži na magistralni cesti Medlog-Zaja-sovnik, saj se je v letu 1991 na tej relaciji pripetilo 64 prometnih nezgod, od tega 12 ali 75% vseh prometnih nezgod s smrtnim izidom. Na lokalnih cestah pa se je zgodilo 59 prometnih nezgod, kar je glede na gostoto prometa na teh cestah občutno preveliko število. Največkrat so bili povzročitelji vozniki osebnih avtomobilov (112, leta 1990 95), sledijo jim vozniki koles z motorjem, na tretjem mestu pa so vozniki tovornih vozil. Otroci so bili •v lanskem letu udeleženi v 12 prometnih nezgodah, in sicer trikrat kot povzročitelji in devetkrat kot udeleženci. Med vzroki najdemo neprimerno hitrost vožnje v 58 primerih (leta 1990 53), nepravilno prehitevanje v 18 primerih (13), pod vplivom alkohola je vozilo deset povzročiteljev prometne nezgode, več kot leta 1990 (22), v osmih primerih pa je prometno nezgodo povzročilo nepravilno prečkanje. So pa našteti vzroki le delček med paleto nepravilnosti, ki včasih povzročajo tudi tragične izgube življenj. Policisti pa so lani izrekli veliko manj kazni, verjetno zaradi svojega delovanja pri obrambi države. Pa so kljub temu sodniku za prekrške predlagali 1125 kršiteljev cestnoprometnih predpisov, denarno so kaznovali 1135 oseb, izrečenih pa je bilo tudi 1725 opozoril. Brez vozniških dovoljenj je ostalo 185 voznikov, 133 pa so vzeli prometno dovoljenje. Javni red in mir Področje, ki velja za problematično, je tudi delovanje pri vzdrževanju in vzpostavljanju javnega reda in miru. Lansko leto so policisti obravnavali 344 kršitev javnega reda in miru, kar pomeni 19 kršitev več kot leto poprej. Pod vplivom alkohola je bilo 208 kršiteljev ali 36 več kot leta 1990. Opazen je velik porast drznega vedenja, z 11 na 60 primerov, narašča tudi število pretepov ter omalovaževanje pooblaščenih uradnih oseb, z 10 (1990) na 24 (1991). Policisti pa so podali tudi 10 predlogov zaradi pijančevanja. Največ prekrškov je bilo storjenih med 22. in 6. uro (208), po spolu pa so močno prevladovali moški kršitelji (305). Od vseh kršiteljev je bilo 87 nezaposlenih (leta 1990 73), po narodnosti pa je največ Slovencev (294, leta 1990 264). Poleg zakona o javnem redu in miru pa so policisti upoštevali tudi druge zakone in so tako do konca leta podali 18 predlogov sodniku za prekrške po zakonu o orožju, 21 predlogov po zakonu o osebni izkaznici ter 6 predlogov po zakonu o mamilih. Kriminaliteta Na območju občine Žalec je bilo v letu 1991 obravnavanih 832 (leta 1990 713) kaznivih dejanj, kar pomeni 14,4% vseh kaznivih dejanj na Celjskem. K tej številki pa moramo prišteti tudi 46 kaznivih dejanj, ko so bili osumljeni otroci. Slednji podatek je zaskrbljujoč, saj so policisti leto poprej ugotovili samo 16 takšnih kaznivih dejanj, kar kaže na močen porast. Pri podrobnejšem pregledu strukture kaznivih dejanj pride med gospodarski kriminal 45 (leta 1990 31) kaznivih dejanj, med splošni kriminal pa 787 (672) takih dejanj. Med gozdarsko krimina- liteto prevladujeta gozdna tatvina (16) ter izdaja nekritih čekov (16), med splošno kriminaliteto pa tatvine (293, 127 raziskanih kaznivih dejanj), velike tatvine (176, 61 raziskanih), goljufije (64, 64 raziskanih), odvzem motornega vozila (24, 20 raziskanih). Od skupno 653 kaznivih dejanj splošne kriminalitete je bilo lani raziskanih 338 teh dejanj, kar pomeni 52% raziskanosti (leta 1990 55%). Policisti so obravnavali eno kaznivo dejanje umora (bencinska črpalka v Šentrupertu), 16 KD hude telesne poškodbe in 17 KD lahke telesne poškodbe. Razen ene telesne poškodbe so vsa dejanja raziskana. Je pa v primerjavi z letom 1990 opaziti naraščanje teh dejanj. Policisti pa so obravnavali tudi 5 kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in dva napada na uradno osebo. Kot je bilo že omenjeno, je opazen velik porast kaznivih dejanj pri otrocih (46 ali prek 280%), pri tem pa so bile v veliki meri storjena kazniva dejanja tatvine in velike tatvine (vlom in podobno). Porast je opazen tudi pri mladoletnikih, od 71 leta 1990 na 91 v letu 1991. Struktura kaznivih dejanj pa je zelo podobna tisti, ki jo srečujemo pri otrocih. Preventivno delovanje V policijsko teorijo vse bolj prodira mišljenje, da je preprečevanje kriminalnih dejanj veliko bolj učinkovita metoda delovanja kot pa sama represija. Preventiva, ki pa ni skrb le policije, je tisto področje, ki so mu na policijski postaji kolikor je to omogočal čas in razmere, povečali veliko pozornost. Eden izmed ukrepov je bil tudi »dan odprtih vrat«, kjer so se policisti potrudili, da delo policije ne bi bilo več tabu. Sodelovanje z VVZ ter osnovnimi šolami na področju prometne varnosti bi moralo že v kratkem obroditi sadove, ki bi se kazali v manj ponesrečenih na cestah. Policisti pa so v celem letu, posebno pa še v času agresije, opravili 2000 nadzorov varovanja družbenega premoženja in prek 3000 nadzorov pomembnih in vitalnih objektov. LB Ob tretji obletnici Slovenske demokratične zveze Ob tretji obletnici ustanovitve Slovenske demokratične zveze je bila v Ljubljani slavnostna seja sveta stranke. Zvrstili so se slavnostni govori, za kulturni del je poskrbel Klemen Removš s svojim ansamblom za izvajanje baročne glasbe, na koncu pa smo ob prigrizku pokramljali v avli slovenske skupščine. Obujali smo spomine na začetku večstrankarskega sistema pri nas, na entuziazem, s katerim smo se lotili dela. Takrat smo se pod streho SDZ zbrali skoraj vsi, ki smo želeli v Sloveniji narediti korak naprej. Sčasoma so se poleg SDZ oblikovale še druge stranke, ki so se vključile v Demos. SDZ pa je še naprej družila zelo različne ljudi. V njej smo bili zbrani načelni nasprotniki samoupravnega socializma, ki prej sploh nismo mogli do besede, pa tudi takšni, ki so nekoč delovali v partiji, pa so bili zaradi drugačnih idej, kot jih je zagovarjalo uradno vodstvo, iz nje izključeni. Bili smo etuziasti, ki nam je predstavljala oblast samo sredstvo za dosego cilja - demokratično neodvisno Slovenijo. Bili pa so tudi takšni, ki jim je bila oblast cilj, demokracija pa sredstvo, kako do nje priti. Ob takšni bistveni razliki med nami je kasneje tudi prišlo do vedno večjih trenj. Tisti, ki proglašajo oblast za svoj cilj in ki jih nostalgija še vedno vleče v levo, kot pravijo, oz. ki se še vedno počutijo kot derivat partije, so se ocepili in ustanovili novo stranko, ki doživlja obilno podporo vseh včerajšnjih ljudi. Velika večina entuziastov nas je ostala zvestih SDZ. Naša želja je, da bi Slovenci ob osamosvojitvi izgubili hlapčevski značaj in ga spremenili v samozavestnega. Samozavest naj izvira iz naše tradicije, iz ponosa na to, kar smo in to, kar imamo. Menimo namreč, da samzave-sten človek lažje sprejema izzive, ki jih prinaša razvoj. Človek, ki je samozavesten, je sproščen in je sposoben objektivno presojati druge in sebe. Samozavestnemu človeku se ne more zgoditi, da bi zatajil svoj narod, kot se je zgodilo Cankarju, ki je zatajil svojo mater. Takšen človek bo tudi drugim priznaval, da imajo enake želje in potrebe kot on. Tako med njim in svetom ne bo napetosti, ampak se bo v svet vključeval enakopravno in uspešno. PREDSEDNIK SDZ OBČINE ŽALEC Milan Dobnik Neupravičene kritike zakona od denacionalizaciji V zadnjem času slišimo in beremo razne kritike zakona o denacionalizaciji. Kot noben zakon tudi ta ni popoln. Toda če ga proučimo, le ugotovimo, da je bilo vloženega mnogo truda in znanja pravnikov in ekonomistov pravosodnega ministrstva, da v danih prilikah poiščejo sprejemljive rešitve za odpravo storjenih krivic. Osnovni motiv zakona je, da se z odpravo storjenih krivic ne povzroči novih, da se čim več razlaščenega premoženja vrne v naravi ter da se s tem ne obremenjuje državnega proračuna. Ce pa to ni mogoče, denacionalizacija obsega odškodnino v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ah v denarju. Denarna odškodnina se daje le upravičencem slabšega premoženjskega stanja in v limitirani vrednosti. Kot protiutež storjenim krivicam razlaščencev zakon nudi pravne rešitve, ki pa ne bodo odpravile vseh storjenih krivic, ker je bil zakonodajalec prisiljen sprejeti takšen zakon, ki ga bo mogoče tudi uresničiti. Tako se razlaščencem ne prizna izgubljenega dobička za čas med nacionalizacijo in denacionalizacijo, ne daje možnosti vrnitve v naravi nepremičnin, ki so v lasti fizičnih oseb. Prav tako ni mogoče vrniti v naravi nepremičnin, ki služijo za opravljanje dejavnosti državnih organov, zdravstva, izobraževanja in kulture oziroma drugih javnih služb, če bi se s tem bistveno okrnila prostorska kompletnost ali ekonomska oziroma tehnološka funkcionalnost kompleksov. Pri vračanju nepremičnin, ki jih upravljajo podjetja, obstajajo časovne omejitve, da ne bi prišlo do motenj v njihovem poslovanju. Splošno je znano, kako se je v preteklosti ravnalo in prekupčevalo z razlaščeno imovino, kako so nekatere fizične osebe prišle do nacionaliziranih zemljišč, zgradb, stanovanj ipd. Razlaščenci v teh primerih ne bodo dobili vrnjenega premoženja, temveč le odškodnino. Zakon daje legalno potrditev na sklenjene posle kot pravne posle v »dobri veri«. Kljub temu pa se širijo kritike, da bo z vračanjem premoženja razlaščencem obremenjen državni proračun in s tem davkoplačevalci, kar sploh ni res. Vračalo se bo tako, kot je navedeno. Ugovori, da bo s tem prišlo do slabšega gospodarjenja z zemljo in podjetji, prav tako niso utemeljeni, ker je lastnik vedno boljši gospodar. Kaj se doseže s privatno iniciativo je zlasti vidno v dosedanjih državah, kjer obstaja zasebna lastnina. Ločitev lastnine na moje-tvoje-naše je nujno, če hočemo postaviti temelje pravne države in osnovo za tržno gospodarstvo kot predpogoj za vstop v evropsko skupnost. Če pa nekateri razlaščenci le ne bi mogli ali znali gospodariti v novih pogojih, pa obstaja zakonodaja, ki jih bo usmerila v tako obliko gospodarjenja, da bo v skladu z našim gospodarskim sistemom. Pred kratkim je bil v Delu objavljen članek Zakon bi bilo treba v celoti razveljavi- LDS USTANOVILA ODBOR ZA KMETljSTVO Davek je treba vrniti v proizvodnjo Liberalno demokratska stranka Žalec je ustanovila odbor za kmetijstvo, pripravlja pa tudi ustanovitev podjetniškega odbora. Da so takšni odbori potrebni in koristni, potrjuje delovanje odbora za ekologijo. Na tiskovni -konferenci so predstavniki stranke in predsednik odbora za kmetijstvo Vlado Kralj pojasnili namen ustanovitve odbora. »Izhajali smo iz tega, da je občina pretežno kmetijska in da zaradi političnih razmer obstaja nevarnost spora med kmetom in delavcem. Sprtost ne koristi nikomur, ustvariti moramo po- goje za življenje obeh,« je dejal Gregor Vovk, predstavnik LDS. Odbor, ki ga sestavljajo predvsem strokovnjaki, je na prvi seji obravnaval ekonomsko problematiko kmeta, konverzijo kreditov, politiko obrestnih mer in vprašanje zaščitnih cen. Svoja stališča bodo skušali uveljaviti v skupščini prek delegatskih vprašanj in pobud. Ker obstaja bojazen, da bo zaradi vračanja odvzetega premoženja prihajalo tudi do neobdelanosti zemlje, se bodo zavzeli za preprečevanje takšnih pojavov. Sicer pa bodo prevetrili zakonodajo o denacionalizaciji, dedovanju in zadrugah. Ker moratorij o sečnji lesa povzroča ogromno škode, se bodo zavzeli za ustrezno rešitev, ki naj bi presekala gordijski vozel. Lotili se bodo tudi problema polkmetov in višinskih kmetij, ki jih je v občini precej. »Kmetije v Savinjski dolini merijo povprečno 3-ha; nemški kmet mora imeti vsaj 10 hektarjev hmelja za preživetje, pri nas pa je povprečje 1,5 ha hmelja. Proizvodnja na naših kmetijah je razdrobljena, za dodatne programe pa ni sredstev. Tržnih pogojev takšne kmetije ne prenesejo. Zaradi padca kupne moči in vedno dražje hrane so najbolj ogrožene prav majhne kmetije. Zato predlagamo, da bi vsaj pet odstotkov davka vrnili za pospeševanje in nove programe malih kmetij. Zadruge bi morale razvijati nove oblike sodelovanja, omejiti pa jih je treba stroškovno,« je dejal predsednik odbora Vlado Kralj. Delo odbora je odprto za vse pobude in posameznike, ki jih kmetijska problematika zanima. Zato LDS vabi k sodelovanju vse, ne glede na strankarsko pripadnost. jk OD Izdelava športnih bombažnih nogavic UoJUlits za kolesarje In za tiste u Šempeter telefon; 701-672 z velikimi stopali! Dobite jih lahko pri Vitki ali Allsportu v Žalcu in Zanierju v Celju. KONKURENČNE CENE Srečanje socialdemokratov 20. februarja je bilo v dvorani Gasilskega doma v Žalcu srečanje članov SDSS žalske občine, na katerem sta sodelovala član glavnega odbora stranke Marko Selan in Irena Prašnikar, vodja službe socialnega skrbstva občine Žalec. Srečanje je organiziral občinski odbor SDSS Žalca. Trgovsko podjetje p. o. ”i Savinjski magazin Žalec" TEKSTIL, AKUSTIKA, ELEKTRIČNO ORODJE, SELA TEHNIKA, PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO VSE TO LAHKO KUPUJETE NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI POHIŠTVO - POSOJILO NA 6 MESECEV - BREZ POLOGA - FIKSNI PRIBITEK ZA OBRESTI IN TO SAMO 6,3% NA MESEC - BREZPLAČNA MONTAŽA - BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM PO TJLKŠNIH UGODNOSTIH LAHKO KUPUJETE LE V PRODAJALNAH SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC Namen srečanja je bil ponovno predstaviti program stranke in socialno Stanje v občini. Kot je bilo poudarjeno, stranka gradi svoje delo na tradiciji evropske demokracije in socialne države in je izrazito delavska stranka. Izhodišče ji je evropska socialna misel, ki obravnava neenakost med ljudmi in strukturne krivice. Iz nje izhaja evropski razsvetljenski program, ki zahteva, da si morajo ljudje urejati svoje skupne socialne odnose in razmere po svojem razumu. Zato stranka tudi sprejema vse, ki jim je socialna misel blizu, s tem da se pred pristopom otresejo poprejšnjih strankarskih opredelitev. Predstavnica socialnega skrbstva je povedala, da so- cialni problem v občini skokovito naraščajo zaradi težkega stanja gospodarstva in stalnega naraščanja brezposelnosti, ki bo vsak čas doseglo številko 2000. V sproščenem klepetu so se pogovorili še o bližnjem kongresu, ki bo konec marca v Mariboru. IJ mm I Kdor želi kupiti zastavo države Slovenije, jo lahko dobi v pisarni SDZ-NDS, v gasilskem domu v Žalcu, Heroja Staneta 1, in sicer vsak dan od 12. do 14. ure, razen sobote. Okrogla miza o narkomaniji Mladi krščanski demokrati občine Žalec, ki so imeli ustanovni občni zbor 19. februarja, organizirajo skupaj s Krščanskimi demokrati s Polzele v petek, 6. marca, ob 18. uri v Domu Svobode na Polzeli okroglo mizo o narkomaniji. Sodeloval bo strokovnjak s tega področja, navzoč pa bo tudi eden od zdravljenih narkomanov. Vsi, ki vas ta boleča tema sodobnega časa zanima, vabljeni! ti. Novinar objavlja poglede oz. analizo dr. Bajta o zakonu o denacionalizaciji kot o zakonu, ki zanika zasebno lastnino. Zlasti očita nerazumevanje lastninskega in premoženjskega prava oz. pravic, nepoznavanje razlike med vrednostjo vloženega kapitala in njegovo tržno vrednostjo, da je treba spoštovati tako pravnega kot premoženjskega lastnika in da je pravni lastnik nepomemben tudi za denacionalizacijo. Najava predvojno zadolženost industrijskih podjetij in prezadolženost kmetijstva. Toda nacionalizacija je bila izvršena po vojni, ko je bilo premoženje skoraj brez dolgov. Inflacija okupatorske valute je naredila svoje, denarne vloge in obveznosti so bile razvrednotene, valorizacijskih faktorjev ni bilo. Prizadeti so bili varčevalci, dolžniki pa so se okoristili. Kot osnova za ugotovitev vrednosti, ki se upravičencem z denacionalizacijo vrača, je bila bilanca sredstev in obveznosti, ki je bila napravljena ob podržavljanju, v zemljiških knjigah so vidne vpisane hipoteke. Upoštevanje medvojne inflacije ni izvedljivo. Ce bi za to obstajal uspešen postopek, bi se lahko ugotovilo tudi bogatenje koristnikov gradbenih in drugih kreditov po vojni, ki jih niso nikoli realno vrnili. Od tega so odstopih vsi, banke, država in politiki, ker bi za pravično rešitev bile potrebne dodatne institucije in pravne fakultete, kar pravi tudi sam dr. Bajt. Na splošno dr. Bajt, ugleden profesor in akademik, denacionalizacije ne zavrača, temveč nasprotno, širi krog pravic razlaščencev tudi na vrnitev izgubljenega dobička. Alarmantni naslov prav gotovo ni v skladu z analizo dr. Bajta, še manj pa zahteva, da mora ustavno sodišče zakon takoj razveljaviti ali za začetek zadržati njegovo izvajanje. Ne vemo, kaj je posredi? Pričakujemo, da se bodo zaradi te analize oglasili tudi priznani ekonomisti in pravniki. Iz navedenega je razvidno, da gre za poizkus, da se izvajanje zakona o denacionalizaciji onemogoči, razlaščence pa prikaže kot populacijo, ki bo z denacionalizacijo povzročila zastoj v gospodarskem razvoju naše države, ker bi z odpravo krivic prišlo v mnogih primerih tudi do neupravičene vrnitve premoženja. Razlaščenci takšno prikazovanje zavračamo, ker nam je bilo povzročenih preveč krivic in se nam vrača le del povzročene škode, kar ne bremeni nikogar, najmanj pa tiste, ki bodo še naprej koristih našo imovino, a imajo zoper denacionahzacijo največ ugovorov. Zakon o denacionalizaciji je potrebno takoj uvesti v življenje, ker je to pomemben korak k privatizaciji družbenega kapitala. Organi državne uprave morajo v postavljenih rokih izdati ustrezna navodila, da bodo občinske komisije lahko pričele delati. Sicer pa je tohko enostavnih primerov, ki bi se lahko rešili na podlagi obstoječih zakonskih določil. Potrebna je samo dobra ■voija. izvršni odbor ZLRP Žalec z novimi programi, ki jih bo narekoval trg. Za lesno proizvodnjo se že zanimajo tudi tuji partnerji. Z odprodajo dela opreme in z najemninami za poslovne prostore bi lahko up- Zarja Lesna v stečaju 30 LET HMEZADA Združeni smo uspešnejši Na skromni slovesnosti so se zbrali predstavniki članic Poslovnega sistema Hmezad, ki se je v treh desetletjih uveljavil v slovenskem in bivšem jugoslovanskem prostoru pa tudi na tujih tržiščih, da bi počastili ta pomemben jubilej. »Zametki organiziranega kmetijstva sicer segajo v leto 1945, ko je bila v Žalcu ustanovljena hmeljarska zadruga. Leta 1962 pa se je enajst delovnih organizacij združilo v Kmetijski kombinat Žalec. Z družbenimi spremembami smo doživljali številne reorganizacije, ki pa marsikdaj niso bile najbolj posrečene. Vedno pa so nas povezovali skupni interesi, in sicer razvoj kmetijstva v Savinjski dolini in tudi drugod. Tako smo uspešneje previhrali mnoge težave, ki so nas spremljale. Lastno znanje, prodornost in vztrajnost pa so nas utrjevali na tržišču. V sedanjem Poslovnem sistemu, ki smo ga ustanovili leta 1989, je združenih kar 28 članic, pravkar pa ustanavljamo svojo poslovno banko, ki bo nadomestila sedanjo hranilno-kredit-no službo in interno banko. Na razvoj poslovnega sistema bo v prihodnosti gotovo vplivala nova lastninska zakonodaja, zato se bodo večja podjetja preoblikovala v manjše družbe z omejeno odgovornostjo, delniške, mešane in privatne družbe. S Poslovnim sistemom pa želimo nadaljevati tradicijo Hmezada, ta je v združevanju znanja, kapitala in razvoja. Združeni smo namreč močnejši in uspešnejši,« je med drugim na slovesnosti dejal direktor Poslovnega sistema Hmezad Franci Žužej. Na slovesnosti ob 30-letnici so podelili priznanja za uspešno delo in sodelovanje. Kipec hmeljarja so dobili delavci kolektiva Export import ter predsednik svetovnega združenja za hmeljarstvo Jože Brežnik. jk Zaupanje v banko se vrača »Ker republiška skupščina še vedno ni sprejela zakona o javnem dolgu in ker je nezadovoljstvo varčevalcev upravičeno, smo se se v Ljubljanski banaki splošni banki Celje odločili ponuditi deviznim varčevalcem nove devizne račune. Varčevalci bodo lahko devize do 500 DEM dvignili ali pa jih "pustili ha deviznem računu. Devizni varčevalci, ki so se za varčevanje v banki odločili po 20. juniju 1991, razpolagajo z devizami, nove vloge pa obrestujemo s štiriodstotno obrestno mero. Pripravili pa smo tudi več novih in zanimivih oblik tolarskega varčevanja. Upamo, da si bomo tako pridobili zaupanje varčevalcev, kar pa je pomembno tudi za narodno gospodarstvo,« je med drugim na novinarski konferenci dejal predstavnik banke Jože Veber. Franci Tratar, direktor žalske enote, pa nam je povedal, da je precej varčevalcev devize prodalo za reševanje najnujnejših življenjskih potreb, več kot polovica pa se za dvig ni odločila. »Vsak dan pa je več novih deviznih varčevalcev, tudi iz tujih bank. Stimulativne obresti so že privabile več varčevalcev, kar kaže, da se zaupanje v našo banko vrača,« je dejal Franci Tratar. jk Temeljno sodišče v Celju je 27. 1. 1992 sklenilo, da se začne stečajni postopek za Zarjo Lesna industrija Petrovče. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Lojze Posedel, ki je na žalski občini odgovoren za finance. Na vprašanje, kateri so bili razlogi za uvedbo stečaja, nam je pred dnevi povedal: »Formalni razlog za uvedbo stečaja je bil predlog zbora delavcev, vsebinski pa imajo gotovo svojo zgodovino in jih je več. Delavci so zahtevali stečaj zato, ker se nakopičeni problemi niso reševali, proizvodnja je stala, denarja za material, elektriko in druge stroške pa ni bilo zaradi blokiranega žiro računa. Že več mesecev delavci niso dobili izplačanih osebnih dohodkov, ampak so prejemali le socialno pomoč. Tako je imela v začetku letošnjega leta Zarja Lesna proizvodnja blokiran žiro račun v višini okoli šest milijonov tolarjev, nepokrita je bila izguba iz preteklega obdobja, delavci že od septembra niso prejeli osebnih dohodkov in ostalih prejemkkov (regresa), odnosi v kolektivu pa niso omogočali reševanja nastalih problemov. Upniki so zahtevali plačilo terjatev.« Ali so se ti problemi pojavili naenkrat? »Nikakor, ampak so se problemi pojavljali že dalj časa, na kar so vplivale razmere na tržišču, reorganizacija Zarje in kadrovska problematika. Tragika sedanjega trenutka je v tem, da ni urejenega sistema reševanja nakopičenih problemov v podjetjih. V prejšnjem sistemu jih je reševala občina s prisilno upravo, sedaj pa takšnih pristojnosti nima več. Poleg tega pa stvar zavira tudi sprejeti moratorij na stečaje. SDK bi namreč skladno z zakonom lahko sprejela sklep o uvedbi stečaja, če ima podjetje neprekinjeno šestdeset dni blokiran žiro račun. Lesna proizvodnja v Zarji pa je imela blokiran žiro račun več kot 250 dni. Probleme v tem podjetju bi gotovo lažje reševali pred meseci, kot pa jih bo možno sedaj. Sicer pa je v Sloveniji že okoli tisoč podjetij, ki jim grozi stečaj.« Ali stečaj ni najbolj kruta oblika reševanja problemov? Metla očitno m pomena na pravem mestu. »Na žalost je to res, predvsem za delavca, saj mu avtomatično in skladno z zakonom preneha delovno razmerja z dnevom objave stečajnega postopka. Stečaji se pri nas vodijo še vedno na osnovi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvičfbciji, ki je bil sprejet v letu 1989. Pripravlja pa se nov zakon o stečajih, ki naj bi bil bolj »evropski«, saj je ugotovoljeno, da je stečaj najbolj uničevalni in najmanj učinkovit način poplačila upnikov. Tako se uniči ogromno znanja, izkušenj, poslovnih odnosov, delovnih mest in je cena za poplačilo upnikov največja. To se odraža tudi v primeru Zarje.« Kako bo potekal stečajni postopek v vašem primeru? »Menim, da se stečajni postopek lahko vodi tudi tako, da ne bo prišlo do razprodaje premoženja podjetja po delih in nerealnih cenah, kar je pogost pojav. Postopek je treba voditi skladno z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, vodi pa ga stečajni senat, stečajna sodnica in stečajni upravitelj. Najpomembnejšo in odločilno besedo pa bodo vsekakor imeli upniki. Njihovih odločitev še ne poznam, saj rok za prijavo terjatev še ni potekel. Ocenjujem pa, da bo interes vsaj nekaterih, da se proizvodnja nadaljuje. Seveda pa obseg proizvodnje in način dela v prihodnje ne bo takšen, kot je bil pred stečajem. Proizvodnja bo potekala v manjšem obsegu in programi, ki jih bo nikom poplačali terjatve, z novo proizvodnjo pa zagotovili delovna mesta, ki so v tem težkem gospodarskem trenutku najbolj pomembna. Torej bosta končna odločitev in razplet predvsem v rokah upnikov.« -ik GRAMES NA RAZPOTIU Nezadovoljstvo pripeljalo do reševanja krize Agonija, ki tare marsikateri kolektiv, se je tudi v Gramesu vleče v nedogled. Nezadovoljstvo zaposlenih narašča in končno je prekipelo. Sodu je bilo izbito dno in začeli so proces resnejšega reševanja krize, v katerega so posegli delavci in občinska vlada. Za kaj pravzaprav pri vsej zadevi gre, smo poskušali zvedeti pri tistih, ki so sklenii temu narediti konec. Pred mikrofon smo uspeli dobiti le predsednika stavkovnega odbora in predsednika sindikata. Pa pojdimo lepo po vrsti. Vse se je začelo v delovni enoti Servis 27. januarja, ko je bil sklican izsiljeni zbor zaradi neizplačanega osebnega dohodka za mesec december in reorganizacije servisa. Sestanka se je udeležilo 27 delavcev servisa, sekretar podjetja Gra-mes, sekretar sindikata za gradbeništvo Celje ter vodja računovodskega sektorja podjetja Grames. Na zboru so zahtevali, da se organizira stavkovni odbor v sestavi: Vili Ograjenšek, Danilo Gojzdnik, Branko Rojc in Ivan Skok, ki je itqgl nalogo organizirati stavko delovne enote Servis, če vodstvo podjetja Grames ne bo zagotovilo izplačila akontacije decembrskega osebnega dohodka v višini 80%, in sicer do 29. 1. 1992. Stavka naj bi trajala do izplačila akontacije. V prisotnosti sekretarja za gradbeništvo so zahtevali plačo za mesec december, uredi- tev razmer v servisu, preklic podpisov za dolg Servisa, določitev dejanskega dolga po zaključnem računu, registracijo podjetja, stanje podjetja International (podjetje, ustanovljeno v Egiptu). O vsem tem naj bi razpravljal stavkovni odbor prvi dan, ko bo prisoten v. d. direktor Grame-sa Vladimir Podbregar. V nadaljevanju so se delovni enoti Servis pridružili še del. enota Uniprom in delavci Strokovnih služb, ki so na sestanku 10. februarja sprejeli še dodatne zahteve: kdo je odgovoren za nastalo stanje v DE Ljubljana, Egipt, Free Shop, sestavo sanacijskega programa in izplačilo OD za mesec januar. Vili Ograjenšek, predsednik sindikata nam je povedal, da nezadovoljstvo delavcev narašča že od julija, da so korenine tega problema mnogo globje, saj ne gre zgolj za plače, ampak tudi zato, ker nimajo več s čim delati, saj rezervnih delov skorajda ni več in morajo zaradi tega tudi odklanjati delo. »Reorganizacija podjetja na pet novih podjetij je začela poskusno delati v takšni obliki v mesecu oktobru. Do novega leta naj bi imeli še skupni žiro račun, potem pa bi vsako podjetje poslovalo samostojno. Preverili smo, da se do novega leta to še ni zgodilo, ampak je bil denar še vedno na skupnem žiro računu. Seveda pa to situacije ne spremeni, saj proble- Vili Ograjenšek mi ostajajo. Potrebujftno dober program, nekaj svežega denarja, dobro vodstvo in upati je na boljše čase, saj nam strokovnosti, volje pa tudi želje po ohranitvi kolektiva ne manjka...« Ivan Skok, predsednik stavkovnega odbora in eden najstarejših delavcev, je vidno prizadet nad vsem, kar se dogaja z njihovo delavnico in podjetjem. »Boli me, da človek za pošteno delo ne dobi poštenega plačila, če pa dva meseca ne dobiš plače, je še toliko težje. Če so prihranki pri hiši, še nekaj časa gre, ko pa teh zmanjka, se človek ne more več ravnodušno obnašati. Odločeni smo bili, da s stavko vsaj opozorimo na našo agonijo, vendar smo se v dogovoru s sindikatom in po našem lastnem premisleku odločili, da tega ne storimo, saj s tem ne bomo ničesar rešili. Vsekakor pa je določen cilj dosežen, saj smo zdramili tiste, ki so si zatiskali oči pred problemom. Vemo, da lahko z delom, ki ga znamo dobro opravljati, služimo vsakdanji kruh, zato želimo vztrajati in naše podjetje obdržati. Očitki, ki so leteli na naš račun, da smo nekakšni zaviralni element pri reorganizaciji Gramesa, so neosno-vani, saj smo prav mi že velikokrat opozarjali na posamezne nepravilnosti, žal pa nas nihče ni poslušal. Krivci za takšno stanje ne morejo biti nikjer drugje kot v vodstvu, računovodstvu, komerciali... Ve se, kdo mora kaj delati, mi smo tisti, ki delamo v proizvodnji, finančna politika, prodaja pa je v rokah drugih.« Vladimir Podbregar, dosedanji direktor Gramesa, je na tiskovni konferenci povedal, da od 18. 2. 1992 Gramesa ni več, ustanovljenih pa je bilo pet novih in samostojnih podjetij. Tako sta se podjetji Montana in Uniprom tudi odcepili ’ od Hmezada, Nizke gradnje, Servis in Poslovne storitve pa so zadržale naslov sedanjega podjetja. Delavcem so iz skupnega računa pred dnevi izplačali 80 odstotkov osebnega dohodka za mesec december, odslej pa bodo morala poskrbeti zanje podjetja sama. Ko bodo znani podatki poslovanja za preteklo leto, Podbregar ocenjuje, da bo izguba v višini okrog 25 milijonov SLT, in ko bo opravljena delitvena bilanca, bodo posamezna podjetja lahko pričela samostojno poslovati. V izgubi pa predstavljajo največji delež obresti za najete kredite. Krivdo o privatizaciji podjetja, ki jo delavci očitajo dosedanjemu direktorju, pa le-ta odločno zanika. Dela, ki jih je prevzelo podjetje Nizke gradnje v Egiptu, so stekla pretekli mesec, podpisana pogodba je vredna 1,5 milijona dolarjev. V prihodnjih dneh bodo dobili prvo plačilo v višini 20 tisoč dolarjev, tako bodo lahko pokrili del stroškov posla v Egiptu, ki znašajo štiri milijone SLT. Trenutno dela na tem projektu šest strokovnjakov. Rezultati natečaja za namakalna dela v višini pet milijonov dolarjev še niso znani, nadejajo pa se, da jih bodo dobili. Podbregar pravi, da je bila, zaradi izgube jugoslovanskega tržišča, usmeritev na tuja edina rešitev. Delavci Servisa so nam na sestanku po tiskovni konferenci povedali, da se z odloči- »Na sestanku s predstavniki Gramesa smo se dogovorili, da bodo posamezne enote pripravile plan za leto 1992, ta pa mora zajeti tudi morebitne tehnološke presežke. Hmezadova interna banka bo programe ocenila in sodelovala pri uresničevanju programov. Dogovorili smo se tudi, da se osebni dohodek za december izplača še iz skupne mase. Sicer pa bodo morali v Gramesu čim prej pripraviti delitveno bilanco in se bolj kot s preteklostjo uvkarjati s tekočim poslovanjem'^ razvojem,« pravi podpredsednica Izvršnega sveta, Danica Korent-Je-zovšek. tvami vodstva Gramesa ne strinjajo. Ne razumejo, zakaj jih vodstvo ni hotelo opredeliti kot trajni tehnološki višek. Prepričani so tudi, da novo vodstvo ni sposobno rešiti podjetja, sicer pa so pripravljeni delati, za to pa terjajo redno plačilo. Po začetnih zapletljajih, so po izjavi sekretarja zadovoljivo rešili tudi delavke skupnih služb, nekaj jih bodo zaposlili v novih podjetjih, sedem jih bo šlo pa na Zavod za zaposlovanje. Darko Naraglav jk Pokal v trajno last Šempeterski turistični delavci so pred dnevi imeli 30. letno konferenco, ki sta se je poleg članov udeležila tudi predsednik celjske turistične zveze Branko Sot-ler in častni predsednik prof. Zoran Vudler. Društvu sta podelila pokal v trajno last, kot najbolj uspešnemu turističnemu društvu v lanskem letu na področju celjske turistične zveze. Iz poročila predsednika TD Šempeter, Slavka Štrucla, pa je razvidno, da je bil obisk v obeh turističnih objektih zaradi znanih razmer lani precej manjši. Tako je bilo v Antičnem parku in jami Pekel skupaj 33.783 obiskovalcev, kar je za okrog šest tisoč obiskovalcev manj kot leto poprej. Člani društva so opravili več sto udarniških ur pri raznih vzdrževalnih delih. V razpravi so ocenili, da je bilo delo uspešno. Letos jih čaka kar veliko delo, ob 30-letnici društva pa so podelili več priznanj in plaket. Priznanje sta prejela Ana Zakonšek in Franc Udrih, bronaste plakete Celjske turistične zveze, Jože Cijan, Alojz Klinc, Štefka Cokan, Ivica Čretnik, Silva Štrucl in Društvo inženirjev in tehnikov Gozdarstva Celje; srebrne Jamarski klub Črni galeb Prebold, Vlado Vrtačnik, Alojz Urankar, Peter Sed-minek, Marjan Volpe, Jože Žnidar, Martin Štorman, Branko Golavšek, Ivan Božič, Slavko Štrucl, Malči Javoršek, Karolina Boc in Martin Pirc; zlato plaketo je prejel Franc Štorman. Gasilsko društvo Šempeter pa je TD Šempeter podelilo kipec Florjana, zaščitnika gasilcev za uspešno medsebojno sodelovanje. Program so pripravili učenci OŠ Šempeter. T. TAVČAR Setev koruze Kakovostno seme, ki naj bo sortno čisto, imeti mora visoko kaljivost (vsaj 95%), visoke vrednosti za energijo kalitve, hladni test (vsaj 85%), po obliki in velikosti mora biti izenačeno, nam zagotavlja zanesljiv in visok poljski vznik in s tem doseganje optimalnih gostot posevka za posamezne hibride koruze. Znano je da je predvsem pri novejših hibridih koruze višina pridelka, tako zrnja kot si-laže, tesno povezana s sorazmerno visokimi gostotami posevka. S setvijo semena slabe kakovosti ali celo lastnega pridelka si lahko že na smem začetku onemogočimo doseganje visokih pridelkov. Ne glede na visoko ceno semena je redkejša setev ali celo setev »lastnega« semena nestrokoven ukrep, ki nujno vodi k zmanjšanju prihodka z enote površine, s tem da bodo drugi agrotehnični ukrepi (priprava tal, gnojenje, varstvo pred pleveli in škodljivci) dosledno opravljeni. Zaradi vojne na Hrvaškem in zaradi zaprtja srbske meje bo na razpolago bistveno manj sort koruze, kot jih je v sortnem izboru. Dobavitelji semena pa zagotavljajo, da bo semena dovolj. Kljub vsemu vam priporočamo, da si seme čim prej priskrbite. V kmetijskih preskrbah prodajajo seme z ustrezno deklaracijo. Na trgu pa se pojavljajo prodajalci semena koruze, ki nima ustrezne dokumentacije. Zato bodite pri nakupu previdni. V kmetijskih preskrbah lahko dobite hibride EVA, MIRNA, DEA, HELGA, BC318 in BC272. SEZONA RIBOLOVA PRED VRATI Krivolov narašča Zaradi lepega in toplega vremena v januarju so člani Ribiške družine Šempeter že pričeli z izlovi potokov in vlaganjem postrvi v posamezne ribolovne vode. Pa tudi nova ribiška sezona je pred vrati, zato je skrb ribičev v prvi vrsti namenjena prav vzreji in »po-ribljavanju« vod. Z dobro zastavljeno gospodarsko dejavnostjo v preteklem letu so posledice poplav v letu 1990 odpravili. Kmalu po poplavah so namreč ponudile solidarnostno pomoč ribiške družine iz Slovenije in Hrvaške. Žal so politični dogodki v bivši Jugoslaviji preprečili, da bi to ponujeno pomoč izkoristili, so pa pripeljali večjo količino rib iz Kolpe, ki jih je podarila RD Metlika. Izlovna ekipa je že v januarju izlovila del potoka Reka,'ki teče na območju Marija Reke in Prebolda. Spodnji del potoka je bil na posameznih mestih sorazmerno bogat s potočnimi postrvmi in šarenkami, žal pa ribiči ugotavljajo, da narašča divji lov. Pri izlovu so naleteli na posamezne odseke potoka, dolge po sto in več metrov, na katerih je dosti tolmunov, pragov in jezov, kjer so sicer pričakovali obilen ulov, žal pa so bili povsem prazni. Tudi urejene steze do teh tolmunov so dovolj zgovorne. Tipičen pri- mer ribiških mrhovinarjev je tudi 40 centimetrov dolga postrv, ki so jo ribiči našli prebodeno z ostjo. Ribiči so bili zgroženi tudi nad »zeleno« osveščenostjo krajanov, saj v njihovih ribolovnih revirjih ne manjka različnih odpadkov, konzervnih škatel, različnih delov koles, ostankov kolin, celo starih avtomobilskih školjk, večina hiš ob vodi pa ima fekalije speljane kar v potok. Ob letošnjem izlovu so šempeterski ribiči preizkusili tudi nov elektroagregat, ki bo olajšal delo izlovni ekipi, saj je bilo njegovo prenašanje pri izlovu najtežje opravilo. F. Pondelak Kuharski tečaj v Petrovčah Med številnimi izobraževanji v zimskem času, ki jih je pripravila Kmetijska svetovalna služba v Žalcu, je bil tudi kuharski tečaj, ki je potekal v dveh skupinah v kuharskem kabinetu OŠ v Petrovčah. Tečaj je vodila prof. Jožica štruc, ki že 27 let predava na celjski šoli za gostinstvo in turizem. Na posnetku stoji na levi strani. t. TAVČAR Vabljeni na Jožefov sejem Ne smemo pozabiti na dejstvo, da je domača obrt ena izmed stalnih področij ljudske ustvarjalnosti in umetnosti. Ti pa sta v sodobnem svetu vedno bolj cenjeni. Tudi pri nas v Savinjski dolini marsikateri mojster domače obrti izdeluje izdelke iz domačih, naravnih materialov. Naj bo prav Jožefov sejem priložnost, da se ljudski umetniki in ustvarjalci srečajo, pokažejo in tudi ponudijo svoje izdelke za prodajo. Torej lončarji, pletarji, tkalci, Sitarji, mlinarji, sodarji, slamnikarji, kovači, coklarji, medičarji in svečarji pa tudi branjevke: prisrčno vabljeni. Tudi izpod pridnih rok kmečkih gospodinj prihajajo izdelki vrhunske kvalitete, bodisi s področja kulinarike ali ostale ročne spretnosti. Zakaj ne bi tudi to delo predstavljalo del dohodka kmetije. Ljudje vedno bolj cenijo domače, kmečke izdelke. Vsa leta Jožefovega sejma so prodajalke Setveni koledar za marec 1. nedelja — 2. ponedeljek korenina 3. torek cvet 4. sreda cvet 5. četrtek list 6. petek list 7. sobota list 8. nedelja plod 9. ponedeljek plod 10. torek korenina 11. sreda korenina 12. četrtek korenina do 15., od 16. cvet 13. petek cvet 14. sobota cvet do 14., od 15. list 15. nedelja list 16. ponedeljek — 17. torek plod 18. sreda plod do 10., od 11. korenina 19. četrtek plod do 10. ure 20. petek korenina 21. sobota korenina do 15., od 16. cvet 22. nedelja cvet 23. ponedeljek list 24. torek list 25. sreda list do 11., od 12. plod 26. četrtek plod 27. petek plod 28. sobota cvet od 7. do 16., od 17. korenina 29. nedelja korenina 20. ponedeljek korenina do 8., od 9. cvet 31. torek cvet - kmetice prodale vse svoje izdelke, od dobrega domačega kruha, domačih jajc, rezancev, domače potice. Pripravili bomo tudi razstavo kruhov, domačih salam in klobas. Vse domače izdelovalce suhih domačih salam in klobas vabimo, da sodelujejo na razstavi in prodaji. Pripravili bomo tudi ocenjevanje le teh. Zaželjeno je, da tudi v tej akciji sodelujete. . Vabimo pa tudi vse, ki imate doma staro, še uporabno kmetijsko mehanizacijo in je ne rabite več. Morda bo prišla prav komu drugemu. Lahko jo prodate sami v času sejma ali pa to za vas naredi Kmetijska preskrba v obliki komisijske prodaje. Kmetijsko svetovalna služba enota Žalec $faaho FRIZERSKI SALON IN TRGOVINICA IVA POZNIČ, VRANSKO 36 V mesecu marcu, mesecu praznovanja vseh žena, mater in deklet, vam iskrene čestitke pošilja frizerski salon »FIGARO« Vransko in vam poklanja 10% popust za vse usluge. Posebne ugodnosti: - 15% družinski popust - 20% otroški popust - odlog plačila V trgovinici »FIGARO« vam nudimo vse za nego las, telesa ter DARILA, ki jih svojim najdražjim podarimo iz srca! Pričakujemo vas: od torka do petka od 7. do 18.30, ob sobotah od 7. do 12.00. Sprejemamo tudi naročila po telefonu: (063) 725-109 SE PRIPOROČAMO! TARA - trgovina Podlog 11/c, Šempeter Telefon (063) 701-475 Posebej ugodno: — sladkor 50/1 42,00 1/1 47,00 — moka »Taboljša« 1/1 29,80 Tip 500 25/1 19,00 — olje 1/1 94,60 — prašek Oskar 3 kg 389,00 — orehi (neluščeni) 1 kg 360,00 — kava 100 g 44,00 KRMILA: pesni rezanci 1 kg 13,00 SLT vse vrste krmil, koruza, oves, ječmen, semenski kompir, čebuljček... OBLAČILA: trenerke že od 870,00 SLT naprej; kavbojke od 560,00 SLT naprej Odprto: vsak dan od 8. do 18., sobota do 15., nedelja od 9. do 11. ure. TRGOVINA Mešano blago in komisijska prodaja MILENA MIKLAVC Dolenja vas, Prebold, tel. - fax: 723-047 Teden ugodnega nakupa od 29. 2. do 8. 3. 1992 ob prvi obletnici poslovanja in dneva žena V teh dneh lahko pri nas kupite po zelo ugodnih cenah: . ■ , *. a r, o Q7G Al pralni prašek OSKAR 3 kg - uvožen mehčalec, 41 - WC papir dvojni mehki (10 zavojev) - olje ZVEZDA, PVC, liter - mineralna voda Radenska - kava bar, 1 kg - vino Jeruzalemčan - otroške hlače, kavbojke Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje. Ženam, materam in gospodinjam vse najlepše ob njihovem prazniku B. marcu. Kolektiv trgovine Miklavc 379.60 SLT 289.80 SLT 229.60 SLT 95.80 SLT 22.80 SLT 436.00 SLT 117.80 SLT 369.00 SLT £XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXJJ BLAGOVNI CENTER CELJE BOLJŠA PONUDBA JE GALA PONUDBA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Radenska Pivo Laško Rum 11 Grajski rizling 20,80 25,40 125,60 76,00 Za bogato obloženo pustno mizo smo vam pripravili veliko izbiro suhomesnih izdelkov in krofe. Maske vam ponujamo že od 72,00 SLT dalje. íxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 600 let naselbin na območju Prebolda V krajevni skupnosti Prebold bodo letos praznovali kar večkrat. Ob 600-letnici nastanka naselbin na območju sedanjega trga Prebolda bodo preboldski gasilci proslavljali 150. obletnico najstarejših tekstilnih tovarn v Sloveniji, gasilci iz Latkove vasi bodo praznovali 90. leto delovanja gasilskega društva, preboldski planinci pa bodo svojo dvajsetletnico tudi primemo označili. Poleg tega pa v Preboldu nadaljujejo s komunalnimi deli, ki so jih začeli že pred leti. Pa si podrobneje oglejmo, kako bodo delovali v bližnji prihodnosti. S pomočjo samoprispevka, ki ga plačujejo krajani Prebolda in okoliških vasi že vrsto let, bodo letos v prvih mesecih nadaljevali izgradnjo primarne vodovodne napeljave in izgradnjo sekundarne mreže v Latkovi vasi. Tako imajo, po besedah predsednika KS Franca Rokovnika, v načrtu zgraditi 1600 metrov vodovoda, kar bi vsaj za silo pokrilo potrebe. Iz sredstev, pridobljenih s samoprispevkom, pa mislijo v Predoldu zgraditi še 400 metrov sekundarnega voda kanalizacije. S sredstvi, ki jih je prispevala Republiška uprava za ceste za gradnjo cestne infrastrukture, bodo letos v Preboldu nadaljevali delo okoli mosta v Dolenji vasi in v novozgrajenem križišču. Most in križišče, ki sta dana v uporabo samo pogojno, bo treba primemo komunalno in znakovno opremiti, izboljšati asfaltno prevleko ter zagotoviti primemo prometno dostavo do gasilskega doma, PTT ter zadruge. Pri tem pa mislijo urediti tudi nadomestne parkirne prostore, saj so z izgradnjo nove ceste uničili obstoječe parkirne prostore pri stojnici za zelenjavo. Dokončno pa bo potrebno urediti tudi cesto skozi Prebold, saj je trenutno stanje katastrofalno. V vasi Marija Reka, ki obsega dve tretjini območja krajevne skupnosti Prebold, pa se pogovarjajo o rekonstrukciji cestnih povezav. Sredstva za tako dejavnost so namreč zagotovljena iz sklada za demografsko ogrožena območja, kamor po veljavnih parametrih spada vas Marija Reka. Vendar bo ta akcija potekala drugače kot podobna pred leti. Takrat je stekla pod geslom »z avtom do vsake hribovske kmetije«, ko so bile povezave med hišami zgrajene iz sredstev proračuna brez sodelovanja samih krajanov. Tokrat bodo za pridobitev velikega dela sredstev morali biti zainteresirani tudi sami vaščani. Ob poznavanju problematike in duha, ki je prisoten med prebivalci Marije Reke, pa bi že sedaj lahko zatrdili, da interes obstaja in da si vaščani želijo boljših cestnih povezav z dolino. Konec koncev pa si jih tudi zaslužijo, mar ne? Brane L. Nova PTT centrala na Vranskem Po nekajletnih prizadevanjih so na Vranskem dobili novo telefonsko centralo s 528 priključki. Te dni na novo centralo že priključujejo obstoječe naročnike, ko pa bo zgrajeno omrežje, bodo priključili tudi nove. PTT Celje načrtuje v letošnjem letu povečanje kapacitet v šempetrski in žalski centrali. V Žalcu, kjer trenutno ni na voljo novih priključkov, potrebe pa so precejšnje, naj bi pridobili 1500 novih telefonskih priključkov. jk Pri Šonovih v Zabukovici Zgleden primer gostoljubja do beguncev iz Hrvaške Običajno se pri Šonovih oglašamo zaradi urejanja planinskih zadev. Florjan ali Janek, kakor ga večina kliče, je namreč eden najmarljivejših planincev PD Žalec in izredno zaslužen pri dograditvi planinske postojanke na Bukovici. In sploh je vsa družina Šonovih ljubiteljica planin, v svoji soseščini pa poznana po dobrotljivosti in gostoljubju. Dogovor je bil tokrat namenjen predvsem počutju gostov - beguncev iz Hrvat-ske in sploh o vojnih razmerah. Sin Bojan je namreč lansko leto takoj po začetku vojne konec junija zapustil jugo-aviacijo v Pulju, kjer je bil vojaški pilot inštruktor, in se z družino vrnil v domovino, v rodno Zabukovico. In sedaj že dela v vrstah slovenske vojske. V jeseni lanskega leta sta obe družini Šonovih BORIS ŽGAJNER sprejeli v varstvo sedem beguncev iz območja Zadra. Nastala je sicer prostorska stiska, vendar so rade volje nudili streho in vso oskrbo svojim najbližnjim. Pri tem pa niso ostali osamljeni. Trije begunci so se pred tedni že vrnili, štirje pa so še v Zabukovici, in sicer, Rosanda Sertič s svojo mamo Drago in dvema otrokoma, 2-let-nim Mladenom in 4-meseč-nim Davorjem. Vsi so srečni in izredno zadovoljni, da so našli varno in toplo zavetje pri tako dobrih ljudeh. Mlada mamica Rosanda je še vedno z ostanki strahu in nemira pripovedovala o grozotah vojne na Hrvatskem. Pred 4 meseci je rodila v za-darski bolnišnici ob stalnih napadih in eksplozijah. Večino dni in noči do srečnega odhoda v Slovenijo je morala z malčkoma prebiti v zakloniščih. Upa, da pri otrocih ne bo hujših posledic, čeprav jih vsak pok vznemiri. Sedaj že čuti določeno domotožje, vendar se prav zaradi otrok ne upa vrniti. V tolažbo pa se pogosto po telefonu oglasi mož, ki kot varnostni inženir dela v civilni zaščiti mesta Zadra. Le kdaj bo končana ta vojna norija in morija? Rosanda z mamo Drago in vsi Šonovi se iskreno zahvaljujejo številnim dobrotnikom za pomoč, saj bi sami ob skromnih dohodkih takega bremena ne zmogli. Hvaležni so Kotnikovim za vsakodnevno pošiljko dveh litrov mleka, Randlovim iz Griž za živila, Španovi, Metešovi in Kranjčevi za oblačila, pa tudi OO RK Žalec za darilne pakete. Presenetili so jih tudi učenci iz Polzele in Andraža z novoletnimi voščili in darili. Z malo srca in sočutja do soljudi lahko prispevamo veliko za srečo ljudi. Janez Meglič Materinski dan v obnovljeni dvorani V Ponikvi doslej niso imeli dvorane za družabne dejavnosti. V Zadružnem domu te dni s prostovoljnim delom urejajo prostore sušilnice hmelja, v katerih bodo pripravili proslavo materinskega dne. Ali bo to le začasna rešitev, v načrtu imajo namreč gradnjo večnamenskega doma, bo odvisno od finančnih možnosti. Brez ustreznih prostorov so tudi gasilci. V Ponikvi pa gradijo tudi Slomškov dom in mrliško vežico. Svet krajevne skupnosti, ki ga vodi Ivan Jelen, je uspešno opravil program za preteklo leto, o letošnjem pa se bodo v naslednjih dneh pogovorili s krajani. »Čeprav nam samoprispevek ni uspel, smo se lotih izgradnje mrliške vežice in obnove dvorane v Zadružnem domu. S prispevki krajanov smo kupili material, dela pa opravili udarniško. Za finančno pomoč smo zaprosili tudi občino. Sedaj hitimo obnavljati dvorano saj želimo materinski dan proslaviti že v tej dvorani. Upamo, da se bo KZ Savinjska dolina odrekla najemnini, ki nam jo zaračunava tudi za pisarno krajevne skupnosti. Zadružni dom so gradili naši zadružniki in bilo bi prav, da bi nam ga zadruga končno vrnila,« pravi Ivan Jelen. Oskrbnik doma pod Reško planino Planinski dom preboldskih planincev pod Reško planino je pred kratkim dobil novega oskrbnika. Ni še dolgo tega ko smo v našem glasilu predstavili Danila Berzelaka, mladega fanta iz Trnave, ki se je odločil služiti svoj vsakdanji kruh v tem prijetnem okolju Mari-jareških hribov. Imel je veliko načrtov, žal pa je v avtomobilski nesreči izgubil življenje. Preboldski planinci so zopet ostali brez oskrbnika. Nekaj časa so še dežurali, sedaj pa jim ni treba več. Dom so zaupali v oskrbo Borisu Žgajnarju in njegovi ženi Dragici, ki se trudita planincem in drugim obiskovalcem omogočiti čim prijetnejše bivanje. Boris Žgajner je delal pri celjski Varnosti. Delo je bilo večinoma nočno in zato si je želel spremeniti način življenja. Žena Dragica je zaposlena v TT Prebold in ob koncu tedna preživlja čas v domu. Dela je enkrat več, drugič manj. Kot pravita, bi želela, da bi ga bilo vedno dovolj, saj bi tako tudi vedela, da delata dobro. Nekaj izkušenj sta si že dobila, ko sta pomagala prijatelju in njegovi ženi na Mrzlici in Homu. Pravzaprav pa je to tudi vplivalts, da sta se odločila prevzeti v oskrbo ta dom planincev. Sicer pa sta rada v planinah, za- Boris Žgajner to delo opravljata s še toliko večjim zadovoljstvom. V domu preboldskih planincev je prostora precej. Tu so se vsa ta leta, odkar je dom odprt, zvrstile najrazličnejše prireditve. Bilo je kar nekaj porok, fantovščin, družabnih srečanj, jubilejev in drugih veselih trenutkov. Boris upa, da bo tako tudi v prihodnje. Da bo časovno vse to lažje izvedljivo, bo odslej dom odprt že od četrtka zjutraj do nedelje zvečer. Ker je v domu telefon (723-723), bodo medsebojne komunikacije lahko bistveno boljše in v zadovoljstvo vsakomur, ki bi želel imeti v teh prostorih kakršnekoli aktivnosti. „ .. . D.Naraglav Obiskali oskrbovance na Polzeli Svet KS Tabor je imel ob zaključku leta 1991 23. decembra zadnjo delovno sejo. Po pregledu del v letu 1991 in osnutku plana za leto 1992 je bilo med drugim dogovorjeno, da obiščemo oskrbovance iz naše KS v domu upokojencev na Polzeli in 90-letnike na domovih. 24. januarja smo opravili obisk in vodstvo doma na Polzeli nas je prijazno sprejelo. Skupaj smo obiskali oskrbovance po sobah, tu priživljajo jesen življenja Franc Maček in Marija Stanko s Črnega Vrha, Marjetka Skok iz Kaple, Marija Bergant in Marija Goropevšek iz Lok, Ana Belej iz Tabora in Marija Matko iz Miklavža. Vsi so bili obiska zelo veseli. Zanimali so se za delo v krajevni skupnosti, predvsem pa za svojce, sosede in znance. Z njimi smo se pogovarjali o njihovem življenju v domu, jim zaželili zdravja in dobrega počutja ter jim izročili priložnostna darila. Vodstvu in osebju doma se zahvaljujemo in jim izrekamo priznanje Za dobro oskrbo in počutje stanovalcev. S Polzele smo šli na obisk k 90-letnikom. To so Mihael Primožič in Marija Ribič iz Ojstriške vasi in Genovefa Florjan iz Kaple. Ti so tudi naši najstarejši krajani. Vsi so bili prijetno presenečeni in so se zanimali za naše delo. Seznanili smo jih z dosežki v lanskem letu: zaključili smo telefonijo, dogradili dom krajanov, asfaltirali nekaj cestnih odsekov in cesto v črni Vrh. Lepo je, da so vsi naši najstarejši krajani še precej čili, predvsem pa zdravega duha. Vsi po radiu in časopisih spremljajo dogodke doma in po svetu. Ga. Marija Ribič, ki je po rodu s Koroške, pravi, da se kaj takega, kot se sedaj dogaja na Hrvaškem, ni dogajalo leta 1919 na Koroškem. Med pogovori smo marsikaj slišali in se tudi nasmejali. Ob slovesu nam je ga. Genovefa Florjan dejala: »90 let je pa le 90.« V toplejših pomladanskih dneh načrtujemo tudi srečanje starejših v našem novem domu krajanov v Taboru. Na obisku smo bili Tone Pilko, Vid Poznič in Lojze Rak. Lojze Rak Ivan Jelen Zahteven program pa so si zadah tudi za letošnje leto. Na komunalnem področju bodo nadaljevali z obnovo ceste na Brezovo, vzdrževanjem makadamskih cest in urejanjem propustov. Odstranili bodo tudi črna odlagališča odpadkov, ki jih je v kraju več. Ker v kraju nimajo otroškega igrišča, bi radi uredili igrišče, ki bo služilo tudi za rekreacijo krajanov. Najzahtevnejša naloga pa bo dokončanje mrliške vežice. O programu za letošnje leto se bodo še pogovorih s krajani na zboru, predvsem pa ga bodo morah uskladiti s finančnimi možnostmi. Poleg sredstev krajanov pričakujejo pomoč tudi iz občinske malhe. jk Preimenovanje ulic v Žalcu Posebna komisija, ki jo je imenoval mestni svet, je pripravila predlog uhc, ki naj bi jih preimenovali. Mestni svet se s predlogom ni strinjal v celoti. Tako se je odločil, da bo predlagal občinski skupščini, ki bo sprejela dokončen predlog, naslednje spremembe. Kardeljeva ulica naj bi postala zopet Savinjska cesta, Titov trg pa Mestni trg. Kruševska ulica naj bi se preimenovala v Trubarjevo. Vzhodni del Tomšičeve naj bi bila Plečnikova, južni del Partizanske pa Roblekova. Mestni svet priporoča krajanom omenjenih uhc, ki naj bi se preimenovale, da z zamenjavo osebnih dokumentov počakajo do sprejetja sklepa občinske skupščine. Kozmetični salon Zvonka v Gotovljah Zdravljenje z elektromagnetno terapijo v medicinsko kozmetičnem salonu Zvonka v Gotovljah, kjer poslujejo od konca lanskega leta, pomeni premagovanje bolezni z elektromagnetnimi impulzi. Tovrstno zdravljenje je mogoče le z izredno dragimi in zato tudi zelo radkimi aparati, uvoženimi iz Švice. V vsaki človeški celici so ioni, ki prehajajo skozi celično membrano. Pri različnih obolenjih je ta prehod moten in ravno z elektromagnetno terapijo lahko prehod pospešimo. Pulzirajoče elektromagnetno polje namreč v organizmu vpliva na boljši arterijski in venozni pretok krvi, limfotok, poveča se parcialni pritisk kisika v tkivu, pospešuje se presnova. Vse to je kajpak pri zdravljenju izredno pomembno. Elektromagnetni impulzi prodirajo tudi skozi mavec. Tako lahko z elektromagnetno terapijo zdravimo obolenja hrbtenice, sklepov okončin, mišic, revmatska obolenja, različne vrste bolečin, vse rane, ki se nočejo zaceliti (tudi gnojne), poškodbe kosti in veznih tkiv (zlomi, izvini, udarnine), vsa kronična in starostna obolenja itd. V salonu Zvonka v Gotovljah 67 pri Žalcu vam medicinska sestra Zvonka Kačnik nudi še limfno drenažo z aparatom Mydren, in sicer za odpravljanje celuhta in odvečnih maščobnih blazinic, akupunkturo in akupresuro ter pedikuro v salonu ali tudi na domu. SLOVENSKI KULTURNI AMBASADORJI Uspešna glasbena turneja Franca Rizmala po Taivvanu Šest koncertov slovenskega violinista na Daljnem vzhodu a ! if* jgplF" Franc Rizmal v družbi flavtistke Yen shao-shia ter njenim sinom. V ozadju vidimo paro iz žveplenih izvirov vulkanskega otoka Taiwan. Franc Rizmal, Žalčan, je sicer profesor na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kjer je dirigent simfoničnega orkestra ter profesor dirigiranja. Sredi januarja pa je odpotoval na Taiwan, enega izmed daljne-vzhodnih gospodarskih zmajčkov, kot mnogi pravijo tej bivši kitajski deželi. Na povabilo Taipei Chamber Orchestra je sodeloval na koncertni turneji skupaj s Chen Tai-chungon, doktorjem glasbenih umetnosti, sicer najboljšim pianistom na Taiwanu, ter s flavtistko Yen shao-shia, priznano pedagoginjo. Kako ste prišli do tega, da so vas povabili na gostovanje tako daleč od doma? »Do sedaj sem gostoval samo v Avstriji in v ostalih evropskih deželah, • na druge kontinente pa me še ni vodila pot. Tokrat sem gostiteljem poslal samo svoj program, ti pa so mi sporočili, da bi me z veseljem sprejeli v goste. Vso organizacijo koncertov je sicer vodil moj prijatelj Chang Weng Sheng, s katerim sva se spoznala že pred leti na Dunaju, kjer sva oba študirala pri istem profesorju na Akademiji za glasbo.«.. Kakšna sta bila sprejem in organizacija koncertov? »Treba je povedati, da so bili gostitelji izredno dobri organizatorji samih koncertov, poleg tega pa so se izkazali kot izredno velikodušni in srčni ljudje. Okoli njih kar veje nekakšna nezaigrana toplina. Res je bilo prijetno. Zato moram povedati, da je bilo brezhibno vse, od koncertnih kla- virjev do nastanitve in potovanj.« Kaj pa koncertne dvorane in poslušalstvo? Koncertirali smo v šestih mestih, od katerih je vsako večje od naše Ljubljane. Dvorane so lahko sprejele od 800 do čez 1000 poslušalcev, bile pa so vedno 50-75% zasedene. To je za Taiwan zelo dobro, kakor so mi zagotovili gostitelji. Poslušalstvo pa je drugačno od tistega, ki sem ga bil navajen. Vedno se mi je zdelo, da izkazujejo nekakšno spoštovnaje umetnikom, ki smo jim igrali lahkotnejšo in spevnejšo glasbo uveljavljenih avtorjev. Kot da nas ne bi hoteli motiti. Z vzkliki in aplavzi so se razvneli šele po tem, ko smo odšli z odra.« Pa samo potovanje po Ta-iwanu? »Po začetnem koncertu smo se podali na pot od severa proti jugu po zahodni strani otoka. Koncertirali smo tako v krajih, kot so Hua-lien, Tai-chung, Ping-tung, Miao-li, Ti-ao-yuan ter Taipei. Pri tem pa sem imel tudi veliko časa, da sem skupaj s predanimi gostitelji spoznaval ljudi in običaje, navade in zgodovino otoka. Prav prijetno sem se počutil, ko sem se lahko kopal v nešte- tih izvirih vroče vode, ki krasijo Taiwan. Okusil sem tudi mnogo kitajske hrane, gostitelji pa so mi na koncu dejali, da pijem čaj kot pravi Kitajec.« In ocena koncertne turneje? »Na Taiwanu, kot kaže, ne pišejo kritik v časopise tako pogosto, kot smo tega vajeni pri nas. So pa koncerti po moji oceni in oceni sokoneertantov ter seveda publike uspeli. Se pa bom v kratkem, kot kaže, na Taiwan zopet podal, saj se že dogovarjamo za novo gostovanje. Le da bom tokrat gostoval kot dirigent, verjetno pri državnem taiwanskem simfoničnem orkestru.« Brane L. Ivan Centrih Zvonka Gerčar Anton Stergar Antonija DELAVCI SMO SITI OBLJUB, KAKO NA| PREŽIVIMO PA NIHČE NE POVE Kruh naš vsakdanji, kje si? Ko smo se odločali o takšni anketi, smo se zavedali, da bomo težko našli ljudi, ki bodo voljni spregovoriti o svojem socialnem položaju. V nas je še vedno nekakšen ponos, saj kaj neradi javno govorimo o svojih problemih, da ne rečemo o revščini, ki nas vse bolj obdaja. Naše domneve so se potrdile, čeravno brez odgovorov nismo ostali. Spregovorili smo z upokojencem, delavko, trgovcem in fotografinjo. Ivan Centrih, predstavnik upokojencev: »Stanje, v katerem se nahaja velik del upokojencev, je izredno težko. Mnogi so na robu preživetja. Precej je že tudi takšnih, ki si čez dan enostavno odvijejo varovalko in tako ne morejo uporabljati elektrike, zvečer pa ponekod že gorijo sveče. Naša upokojenska stranka po svojih možnostih pomaga najbolj ogroženim. Težava pa je, da je teh vsak dan več in da zaradi tega ne bomo mogli biti dovolj učinkoviti. Ne vemo, kam vse to vodi. Gospodarstvo je v razsulu, socialni program je le na papirju ali pa še to ne, delavci imajo nizke prejemke; položaj je vse bolj boleč. Upokojenci se sprašujemo, ah bo potrebno iti na ulice in našim strankam in voditeljem na ta način povedati, da smo tu in da hočemo na jesen življenje preživljati človeka vredno starost ...« Zvonka Gerčar, delavka: »Položaj delavcev je sicer od podjetja do podjetja različen. Za isto delo lahko dobimo solidno ali pa mizemo plačo. Še huje pa je, če je sploh ne dobiš in moraš biti na plečih drugih. Z možem sva oba v takšnem podjetju, kjer že dva meseca nismo prejeli plače. Sreča je v tem, da to za sedaj dobivata vsaj sin in snaha. Prav lahko se zgodi, da že jutri tudi tega ne bo. Zdi se mi izredno ponižujoče, da moram biti v letih, ko si še lahko sama služim kruh, na plečih sina in snahe. Mislim, da smo delavci siti številnih obljub strankarskih prvakov, vodilnih v podjetjih in drugih. Hočemo, da se nekaj spremeni, izboljša, saj smo že vse predolgo v situaciji, kateri ne vidimo konca...« Anton Stergar, trgovec: »Že prek dvajset let sem v tem poliču, vendar nikoli ni bilo tako slabo, kot je sedaj. Na obrazih ljudi je vidna zaskrbljenost, njihovo obnašanje pa je tudi temu primemo. Vsesplošna kriza je dodobra osušila denarnice, draginja pa je čedalje večja. Za nameček je z novim zakonom prišlo še do obdavčenja osnovnih živil, kar je še dodatno prizadelo tiste z nizkimi osebnimi prejemki, ki so že prej presneto pazili, kaj so kupili. Nakupi so tako pri večini ostali le spomin na čase, ko so se s plačo lahko res oskrbeli za cel mesec. Danes je tega vedno manj, kupujejo le najnujnejše. Odpovedali so se skoraj vsemu, kar ni nujno potrebno ...« Antonija Jurčec, fotografinja: »Mislim, da za nikogar niso več rožnati časi, čeravno so vmes tudi izjeme. V našem poklicu smo že od nekdaj navajeni sezonskih obdobij. Največ dela smo imeli po dopustih, ko so ljudje prinesli svoje fotografske izdelke v obdelavo. Tega je sedaj zelo malo, saj si le redki privoščijo fotografijo oz. dopust. Ljubiteljskega fotografiranja, ki je bilo že zelo razširjeno, je čedalje manj, kar pomeni, da ljudje za to preprosto nimajo več denarja. Fotografiranje je postalo, enostavno povedano, razkošje, še posebno sedaj, ko sta se čmo-bela in barvna fotografija cenovno izenačili. Ljudje se odločajo za fotografiranje v glavnem ob porokah in drugih pomembnejših priložnostih. Morajo pa se slikati za razne dokumente. Tega se sedaj ne manjka, saj bo postopoma potrebno zamenjati vse dokumente ...« D. Naraglav KLEPET OB KAVI »Svoje delo imam zelo rada, županja pa ne bi bila« Tako pravi Štefka Pfeifer, žalskega župana desna roka Začeti pogovor s Štefko Pfeifer ni težko. V zgradbi občinske skupščine te sprejme nasmejana in vedno pripravljena dati nasvet ah kako drugače pomagati. Tokrat smo jo prosili za neobičajno uslugo: namreč za klepet o tem in onem, predvsem pa o njenem delu. Štefka je namreč že celih dvajset let v službi kot tajnica občinskega župana ah pravilneje kot osebna sekretarka prvega občinskega moža. V času njenega službovanja se jih je zamenjalo že pet in vsi so bili z njenim delom zadovoljni. Kaj ste delali prej, preden ste prišli v županovo pisarno? »Pred tem sem se spoznavala z opravili v vseh upravnih organih v občinski zgradbi. Tako sem dodobra spoznala delo v tej hiši, kar mi sedaj zelo koristi.« In potem ste postala županova tajnica. Kakšno delo je to? Moram reči, da je zelo razgibano, polno sprememb, nepredvidenih opravil in zadolžitev, saj se je treba nenehno prilagajati novim situacijam. Vsak župan je na to mesto prinesel tudi svoje ideale in zamisli, svoj program dela. Vsak izmed njih je bil zame zaprta knjiga, uganka, vpraša j... Verjetno sem si s prizadevnostjo, upoštevanjem želja, hotenj in prilagojenostjo ustvarila zaupanje. Sicer pa je prilagajanje ena od lastnosti, ki jih» moraš zelo dobro obvladati, če hočeš biti uspešen in opravljati delo tako, kot od tebe pričakujejo. Moje delo namreč v veliki meri temelji na komunikaciji; osebni, po telefonu, sprejemam pošto in podobno, zato se je treba v vsaki situaciji znajti. Zavedam se, da je prvi vtis zelo pomemben, zato moraš biti enako kulturen do vseh, pa naj gre za navadnega občana, ministra repu- bliške vlade ah celo za ministrskega predsednika.« Ljudje, lri želijo k županu, se najprej srečajo z vami! »Res je, in če vsakemu, ki pride ah pokhče po telefonu, nameniš le nekaj tophh in prijaznih besed ah stvar primemo razložiš, delo laže steče. Toplina in prijaznost običajno razbijeta manjše zadrege in negotovosti.« In to delo traja od sedmih do treh? »Pa ne vedno. Kot sem že dejala, je treba biti pri tem delu razgiban in prilagodljiv. Neštetokrat se je namreč zgodilo, da sem morala ob različnih izrednih priložnostih opravljati zadolžitve tudi izven delovnega časa. In moram reči, da mi takšne situacije niso bile nikoli odveč, saj to delo zelo rada opravljam.« Kar nekaj županov se je zvrstilo v vašem službovanju!« Da, pet jih je bilo. In vsak izmed njih je bil zame najboljši. Vsak je imel svojo vizijo delovanja, vsi so se močno trudili. Sicer pa mislim, da župan ne more biti kdorkoli, uživati mora ugled, si pridobiti zaupanje. Da pa smo dobro sodelovah in da je bilo delo obojestransko korektno, dokazuje tudi dejstvo, da se še sedaj radi vračajo na klepet in kavico.« Pa bi hoteli postati županja? »Hvala za tako prijetno vprašanje. Županja pa ne bi bila, kajti bolje je spremljati to izpostavljeno in zahtevno delo iz neposredne bližine.« B. Lobnikar Zlatoporočenca Frančiška in Avgust Jelen Pred dnevi sta na Polzeli praznovala zlato poroko Frančiška in Avgust Jelen. Oba izhajata iz številnih kmečkih družin. Prvi DA sta reka Frančiška in Avgust leta 1942. Po poroki sta nekaj časa živela na Ponikvi, kjer je doma žena, nato sta se preselila v Za-lože, Orlo vas in na Polzelo. Povsod sta si zgradila dom in manjšo gospodarsko poslopje. V zakonu sta imela osem otrok, doslej pa se je Jelenova družina že povečala za 13 vnukov. Kljub letom sta še čila in zdrava, tako da še sama gospodarita na manjši kmetiji na Polzeli. Frančiška, ki se je izučila za šiviljo, še tudi kaj zašije, Avgust pa se je izučil za mizarja in poleg dela na kmetiji še tudi kaj naredi. Obred zlate poroke je v farmi cerkvi na Polzeli opravil polzelski župnik Jože Kovačec. T.T. NA OBISKU PRI SIRKOVIH IZ PONGRACA Delo je tudi duševna hrana Pri Sirkovih vsakogar lepo sprejmejo, so mi rekli, ko sem se odpravljala, in da sta 82-letni Anton Sirk in njegova 76-letna žena Angela še prav čila in delovna. Pa sem se sklenila prepričati, če drži, da so tudi v teh težkih časih še ljudje dobre volje. Kar nekajkrat sem potrkala na napačna vrata, preden sem končno obstala pred visoko hišo, upajoč, da sem vendarle našla domovanje Sirkovih. Takoj je k meni pritekel kuža in me začel previdno ovohavati, potem pa sem zaslišala prijazen glas: »Tam ne bo nič. Kar tukaj okoli pridite.« Ko je Anton Sirk izvedel, s kakšnim namenom sem prišla, me je nemudoma povabil v hišo. Pravkar je prišel iz hoste in si nanosil nekaj mekone, da bo lahko nadaljeval s pletenjem košev. S tem si namreč krajša čas pozimi. To zimo je spletel že deset košev, pa še pletenke in košare dela. Večkrat ljudje koše naročijo, Anton pa jih ponavadi podari. Noče plačila. Prav tako ne tudi njegova žena Angela Sirk, ki me je s prisrčno naglico povabila naprej. Ona plete nogavice; kakšnih petdeset parov jih je že napletla na roke in od tega jih je približno dvajset že tudi podarila. »Volno mi prinese hčerka iz Laškega,« pravi, »ni treba, da bi človek za to plačilo jemal.« Kot dobra gospodinja takoj postreže z domačim vinom, ki ga sama pridelata. Nekaj ga data zetu, nekaj pa ga prodata v Zagorje. Tudi potica pride na mizo in jabolka, zraven pa se hiti opravičevati, da je ravno takšen čas, ko nima nič za zraven. Sicer pa vsako leto zako-ljeta dva prašička, da imata meso. Kar lepo živita na tej majhni kmetiji v Pon-gracu. Dela jima prav gotovo ne zmanjka, saj teliček, koza, dva prašička, dva zajca in celo morski prašički zahtevajo veliko skrbi. Tudi kravico sta imela, pa si je nista mogla več privoščiti. Lani sta prodala nekaj koz, kar 22 kokoši pa jima je pomorila kuna. »Mislila sem, da me bo kap,« mi pove Angela, »ampak sosedje so nama že podarili nove. Zares imava zlate sosede.« Pa življenje tudi njima ni bilo vedno tako naklonjeno. Anton Sirk je s trinajstimi leti kot 1 ... * Anton Sirk eden izmed trinajstih otrok moral iz rojstnega kraja Matke pod Kamnikom v svet s trebuhom za kruhom. Leta 1926 se je zaposlil v rudniku Huda jama v Laškem, kjer je delal do leta 1960, ko se je upokojil. Angela Sirk, doma iz Laškega, pa se je 16-letna kot zelo dobra učenka - »Odličnjakinja sem bila,« se pohvali - zaposlila kot operacijska sestra v bolnici. Delo je opravljala štiri leta, ko pa ji je zbolela mama, ga je morala opustiti. Se vedno ji je nekoliko žal in veseli se, ker sta se njeni vnukinji odločili za zdravstveni poklic. S prvim možem je bila poročena 18 let in iz tega zako- Angela Sirk na ima hčerko ter sina. Ko je ovdovela, sta se našla z Antonom Sirkom in sedaj sta srečno poročena že 36 let. »Da bi le zdrava bila in da bi mir bil,« si želita. Pa zdravje jima še dobro služi, le Angela je imela nekaj težav po nesrečni smrti sina in vnuka. »Pa to bo verjetno od živcev,« mi razloži in me Rriianja, naj vendarle vzamem kakšen kos potice. Ko pa odklonim pijačo, mi hiti zatrjevati, da onadva z možem prav tako skorajda ne pijeta. Pogovor prekine obisk znanca, ki je prišel po koš. Ni strahu, da bi le- teh zmanjkalo, čeprav jih Anton velikodušno razdaja. Neko zimo, kmalu po upokojitvi, jih je naredil kar 36. »Če bi imel vse pripravljeno, bi enega delal približno dva dni,« preračunava, doda pa, da človek nikoli nima časa samo za eno opravilo, saj je treba poleg pletenja še marsikaj postoriti. Delo sta si lepo porazdelila in živino ima na skrbi Angela. Tudi drugače jima ni prav nič dolgčas, saj se pri tako gostoljubnih ljudeh obiski kar vrstijo, hčerka je pri njiju vsak teden in tudi po telefonu se da kaj pogovoriti. Zvečer gledata poročila, potem pa se ponavadi oba lotita vsak svojega opravila: Angela plete nogavice tudi do enajste ure zvečer, Anton pa dela koše. »Joj, tako imamo umazano,« se mi Angela Sirk opravičuje, »ampak ne morem pustiti ata, da bi zunaj delal, kar tule noter sedi.« Malce ga tudi pokara, češ da noče k zdravniku zaradi težav z vidom, pa ji odrezavo odvrne, da »dohtarji tudi umrje-jo«, zakaj bi le hodil tja. Pa ni življenje nič težko zanju, ko živita samo z eno pokojnino, ju povprašam. »Ah, kje pa,« se nočeta pritoževati. Nekaj zemlje imata, sicer slabe, pa vendar pridelata fižol, krompir in povrtnino, meso je od prašičkov, koza da tudi do štiri litre mleka na dan, pa kar gre. »In še sosedje so zlata vredni,« ne pozabita večkrat omeniti. Pokažeta mi cele vrste buteljk, ki so jih jima prinesli v zahvalo, večkrat jima odstopijo liste in žagovino za gnoj pa drva in še pomije, star kruh, odpadno koruzo ah češplje za hrano prašičkom. Prav radi ju njuni prijazni sosedje tudi kam zapeljejo, če imata nujna pota, ampak Angela se pohvali, da je za 70-letnico dobila motor, s katerim se kar pridno prevaža. Ne, od tu ne bi šla nikoli, četudi je bilo treba v hiši marsikaj urediti, ko sta jo kupila. Oskrbeti vodovod, napeljati telefon, centralno kurjavo, celo težave z elektriko so bile. Pa delo je v tem domu vedno dobrodošlo. »Veste,« mi Anton zaupa, »zame je delo tudi duševna hrana. Nekateri ljudje hodijo po veselicah, pri nas pa za kaj takega ni časa.« »Ne vem, če bi še bila tako zdrava, če me ne bi delo držalo pokonci,« ga dopolni njegova žena. Preden odidem, mi razkažeta še svoje ži-valice in mi za slovo stisneta v roke vrečko jabolk in tople pletene nogavice. »Pa zglasite se še kaj pri nas, če boste hodili tod okoli,« mi skušata izvabiti obljubo. Seveda, obljubim tudi sebi. Nekaj zatrdno drži: pri Sirkovih bi me prav gotovo lepo sprejeli. Dominika Sambolič KINOLOŠKO DRUŠTVO ŽALEC Šolanje psov njihova stalna naloga Intervju z Dušanom Rebecem, podpredsednikom KD Žalec Pes je že od nekdaj človekov najzvestejši prijatelj. Domačega psa so vzgojili iz volka in šakala in je najstarejša udomačena žival v Evropi. Danes poznamo številne pasme, ki se razvrščajo med lovske, službene pse, pse čuvaje in tako imenovane luksuzne pse. Pri lovskih psih so nam najbolj znani jazbečar, ptičar, foksterier, hrt, seter, pointer. Službeni psi, ki jih uporabljajo reševalci, policija, vojska in seveda kot ljubljence tudi vsi ostali so ovčar, bemandinec, boksar, šnavcer. Čuvaji so novo-furlandec, pudel, pinč, terier. Med luksuzne pse pa se prištevajo mops, pekines, mali španjel itd. Seveda pa je to le osnova, saj iz tega izhajajo nove vrste in podvrste glede na kraj vzreje in mešanje. Vsi ti psi pa se dajo seveda tudi šolati, s tem pa so lastniku v še večje veselje in zadovoljstvo. Za šolanje psov skrbijo kinološka društva, ki jih je v Sloveniji kar lepo število. V zadnjem času pa se pojavljajo tudi zasebne šole. V naši občini je pri tem nadvse uspešno in dejavno kinološko društvo Žalec, ki ima svoj poligon za šolanje v Ložnici pri Žalcu. Da bi kaj več zvedeli o njihovem delu in predvsem šolanju, smo povabili pred mikrofon Dušana Rebeca, podpredsednika društva in predsednika tehnične komisije za šolanje psov in ostale kinološke prireditve. Šolanje psov zahteva določeno obdobje. Koliko tečajev imate na leto, kako dolgo trajajo...? »Tečaj je pravzaprav kar naporen, tako za psa kot njegovega vodnika. Brez vztrajnosti pa seveda pri tem ne gre. Tečaj traja 70 ur. Dobivamo se dvakrat tedensko, in to ne glede na vreme. Nekako v štirih mesecih se tečaj zaključi, psi pa se seveda v tem času tudi marsičesa naučijo. V društvu vsako leto pripravimo spomla- danski in jesenski tečaj. Spomladanski vključuje izpite, medtem ko je jesenski le nekakšna mala šola za spomladanski tečaj in izpite.« Kakšne pasme psov šolate? Kot vemo, so nadvse uspešni tudi razni mešanci, čeravno se ljudje ne odločajo pogosto za organizirane oblike učenja svojih ljubljencev. »Slednje povsem drži, vendar je vse več tudi takšnih vzrejnikov in ljubiteljev pasjih štirinožcev, ki želijo kultivirati svojega psa, zato se odločajo za šolanje v naših tečajih. Poudariti moram, da šolanje psov ni omejeno na pasmo, ampak lahko šola psa vsak, ki hoče, da bo njegov pes znal še kaj več kot zgolj tisto, kar ima nekako že v genih...« Sedaj že nekaj vemo tudi tisti, ki se na te stvari ne spoznamo preveč dobro. Zanimivo pa bi bilo zvedeti tudi, kako šolanje sploh poteka? »Šolanje je sestavljeno iz treh delov. In sicer iz vaj poslušnosti, vaj sledenja in vaj obrambe. Prav iz slednje vaje pa se dela tudi selekcija med psi, saj se na podlagi teh vaj odločimo, kateri izpit bo opravljal posamezni pes. Dejstvo je, da nam obrambni nagon psa pove, kateri pes je sposoben za opravljanje višjih izpitov in kateri ne. Pes, ki nima dobrega obrambnega nagona, opravlja večinoma samo izpit A. Ta ne vključuje vaj sledenja in obrambe. Naslednja stopnja šolanja je izpit B, nadaljnji izpiti in sposobnosti psa pa se ocenjujejo z rimskimi številkami od ena do tri. Tri pa je seveda riajvišji izpit in takšnih psov ni ravno veliko. Če pogledamo še nekoliko podrobneje, kaj na primer zna pes, ki opravi izpit z oznako rimska ena? »Takšen pes zna poiskati dva predmeta na 400 korakov dolgi sledi, obvlada vodljivost na povodcu, prosto vodljivost Člani Kinološkega društva Žalec imajo 29. februarja svoj redni letni občni zbor. Dobili se bodo ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Polzela. Če želite, se jim pridružite in se včlanite v njihovo druščino. ob nogi, sedenje med gibanjem vodnika, ležanje z odpoklicem, prinaša predmete čez ovire, najbolj atraktivno pri tem in ostalih izpitih pa je njegova obrambna usposobljenost. Za tovrstno šolanje pa so tudi šolani ljudje - markerji, ki imajo posebne izpite - licence. Ti pse naučijo obrambe oz. napada.« Za konec našega pogovora morda še to; kaj bi kot poznavalec in učitelj svetovali lastnikom psov in kakšni so vaši načrti v prihodnje? »Vsak, ki se odloči za šolanje svojega psa, rabi pasjo ovratnico, usnjeno vrvico - povodec ter predmet za igranje oz. prinašalo. Povedati je treba tudi, da vsakdo, ki želi svojega psa kultivirati, to najbolje stori z vpisom v enega izmed naših tečajev. Dejstvo je namreč, da psi v družbi z drugimi psi veliko pridobijo pri svojem obnašanju. Niso več napadalni do drugih psov, so bolj ubogljivi in zato tudi nam v večje veselje. V našem klubu, katerega predsednik je Karli Korber, smo veseli vsakogar, ki želi postati član naše druščine. Vsekakor pa nam načrtov za prihodnost ne manjka. Letos bomo na poligonu do konca zgradili brunarico, pripravili bomo dva tečaja, organizirali izpite, se udeleževali republiških in drugih tekmovanj ipd.« Upamo, da smo vam nekoliko približali to nadvse zanimi- Letošnji spomladanski tečaj šolanja psov se pričenja prvega marca ob 10. uri na njihovem učnem poligonu v Ložnici pri Žalcu. Vsi, ki želite šolati svojega psa, se jim tega dne lahko pridružite in takrat uredite vse formalnosti. vo področje delovanja kinološkega društva Žalec in vas morda celo navdušili za šolanje vašega hišnega štirinožnega prijatelja. D. Naraglav Kultura je bogastvo duha Ker so na dan kulturnega praznika v Žalcu odprli Klemenčičevo galerijo, je bila osrednja občinska proslava tega praznika teden dni kasneje v Domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Milan Dobnik, ki je poudaril, da se skozi kulturno zgodovino naroda zrcali njegova kulturna zrelost in vrednost. V umetniškem programu S podelitve Savinovih odličij. Foto: T. T. je nastopil oktet Adoramus s Polzele. Ob tej priložnosti so podelili tudi Savinova priznanja, nagrade in plakete. Priznanja so prejeli: Hilda Javornik, Stane Podbregar, Rozika Pukmajster, Mija Novak in Marko Slokar, vsi s Polzele, Franc Kokovnik iz Prebolda, Breda Veber iz Griž in Vili Pižom iz Andraža. Plakete so prejeli: Anton Farčnik iz Prebolda, Feliks Srebot iz Liboj in Jožica Ocvirk iz Žalca. Nagrade so prejeli: Jože Jančič za dolgoletno delo v Svobodi Liboje, Lojze Rak iz Tabora za neumorno delo na kulturnem področju v Taboru ter Kulturno društvo iz Gotovelj ob stoletnici zborovskega petja in delovanja društva. IJ Deseti brat v Taboru Dramska skupina Kulturnega društva Ivan Cankar iz Tabora je v soboto prvič uprizorila dramo Josipa Jurčiča Deseti brat. Po besedah režiserja Janeza Kozmelja so se na uprizoritev drame pripravljali več kot štiri mesece in imeli okrog 60 vaj. Domačemu občinstvu so se predstavili v soboto in nedeljo, načrtujejo pa že tudi gostovanja in prvo bo na Vranskem. Na sliki: Igralci z režiserjem Janezom Kozmeljem. t. TAVČAR Uspešno sodelovanje s starši Srečen otrok je pogoj za njegov in družben razvoj, pravi Mara Mohorko »V preteklih letih je bilo v žalski občini zgrajenih veliko objektov za otroško varstvo tudi s pomočjo samoprispevkov. V redne oblike varstva je bilo vključenih 60 odstotkov, s skrajšanimi pa kar 80 odstotkov otrok. Posledice družbene krize pa niso prizanesle niti najmlajšim, številne družine so v stiski, družbena pomoč ne zadošča potrebam. Posledice stisk otrok in družin se bodo in se že kažejo, le zavedamo se jih še ne. Da je srečen otrok pogoj za njegov in družbeni razvoj, se v Vzgojno-varstvenem zavodu še kako zavedamo,« pravi ravnateljica Mara Mohorko. stroškov varstva. Omogočamo sicer tudi odlog plačil, zlasti pri tistih starših, ki neredno prejemajo plačo, pa vseeno ne moremo učinkoviteje vplivati na odhajanje otrok. V vedno težjih ekonomskih razmerah pa posluje tudi naš zavod, saj materialni stroški nezadržno rastejo. Zato bomo morali tudi mi povišati cene, ki nam jih določa republika. Nova zakonodaja predvideva tudi druge oblike organizi- ranja varstva otrok, zato bo kakovost dela zelo pomembna. Z izobraževanjem in trdim delom smo na strokovnem področju sledili znanosti, ki je v zadnjih letih precej napredovala. Otroci in starši postajajo soustvarjalci programa. Tako nam je uspelo izvesti več skupnih prireditev, v katere so se starši radi vključili. Iščemo tudi zunanje sodelavce, teh pa ni lahko pridobiti. Za dodatne programe pripravljamo publi- kacijo, v njej pa bodo med drugim zajete plesne, kuharske in šivilske dejavnosti. Vzgojiteljice so pripravile otroški abonma, z njim pa bomo gostovali po vseh enotah. Skratka našo dejavnost želimo obogatiti z novimi oblikami in s pomočjo staršev in zunanjih sodelavcev. Če se bomo medsebojno bolje poznali, se bomo tudi bolje razumeli,« pravi ravnateljica Mara Mohorko. jk Mara Mohorko »S posledicami družbene krize se srečujemo tudi na področju otroškega varstva. V dnevne oblike varstva je sedaj vključenih manj kot polovica otrok. Starši, ki izgubijo zaposlitev, so največkrat prisiljeni otroka obdržati doma. V krajih, kjer je vrtec bolj od- daljen, starši pa nimajo prevoznih sredstev, opažamo osip. Najpogostejši vzrok pa je seveda ekonomski. Kriteriji za družbeno pomoč so zaradi po-mankanja sredstev vedno ostrejši, starši pa zaradi nizkih osebnih prejemkov ne zmorejo Trgovina z mešanim blagom KLINC Podlog 8/b, telefon: 063/701-359 Najcenejše pivo v Savinjski dolini ZABOJ PIVA: samo 550,00 SLT PERSIL - 3 kg - 504,00 SLT KAVABAR-100g- 44.00SLT Cene veljajo do konca zalog! UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Usposabljanje in permanentno izobraževanje Prva generacija oblikovalcev zaključila študij ob delu Nekateri ljudje šele v letih, ko dozorijo, spoznajo, kaj jih v življenju resnično veseli. Žal je še vedno tako, da določeni poklici zaradi takšnih »mladostnih zmot« za mnoge ostanejo za vedno nedosegljivi. Na UPI-Ljudski univerzi Žalec so dokazali, da so poti lahko vedno odprte, če si to resnično želimo. Skupaj s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so pred dobrimi tremi leti ponudilil tistim, ki so čutili nagnjenje in imeli tudi nekaj nadarjenosti za oblikovalsko delo, možnost, da si pridobijo poklic, o katerem sanjari marsikdo - poklic modnega ali industrijskega oblikovalca. Prijav za šolanje je bilo veliko - kar 58 kandidatov je opravljalo preizkus likovne nadarjenosti. Za šolanje je bilo izbranih 28, do konca jih je vztrajalo 17. Vzrok za tolikšen osip je v dejstvu, da šola zahteva ob predavanjih še veliko domačega dela, risanja, oblikovanja različnih materialov, šivanja... To pa so ob službi zmogli le najbolj vztrajni. Toda splačalo se je in prva generacija je z izdelavo obsežne diplomske naloge in kolekcije oblačil za modno revijo zaključila šolanje. So prvi v Sloveniji, ki jim je uspelo zaključiti tovrstni študij ob delu, zato so na svoj uspeh še posebej ponosni. Nekateri med njimi že delajo v oblikovalskih oddelkih podjetij, nekateri se bodo šele poskusili uveljaviti. Drugi začenjajo poklicno pot v lastnem podjetju ali trgovini. Upajmo, da bodo v času, ko se bo treba na domačem in tujem tržišču uveljavljati predvsem z lepo oblikovanimi industrijskimi izdelki, lahko svoje znanje s pridom uporabili. In še dobra vest za tiste, ki o takem poklicu sanjarite: tudi letos bodo vpisovali v obe smeri - modno in industrijsko oblikovanje. V program se lahko vključite, če ste končali vsaj triletno poklicno šolo ka- terekoli smeri, vse potrebne informacije pa dobire na UPI-Ljudski univerzi Žalec. Vabilo v šolo za starše Starši se v obdobju, ko njihov otrok odrašča, kar naprej srečujejo z mnogimi problemi. Pri njihovem reševanju si pomagajo s priročniki, z osebnimi izkušnjami, pogosto pa pogrešajo nasvete strokovnjakov, h katerim bi se lahko zatekli po pomoč. Na UPI-Ljudski univerzi Žalec so se odločili, da bodo pomagali staršem pri reševanju učnih in vzgojnih težav njihovih otrok. Zato bodo v naslednjih mesecih organizirali ciklus predavanj, ki so ga poimenovali ŠOLA ZA STARŠE. Izkušeni strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja bodo poskušali pomagati staršem, da se bodo bolje znašli v odnosu do svojega otroka. Teme predavanj: - ZA OTROKOVO BOLJŠO SAMOPODOBO - predavateljica prof. -Danica Cedilnik (za vse starše), - POT K OTROKU - predavateljica prof. Magda Juvan, (za vse starše), - TEŽAVE PRI BRANJU IN RAZVIJANJE BRALNIH NAVAD - predavateljica prof. Danica Cedilnik (za starše učencev razredne stopnje), - VZGOJA K DELAVNOSTI - predavateljica prof. Magda Juvan (za starše učencev razredne stopnje), - UČIMO SE Z MISELNIMI VZORCI - predavateljica prof. Marija Gabrijelčič (za vse starše), - ZDRAVSTVENE TEŽAVE NAŠIH ŠOLARJEV - predavateljica bo zdravnica-pediatrinja (za vse starše). Prvo predavanje bo v petek, 13. marca, ob 17. uri v prostorih ljudske univerze Vabljeni! Nova knjiga A. Videčnika Znani publicist, Aleksander Videčnik, iz Mozirja je izdal novo knjigo, ki ima naslov Iz roda v rod. Na slovesni predstavitvi v mozirski občinski knjižnici, kjer so odprli tudi razstavo glasbil in drugega gradiva v povezavi s preteklostjo domačih godcev, je o novi knjigi spregovoril najprej prof. dr. Matjaž Kmecl, nato pa še magister Lojze Plaznik, to je že 19 knjiga Aleksandra Videčnika. ____________________________________ T. T. Galerija in spominska soba v Savinovi hiši V Savinovi hiši v Žalcu sta odprti galerija rojaka Doreta Klemenčiča-Maja in obnovljena spominska soba Rista Savina, in sicer vsak četrtek od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Ogled za skupine je možen po dogovoru, za kar je treba poklicati Občinsko matično knjižnico na številko 713-245. Proslavili 8. februar Za slovenski kulturni praznik so v domu oskrbovancev na Polzeli organizirali proslavo, ji jo je pripravila Vilma Marčinko. V programu so oskrbovanci recitirali Prešernove poezije in predstavili Cankarjeva dela. Zapel je mešani pevski zbor Svoboda Polzela pod vodstvom Marka Slokarja, na koncu programa pa so vsi skupaj zapeli več narodnih pesmi. J. P. Hmezad Telefon: 721-246, 721-242 KZ SAVINJSKA DOLINA KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE Odprto: od 7.30 do 15. ure, vsak četrtek od 7.30 do 17. ure, sobota od 7.30 do 12. ure NA ZALOGI PO STARI CENI TRAKTORJI: IMT, SAME DELFINO, TORPEDO DEUTZ, ZETOR, UTB, SAME DELFINO FRUTETO HMELJARSKI KOMPLETNI PROGRAM SIP ŠEMPETER: nakladalka SNP 17, SNP 20, SNP 26, kosilnica 135 RK, kosilnice 165 RK pajek 230, pajek 340, pajek 460, tornado IN SAMO ENKRATNA FEBRUARSKA PONUDBA -PO UGODNIH CENAH trosilnik ORJAK 25, trosilnik ORJAK 40 CISTERNE CREINA: 1201, 17001, 22001, 27001, 32001 TEHNOSTROJ LJUTOMER: kiper prikolica 4,5 ton, itd_ Po zelo ugodnih razmerah lahko dobite: semenski krompir, koruza semenska (PIONIR, EVA, KLARA, DEA, MIRNA, BC 388, 318, 272), gradbeni material, cement, apno, kritina, opeka itd_ OBIŠČITE NAS ALI NAS POKLIČITE PO TELEFONU IN SE PREPRIČAJTE O KONKURENČNIH (STARIH) CENAH! Se druga plat zvona Opozicija vedno bolj srdito in nekulturno napada predsednika vlade Lojzeta Peterleta, češ da je njegova vlada nesposobna. To je za vlado in za predsednika žaljivo. Ogromne škode, ki so jo komunisti v 45 letih vladanja napravili na skoraj vseh področjih, predvsem pa v gospodarstvu, pač ni mogel g. Peterle s svojo vlado popraviti v tako kratkem času. Vladi je bilo delo ovirano tudi zato, ker so mu ti njegovi kritiki, ki so krivci za stanje, kakršno je sedaj pri nas, metali polena pod noge, namesto da bi mu pomagali, ko je popravljal njihove grehe. Kljub tako težkemu stanju, kakršno je prevzel, in velikim oviram pa je njegova vlada naredila mnogo. Preprečila je popolno razsulo gospodarstva, zagotovila socialni mir, uvedla lastno valuto in dosegla sprejem nove ustave. Gospod Peterle ima zagotovo nesporne zasluge za osamosvojitev Slovenije, saj so nam bile naklonjene in so nam pomagale stranke krščanskih demokratov, ki jih je g. Peterle skrbno obiskoval. Nasprotno pa so naši osamosvojitvi bile nenaklonjene vse levo usmerjene stranke in vlade Evrope, seveda tudi naši prenovljeni komunisti in njihovi simpatizerji, Školjčevi liberalci, socialisti in njim podobni, ki imajo dva obraza. Govorili in pisali so za osamosvojitev, ker so videli, da se je tako odločil ves slovenski narod in bi bili politično onemogočeni, če bi ravnali drugače; mislili pa so si svoje. Predvidevali so, da bo komunistična jugoslovanska armada poskušala ohraniti boljševizem tudi v Sloveniji. Zato so si levičarji prizadevali, da bi jim to uspelo. Bili so proti slovenski vojski, brez katere bi naše osamosvojitve sploh ne bilo. Za Slovenijo brez vojske so se zavzemali prenovitelji, posebno Sonja Lokar, Školjč, Šetinc, Potrč in še drugi. Še vedno namreč drži pravilo, da boljševiki govorijo in pišejo eno, delajo pa povsem drugo. Njihovo glavno načelo je: dokopati se do oblasti in se na njej obdržati. Na nepošten način, z lažmi in prevarami to poskušajo pri nas tudi danes. Držijo se pravila: če ponoviš laž desetkrat, bo postala resnica. Staro boljševistično pravilo je: najboljše in najbolj poštene ljudi potisniti v blato, nesposobneže in pokvarjence pa povzdigniti do odgovornih funkcij. Zato tako pogosto sestavljajo ankete o pozitivnih in negativnih Slovencih. To so dobro preštudirane in prirejene metode za dezinformacijo Slovencev. Kljub takim metodam pa je Marxov nauk - boljševistični režim dokazal življenjsko nesposobnost in propadel v 70. letih. Na oblast je prišel s terorjem, lažjo in prevaro, z enakimi sredstvi se skuša obdržati čim dlje na oblasti tudi pri nas. Zato je nujno potrebno v novem volilnem zakonu uporabiti v glavnem večinski sistem in stranke, ki bodo levo usmerjene, tudi kot take označiti. Tako bi se lahko volilci pravilno odločili brez kakršnegakoli zavajanja. Prepričani smo, da bi takšen volilni zakon lahko pripravila samo sedanja vlada. Jože Tominšek, Prelska 12, Vinska Gora Še druga plat zvona ali komu zvoni Gospod Jože Tominšek! Prehod iz socialistične družbene ureditve je imel poleg 'drugega za posledico tudi sestop političnega podsistema (= komunistične partije) s centralnega mesta v družbeni ureditvi, s čimer je politični podsistem izgubil tudi regulativno funkcijo celotnega družbenega dogajanja. Nadomestil ga je sistem parlamentarne demokracije, za katero je Churcill dejal, da je najslabša od vseh možnosti, da kopiči napačne odločitve brez primere, toda težava je v tem, da ni nobene boljše. Iz tega izhaja, da lahko parlamentarni sistem jemljemo kot sistem z napakami, vendar tudi kot trenutno najboljši poznani način, s katerim prebivalstvo izraža svojo legitimno in legalno voljo. Je pa rezultat vsakih volitev v parlamentu formuliranje vladajoče pozicije in njej nasprotujoče opozicije. In v taki začasni (poudarek je na besedi začasno) porazdelitvi moči so razdeljene tudi funkcije delovanja. Vladajoča pozicija vlada, opozicija pa ji pri tem gleda pod prste in se oglasi vsakokrat, kadar ji kaj ni všeč, tako s konstruktivnimi kakor tudi z nekonstruktivnimi kritikami. In taka igra poteka tako dolgo, dokler se vladajoča pozicija in opozicija ne dogovorita, da bosta delovali družno in soglasno. Taki dogovori pa se sklepajo za posamezna področja politike, ki pomenijo državno važne odločitve. Ena takšnih odločitev je bila tudi odločitev o osamosvojitvi, kjer so družno nastopile vse parlamentarne in izvenparlamen-tame politične stranke. Taka je bila tudi volja ljudstva, se še spomnite? Zato so vaše naved- be v pismu Še druga plat zvona, ko političnim veljakom nekaterih političnih strank na Slovenskem očitate dvoličnost in naklonjenost komunistični jugoslovanski armadi vredne najprej pomisleka o moralnih kvalitetah vaše osebnosti, ki pa me na tem mestu ne zanima. Želel bi vam navesti samo nekaj dejstev: sam se uvrščam nekam levo od sredine na lestvici politične pripadnosti, čeprav nisem član nobene politične stranke. Ves čas agresije na Slovenijo sem bil v uniformi in kot množica meni podobnih mladih ljudi sem bil tudi sam prepričan, da ne bom pustil jugoslovanski vojski podjarmiti niti koščka dežele, kjer sem preživljal svoje otroštvo in mladost. Zato sem užaljen, da me zmerjate z boljševikom in mi očitate zavestni kolaboraci-onizem (iz duha vašega pisma namreč izhaja miselnost, da kdor ni z nami, je proti nam). Zanima me, kje za vraga ste bili vi med minulo vojno, saj skoraj ne morem verjeti, da ne bi opazili, da se uniformirani volilci niso med seboj delili po strankarski pripadnosti. Živimo namreč v Sloveniji, ne na Hrvaškem. Naslednja, manjša dejstva pa so, da ne znate pravilno napisati niti priimka Marx (po vaše Marks - po načelu. Piši kao što govoriš), kot kaže, pa vam tudi ni znano dejstvo iz politologije, da je boljševizem v trenutnem slovenskem prostoru že preživeta stvar. Znašel se je na smetišču zgodovinske šare in se kot tak ne more več predstavljati kot realnost, lahko samo straši, podpbno kot zmaji in hudobne čarovnice iz pravljic. Le teh pa se ne bojijo več niti otroci. In še nekaj vaših smelih ugotovi- tev. Po vaše bi naj Peterletova vlada zagotovila socialni mir. Ja, kje za vraga pa živite, da si upate izjaviti takšen bistroumen nesmisel. Kajti, blagor vam, če se v tem času čutite socialno vami. In da vam osvežim spomin: tisto, kar nosite v denarnici in se imenuje tolar, ni denarna valuta, temveč samo bon, ki jo nadomešča. Le te zaenkrat v Sloveniji še nimamo? So tudi za to krivi Potrč, Školč, Šetinc, Lokarjeva in podobni? In še vaš bistroumni zaključek pisma, ki nima nobene zveze z ostalimi odstavki vašega pisanja. Čeprav se podpišete z imenom in priimkom in-nikjer ne navedete svoje pripadnosti katerikoli politični stranki ali gibanju, vehementno operirate z izrazom »mi« (»prepričani smo...«). Le v čigavem imenu ste pisali? In kot sociolog vam moram priznati, da je vaše znanje s področja teorije volilnih sistemov strašno pomanjkljivo. Ker, če se hočete res iti demokracijo, potem uporabljate proporcionalni sistem. Mogoče s popravki. In naj si na koncu dovolim še lekcijo iz sociolingvistike: Slovenci poznamo ali drugo plat medalje ali pa bitje po plati zvona. Oba reka imata povsem različna pomena, zato ne moremo od vsakega vzeti po malo in sestaviti novega. In ko smo Slovenci v preteklosti slišali, da bije zvon, smo vedeli, ali da je poplava ah da gori, v skrajnem primeru je v deželo pihaj al Turek. Mimi smo bili le ob opoldanskem zvonjenju v nedeljo, ko bitje zvona milo odmeva po lepi deželi slovenski. Kaj mislite, gospod Jože, komu zvoni? Z odličnim spoštovanjem Brane Lobnikar Nekateri zaman čakali na avtobus Na kulturni praznik, 8. februarja, sta se udeležili tradicionalnega pohoda Dramlje--Žiče-Špitalič-Uršula dve manjši skupini iz naše občine. Med njimi je bil tudi planinec, ki se je udeležil vseh dosedanjih pohodov. Vse skupaj ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi stvari nerazumljivo zapletle. Za ta pohod je bil namreč že rezerviran poseben manjši avtobus, vendar smo ga morali odpovedati, saj je podpredsednik PD Žalec Dušan Šip na vabilu napisal, da je organiziran prevoz skupaj s PD Zabu-kovica. V Žalcu je nato večja skupina čakala na avtobus pred Ob- čino, kot je bilo dogovorjeno, vendar ga ob navedenem času ni bilo od nikoder, pa tudi pozneje ne. Ne vemo, ali v tem primeru Dušan Šip ni menil, da je potrebno odpoved avtobusa sporočiti tudi zainteresiranim. Mislimo, da so posamezni funkcionarji zaradi članstva, ne pa obratno. Čas bi že bil, da to v PD Žalec končno dojamejo! Nekateri smo se pač znašli, kot smo se znali, drugi pa so razočarani odšli na bližnji Hom, saj je bila sobota kot nalašač za planinski izlet. O izletu smo povprašali tudi tajnika PD Zabukovica, ki pa se je tudi sam jezil, saj za izlet niso obesili niti letaka z vabi- lom in zato tudi ni bilo prijav. Tisti najvztrajnejši so odšli na pot z osebnim avtom in na pohodu smo se tudi srečali. Ker je bilo za ta pohod vedno dovolj zanimanja, lahko trdimo, da bi se nas zbralo več kot za mali avtobus, zato bi se morali tisti, ki so nas zavedli, da smo ga odpovedali, opravičiti vsem tistim, ki so avtobus čakali zaman. Zaradi takih in podobnih dogodkov lahko samo rečemo, da si planinstva ne sme nihče lastiti kot nekaj svojega, posebej pa ne sedaj, ko smo pred stotim jubilejem planinstva v Sloveniji in tudi v dolini. Posebej pa bodo o tem morali premisliti v Žalcu! i.j. NARKOMANOVA ZGODBA »Nikoli niso imeli časa zame...« Recimo, da ji je ime Andreja. Andreja je štirinajstletno dekle, doma iz lepe hiše iz kraja, nekje v Savinjski dolini. Sama pripoveduje tole zgodbo: »Ko sem bila še otrok, sta starša gradila hišo in tako sem bila veliko časa pri stari mami ali pa sem se igrala s svojimi prijateljicami iz osnovne šole. Doma se nismo nikoli prepirali, vendar pa oče in mama zaradi zidave in službe nista imela preveč časa zame. To pa tudi ni bilo potrebno, saj sem se v šoli dobro učila. In tako sem se v šestem razredu prvič zaljubila v fanta iz osmega razreda. Spomnim se, da so po pouku kadili za šolo. Nekoč mi je dejal, da se že ne bo družil s takšno smrkljo, ki si ne upa kaditi. Tako sem pokadila svojo prvo cigareto. Včasih smo pili tudi pivo in v sedmem razredu sem prvič prišla domov pijana. Ko sem ležala v postelji in mami-rekla, da me boli trebuh, mi je dejala; ,Oh Andreja, pač postajaš ženska1. Ni je bilo težko pretentati. V osmem razredu pa sem z druščino postopala po trgu, ko smo srečali fanta, ki je hodil v srednjo šolo. Povabil nas je na pivo in na igrišču za šolo se mi je prvič Zgodilo, da sem kadila travo. Hotela sem poskusiti, kako bo delovalo name. Bila sem omotična in spominjam se, da smo se veliko smejali. Tako smo še večkrat kadili, Zaprite odvisnost, ne odvisnike Nedolgo tega je moj mah nadobudnež (šesti razred osnovne šole) prišel domov ves prestrašen in vznemirjen. »Mami, več kot polovica petega razreda je zbolela! Vsi so začeli nenadoma bruhati, bolela jih je glava ...« Naslednji dan je prinesel novico o čudnih nalepkah, imenovanih Blue star. Na njih naj bi bila mamila, ki se tako pričenjajo počasi širiti tudi na osnovnih šolah. Statistika dokazuje, da so samo v žalski — občini leta 1990 izdali štiri kazenske ovadbe za omogočanje uživanja droge, leta 1991 pa dve ovadbi zaradi proizvodnje in predelave mamil. Zasegli so 260 sadik indijske konoplje. Sodniku za prekrške so zaradi posedovanja mamil podali štiri predloge. Trenutno je registriranih okoli šestdeset uživalcev trde droge in derivatov, vse več otrok pa se »zabava« z vdihavanjem hlapov lepila in bencina. V samopostrežni pri blagajni pred mano mladenič, sedmi, osmi razred osnovne šole, plačuje pivo. Vprašam ga, če ne bi bilo bolje, da bi si za žejo kupil liter mleka. »Je PREDRAGO, ravno toliko imam, da si lahko kupim pivo,« mi odvrne. Razmišljam, kam vse to pelje? Ljudje si pred resnico radi zatisnemo oči, ker resnica pogosto boli. Običajno zamahnemo z roko, češ da se to ne dogaja nam, naši otroci pa že niso takšni. MOJ OTROK ŽE NE! Dragi starši, ravno zaradi tega sem sklenila pričeti »malo vojno« proti zasvojenosti s cigaretami, alkoholom in mamili. Človek je žrtev zasvojenosti že od rojstva. Prične se z dudo ali prstom. Vsi vemo, kako težko je otroka od tega odvaditi. Duda je prva tolažba, ki jo dobi otrok, včasih tudi v zameno za pravljico za lahko noč. Ko včasih na sistematskem pregledu triletni-kov na to opozorim, je pogost odgovor, da dude ni težko dati stran. Starši, ali ni to laganje samemu sebi? Vesela leta pubertete. Otroci ne želijo biti več otroci. Z malimi nogami stopajo v veliki svet odraslih. A kaj, ko niso vsi kot obuti maček iz pravljice. Pogosto v želji po odraslosti sežejo po cigareti. Najprej eni, dveh, treh... nevede in nehote navada prerase v pet, šest, na koncu v škatlico, dve. In potem, kako prenehati? Pravijo, da lisica obsoja past in ne sebe. Da ji človek ni v tem podoben? Najstniki si tako kujejo lastne verige, kajti NIKOLI NE VEŠ, KAJ JE DOVOLJ, DOKLER NE SPOZNAŠ, KAJ JE PREVEČ! V teh »veselih letih« so v modi tudi žuri, prvi obiski diskotek, v njih pa prvi kozarci »taprave pijače«. Več močnega spiješ, večji »frajer« si. No, maček potem res ni prijeten, a se preživi. Sedaj, na žalost in obup, gredo temu na roko še davki. Se je sploh kdo od davčnih predpisovalcev vprašal, koliko mladih bo sedaj prej kot po mleku seglo po alkoholu. Se zavedajo, da bodo pomagali zresti generaciji, ki bo bolj poznala žgane pijače kot mleko in njegove proizvode? In že smo na vrhu piramide, ki se imenuje odvisnost! Prilezli smo na vrh ledene gore, ki se imenuje: mamilo! To ni stvar zahoda, to ni bolezen kapitalistične družbe, to je bolezen, ki je pričela razjedati tudi nas! To je ledena gora, ki se ji vidi le vrh. Prične se nedolžno, s prvo cigareto - jointom, zaradi »heca«, nadaljuje pa se zelo hitro in konča z razpadom osebnosti, z uničenjem družine. Starši ponavadi resnico spoznajo zelo pozno ali celo prepozno. Vsi ti mladi zasvojenci kmalu ugotovijo, kam jih to vodi, a kaj, ko si sami, brez pomoči staršev, družbe in zdravnikov, ne morejo pomagati. Zato, dragi starši, sem sklenila, da bom napisala nekaj o tem. Ozrimo se okoli sebe, če bomo iz krempljev mamil uspeli rešiti enega samega človeka in mu pokazali pravo pot, bomo štorih veliko. Dovolj bo že samo to, če vas bo moje pisanje spodbudilo k razmišljanju. Pomagal mi bo znanec Brane z resničnimi zgodbami. To niso zgodbe pisatelja, te zgodbe je napisalo življenje samo. Pravijo, da kdor obžaluje žebelj, bo izgubil podkev, kdor obžaluje podkev, bo izgubil konja. Sklenila sem zabiti prvi žebelj,, prižgati prvo lučko, ki bo morda razsvetlila dogajanje okoli nas. Morda bo komu pokazala pot iz teme, pod svobodno sonce, kjer ni mamil. Vaša pediatrinja sedaj pa, ko hodim v srednjo šolo, mi do robe ni težko priti. Sicer pa mislim, da mi marihuana ne more škoditi, saj ima blažji učinek kot močna pijača, ki jo pije moj oče. Pravzaprav mislim, da marihuana sploh ni ,ta prava1 droga. Pa tudi doma nimam problemov, saj se še vedno dobro učim. če pa je kdo tečen, odidem k prijateljem ali kam na samo, da pokadim nekaj dimov join-ta. Pa kaj, drugi pijejo alkohol in kavo, mi pa kadimo marihuano. S tem ni nič narobe, mar ne?« Mar res ne, Andreja? In ali ste vi, ljubi starši, res prepričani, da se nisem pogovarjal ravno z vašo hčerko. Veste, imena in leta si vedno izmislim. Zgodba pa drži kot pribito. Foto: Lucas Graditelji pa kar po svoje Na sestavek, ki je bil objavljen pod tem naslovom v Savinjčanu, imamo člani društva za varstvo okolja Velika Pire-šica-Galicija pripombe. Res je skrajni čas, da se zavedamo, na kakšni zemlji bomo gradili stanovanjske in industrijske objekte, in pri tem v celoti podpiramo g. Marinška. Do sedaj inšpekcijska služba takšnih del oziroma črnih gradenj ni zavračala, v bodoče pa pričakujemo prav na tem področju strogo disciplino. Ne moremo pa mimo tega, da so v tem članku zajeti stanovanjski objekti, zgrajeni z veliko težavo in pridnostjo, ne zajema pa industrijskih objektov. Nekaj teh je ekološko zelo problematičnih, med njimi tudi objekt obrata CaCl, last Cestnega podjetja Celje. Kot vam je že znano, je objekt zgrajen na črno, proizvodnja obratuje, čeprav smo jo krajani na zboru v celoti zavrnili. Za nobeno ceno je ne bomo sprejeli v naše okolje, ker' je za nas že asfaltna baza prevelik ekološki problem, zraven pa spada tudi drobilnica v kamnolomu. Pričakujemo, da se bodo industrijski objekti obravnavali mnogo strožje kot stanovanjski, ker prvi po navadi stojijo na najlepši obdelovalni zemlji, kar pa seveda ne pomeni, da industrijskih objektov ne smemo več graditi. Vprašanje je le, kje? Društvo za varstvo okolja V. Pirešica-Galicija, Miran Podpečan, V. Pirešica 16 Objava popravka Zaradi članka z naslovom Žalska pogrebna mafija, objavljenega v časopisu Savinjčan, decembra 1991, številka 12, in januarja 1992, prizadeti Jožef Strahovnik, Vrečarjeva 2, Žalec, želim, da se objavi naslednje pojasnilo in popravek: Omenjena članka sta me zelo prizadela, saj so trditve, ki jih objavljata, neresnične. Cene pogrebnih storitev, ki jih zaračunavam svojim strankam, so bistveno nižje kot pri mestni skupnosti, pa tudi nižje kot pri ostalih izvajalcih pogrebne dejavnosti. Zaradi tega zahtevam, naj uredništvo objavi cene pogrebnih storitev, ki jih zaračunava mestna skupnost, in cene, ki jih zaračunavam svojim strankam jaz. Objavijo naj se tudi cene drugih izvajalcev pogrebnih storitev, iz česar bo razvidno, da so moje cene konkurenčne in. za stranke ugodne. Glede vencev in ostalega cvetja želim povedati, da ga ne pripravljam sam, temveč ga pripravljajo cvetličarne, katerih storitve so kakovostne in jih stranke posebej cenijo. Za- radi tega je sleherno namigovanje na slabo kakovost vencev čisto obrekovanje in laž. Družina Strahovnik opravlja pogrebne storitve v različnih organizacijskih oblikah že sto let in v tem času so se njeni rodovi naučili kakovostnega in poštenega dela. Zaradi navedenih člankov nam je prizadejana velika moralna škoda, kajti četudi so vse trditve v njih neresnične, so vseeno oblatile ugled imena Strahovnik. Jožef Strahovnik Uredništvo Po naknadnem preverjanju smo ugotovili, da avtor pisma Žalska pogrebna mafija, ne obstaja.Za to se prizadetim opravičujemo. Na mestni skupnosti in občini pa smo dobili podatke o cenah nekaterih storitev med katerimi je primerljiva le cena za izkop jame. Cena Mestne skupnosti, veljavna v decembru 1991 je 3.650,00 SLT, i Strahovnikova pa 4940,00 SLT. Sum Edvarda Kovačiča, da je v afero vključeno tudi uredništvo, je povsem neosno-van. Ferralitove obljube drugače V decembrski številki Savinjčana je bil objavljen članek o tem, kako je Ferralit ugodil zahtevam občanov in saniral hrup in ostale zadeve, ki jih povzroča pri opravljanju svoje dejavnosti. V zvezi s tem želim bralce seznaniti z naslednjimi dejstvi: Na zboru občanov, kjer je bil predstavljen osnutek zazidalnega načrta Ferralita, so bili številni prisotni občani proti širitvi tovarne na obstoječi lokaciji, ker je le-ta zaradi neposredne bližine naselja neprimerna. Tovarna povzroča podnevi in ponoči hrup s kompresorji, pne-umatskimi kladivi, lastnimi in tujimi transportnimi sredstvi, premetavanjem kovinskih izdelkov in surovin. Zahtevali so, da se lokacija tovarne v celoti prestavi in se s tem popravi napaka, ki je bila storjena pred leti z določitvijo sedanje lokacije. Prizadeti občani smo na občinski upravni organ posredovali tudi peticijo s 162 podpisi, s katero smo nasprotovali razširitvi tovarne. Kljub vsem našim nasprotovanjem je SO Žalec 23. 12. 1991 sprejela odlok o zazidalnem načrtu Ferralita Žalec, ki predvideva razširitev tovarne. Na zboru občanov je direktor zagotavljal, da je hrup že saniran, in ko smo dvomili v trajnost in uspešnost te sanacije, je zagotovil, da je sanacija izvršena za stalno, ker ni možnosti, da bi obstoječi nameščeni filtri odpovedali. Da temu ni tako, se je izkazalo že v decembru 1991, ker se iz tovarne od takrat dalje zopet širi neznosen hrup, ravno takšen kot pred sanacijo, za katero smo se občani borili od leta 1987. Na'istem zboru so občani zahtevali, naj kompresorsko postajo prestavijo na drugo lokacijo in naj krajane zaščitijo s protihrupno zaščitno ograjo in ne z zasaditvijo zelenega tampona, kot to predvideva sprejeti odlok. Ferralit je torej svoje dosegel, sedaj ima zazidalni načrt, ukrepov za varstvo okolja ne bo spoštoval, občani pa se čutimo izigrane in opeharjene. Pristojni in odgovorni naj poskušajo prespati noč pri konstantnem hrupu 50 dB. Ferralitu in pristojnim organom občine postavljamo javno vprašanje: »Kdaj bo ponovno saniran hrup iz krompresorske postaje? Bodo to naredili sami od sebe ali moramo ponovno obnoviti ves postopek prek republiških organov, tako kot smo bili prisiljeni to početi v prejšnjih letih? Stane Mimik Žalski kino Že dolgo časa se vsi, ki radi hodimo v kino in uživamo ob gledanju dobrih filmov, sprašujemo, kdaj se bo tudi v žalskem kinu kaj spremenilo. Doslej smo se pogovarjali le med seboj, sedaj pa bi se lahko pogovorili tudi širše. Pred leti smo si v Žalcu lahko ogledali vsaj en dober film na teden, včasih tudi dva. Na svoj račun so prišli tisti, ki radi gledajo drame, kriminalke, grozljivke, akcijske, erotične filme. Nekoč so nas razveselili celo s filmskim gledališčem. Filme so predvajali petkrat tedensko. Pravo razkošje v primerjavi z današnjim stanjem! Med tednom smo prišli na vrsto tisti, ki si radi ogledamo kakovostne filme, vredne ogled^» medtem ko so za konec tedna običajno predvajali filme za »širše občinstvo«. Potem so kar naenkrat ukinili predstave med tednom in ob petkih, filme pa še danes predvajajo le ob sobotah in nedeljah. Pa tu-, di s tem bi se še zadovoljili, če bi bili vsaj filmi količkaj zanimivi in kakovostni. Toda v žalskem kinu si lahko ogledaš negledljive, neumne, nekakovostne, večinoma policijske in hudo akcijske filme in zanima me, zakaj? Resnici na ljubo povejmo, da si enkrat mesečno lahko ogledamo dober film, ki pa so ga v Celju vrteli že pred pol leta. Kaj v Žalec res ne morejo prispeti malo boljši filmi? Mar v Žalcu res ni človeka, ki bi bil na tekočem s filmsko produkcijo in bi znal privabiti gledalce v kinodvorano? Pogost izgovor zaposlenih v žalskem kinu se glasi, da ni in ni gledalcev, da jih je le deset, dvajset. Se sreča, da jih ni, da ljudje ne hodijo gledat podpovprečnih filmov. Prepričana sem, da bi s kakovostnimi in boljšimi filmi zopet privabili gledalce v kinodvorano. Saj mi ni treba razlagati, da je tudi film umetnost in kultura. M. N. Demanti V zvezi s člankom, objavljenim v Savinjčanu 12. decembra 1991, na strani 17 v rubriki Odmevi in z naslovom Žalska pogrebna mafija, izjavljam: Žalska pogrebna služba je organizirana po poslovniku, ki ga izda mestni svet, za kar je odgovoren predsednik sveta mestne skupnosti. Podpisani Edvar Kovačič izvajam dela in naloge upravitelja pokopališča. Za izvedene pogrebne storitve stranke plačajo storitve mestni skupnosti po ceniku, ki ga potrdi mestna skupnost. Vse ostalo o »kasira-nju«, ki je navedeno v tem članku, v celoti zavračam kot tendenciozno podtikanje in laž, s čimer se blati moje ime na način, ki je služil v bližnji preteklosti kot orodje za manipulacijo s posameznikom. To še posebej potrjuje dejstvo, da je po novih spoznanjih avtor anonimen, čeprav uredništvo v navedenem članku navaja, da poseduje avtorjev naslov. To dejstvo tudi potrjuje spoznanje, da je uredništvo soudeleženo pri tendencioznem in lažnem članku. Edvard Kovačič, Gregorčičeva 1, Žalec JO ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje Z bančno kartico do gotovine 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih Bančni avtomat - najenostavnejša pot do gotovine Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu in so čeki praktično vselej pri roki. Včasih brez gotovine ne gre. Zato v banki uvajamo samopostrežno poslovanje prek bančnih avtomatov, ki omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Z uvedbo bančnih avtomatov vam za sedaj nudimo mož-post dviganja manjših zneskov denarja, kasneje pa bo možno z njegovo pomočjo opraviti tudi druge enostavnejše bančne posle. Poleg bančnega avtomata, ki je že eno leto nameščen v ekspozituri Celje, Vodnikova ulica, bodo novi bančni avtomati nameščeni še v Celju, v ekspozituri na Trgu V. kongresa, in v ekspozituri v Žalcu, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. Prepričani smo, da je ta sodobna pridobitev zanimiva tudi za vas. Če želite uporabljati bančne avtomate Ljubljanske banke, predajte zahtevek v enoti, kjer vodijo vaš tekoči račun. Pridobljena bančna kartica vam bo omogočila dvig gotovine v 65 obstoječih bančnih avtomatih sistema Ljubljanske banke po vsej Sloveniji. Alergije V časih, ko nas vsakodnevno bolita srce in duša, ko nam obiski v trgovinah puščajo neskončno praznino v naših družinskih proračunih, ni čudno, če človek postaja alergičen na nekatere stvari. Tako postajam bolezensko vzkipljiv, kadar vidim, koliko denarja lahko prezrači bivši minister Maks Bastl. Bolje, da tega ne preračunavamo v plače delavcev, on pa tebi nič, meni nič izjavlja, da se ne čuti nič krivega. Smeh umirajočega me zapopa-de, ko zaslišim glas gospoda Peterleta: »Zelo sem vesel...« ali »... vlada je naredila vse, kar je bilo mogoče...« Takšne neverjetne vere v neumnost slovenskega občestva ne srečamo vsak dan. Ljudje smo vsekakor po večini DOBRI, kajti tako tolerant-• nih avtohtonih domorodcev, kot so državljani Slovenije, najbrž ni nikjer drugje na svetu. Pripravljeni smo se tudi postiti dvakrat na teden, da bo le nekaj veselja, v vladnih krogih. Srh me spopade, ko berem v časopisu, da imajo v elektrogospodarstvu le 15.000,00 povprečne plače in pripravljajo splošno stavko, ker so nezadovoljni s plačami in drugimi pogoji. Tisti v Keramični, Zarji ali v TT Prebold bi torej skozi svoje sindikalne celice že morali ustanavljati anarhoteroristične skupine za moralno zadoščenje stradajočega ljudstva. Ko hodim po gozdu in vidim, kaj počenjamo z nacionalnim bogastvom, dobim svoje druge mozolje. Spominjam se starega moža z mozirskih planin, ki mi je nekoč izpovedal mnenje, da dober kmečki gospodar do zadnjega ne bo iskal dohodka v svoji hosti. Danes veselo sekamo in izvažamo les v prijateljske dežele (ki jasno niso tako zmedene, da bi izsekavale svoje gozdove). Prizanesljiv pogled privoščim vsem, ki napovedujejo dohodnino za leto 1991. Država je poskr- bela za nas. Spet bomo tekali od enega nerazumljivega formularja do drugega, si brusih pete s sprehajanjem po občinskih hodnikih in z nejevoljo pričakovali končni izid davčnega primeža za naše osirotele plebejske žepe. Bog mi odpusti moje grde misli, ki jih gojim do nekaterih naših vodilnih politikov in ministrov. Res ne morem pomagati, sem takšen človek, da povem, kar mislim. Pozor bodočim volilnim rodovom: ZAPOMNITI SI VELJA NEKATERA IMENA OBLASTNIKOV. Volk dlako in stranko menja, nravi nikdar! Tudi senen nahod sem dobil. Toda ne od cvetja. Zato so poskrbeli gospoda Vencelj in Capuder ter gospa Bohova. Poskrbeli so, da se zdravniki prostitu- irajo za borih 14.000,00 tolarjev in da učitelji pripravljajo programe, za katere si fotokopije in papir kupujejo sami. ALELUJA, bratje in sestre, toda nismo še končali. Strah pred naslednjimi koraki sedanjih razumsko razmetanih oblastnikov je velik. Le kakšna bodo njihova naslednja dejanja, njihove nadaljnje odločitve? Kako se bodo potrudili, da nas bodo prepričali, da potrebujemo še kakšen davek in še kakšno participacijo? Vse, kar bodo predlagali, tega me je najbolj strah, bodo koristne in univerzalne zadeve, ki jih pozna vsa zahodna Evropa!? KRUHA IN IGER? Ali zgolj kruha, lačnemu in vsega političnega sranja sitemu ljudstvu; TO JE ZDAJ VPRAŠANJE! Gregor Vovk Obrekovani zaradi dobrote Večina Slovencev je bila zgrožena ob oddaji RTV Slovenije o beguncih s Hrvaške. Posebno boleča je bila izjava Zagrebčanov, ki še danes ne vedo, da je pri njih vojna. Izjavljali so, da jim nismo pomagali oziroma da je bila ta pomoč premajhna. Tudi pri nas smo nudili zatočišče in pomoč nekaterim hrvaškim beguncem, o čemer smo pisali tudi v Savinjčanu. Nerazumljivo je predvsem to, da je bila oddaja prikazana brez ustreznega komentarja novinarke, ki niti ni skušala spodbijati neodgovornih izjav. Sam poznam vsaj štiri družine, ki so beguncem nudile zatočišče, in vem, da so jim pomagali po svojih najboljših močeh. Žal je res, da so predvsem mlajši, odraščajoči begunci jemali stvari neodgovorno, kar jim ne gre zameriti, saj so otroci. V šolah so dobili brezplačno malico, kosilo, knjige. Sošolci so jim nosili zvezke, nalivna peresa, kemične svinčnike, skratka vse, kar so potrebovali za šolanje. Otroci so to sprejemali z mešanimi občutki, pač odvisno od njihove domače vzgoje. Odgovorneje in z večjo hvaležnostjo so gostoljubje jemali odrasli begunci, ki so pri nas našli zavetišče zase in za svoje otroke. Ti bi novinarki gotovo povedali drugače kot Zagrebčani. Moti pa me neokusno pripravljena oddaja slovenske televizije in novinarka, ki je tako pomanjkljive izjave objavila. Tudi trditve predstavnice Rdečega križa, da so begunci dobivali denar, je iz trte zvita. Tisti begunci, ki jih poznam, niso dobili niti tolarja, res pa je, da so dobili najnujnejša oblačila, hrana, ki so jo prejeli, pa ne bi zadoščala niti za teden dni, kaj šele za tri mesece, tako dolgo so bili namreč tukaj nekateri begunci. Nihče od gostiteljev ne zahteva plačila za to, kar je storil, čeprav jih je za dobro srce in stroške, ki so jih imeli z begunci, dobrota dodobra ožela. Zato si zaslužijo kaj drugega kot obrekovanje in laži. Naj spomnimo, da so naši ljudje še vedno hvaležni Hrvatom za gostoljubje, ki so jim ga nudili med drugo svetovno vojno, in ta hvaležnost nikoli ni bila popačena, kot je bila sedaj naša pomoč hrvaškim beguncem s pomočjo ljubljanske televizije, ki jo tudi prizadeti zelo visoko plačujemo. I. Jurhar S kolesom vzdolž Himalaje IV. Med ladaškimi menihi Leh je glavno mesto peščene, a čudovite ladaške pokrajine. Zelena oaza na višini tri tisoč in nekaj metrov, obkrožena z gorami peska in visokimi zasneženimi vrhovi. Nekoč je bil glavna postaja azijske svilene poti in hkrati njena komercialna prestolnica, danes je tukaj le še velika vojaška baza indijske vojske in seveda mnogih tujih turistov. Na skalnem masivu tik nad mestom se dviguje mogočna palača, imenujejo jo mala Pothala zaradi velike podobnosti z znamenito Pothalo v Lhasi, glavnem mestu Tibeta, katerega vpliv je čutiti tukaj na vsakem koraku. Stari del mesta s hišami aristokratov in nekdanjih služabnikov je spravljen pri dnu hriba pod palačo, novi del pa se nahaja malce stran. Nekoč je imel Leh obzidje s tremi vrati (ena izmed nih še vedno stojijo), ki so jih imenovali kraljeva vrata, kajti uporabljali so jih lahko le kralj in njegova družina. V južnem delu mesta je znameniti molilni zid Rongo Tajng, dolg približno pol kilometra, zgrajen iz več stotisoč kamnov, v katere je vklesana molitev oziroma »mantra« v tibetanščini. Piše: Janko Jazbinšek Po dolini Inda, indijske svete reke, so ohranjeni in še vedno delujejo naj slikovitejši budistični samostani, ki jih je tukaj res veliko. Pravijo, da se v Ladakhu dobra desetina prebivalstva posveča bogu. Z lamo-menihom se ponaša tako rekoč vsaka družina in le ta ima v življenju ljudi nepogrešljivo vlogo. Sodeluje pri vseh obredih, od rojstva, prek poročnih do pogrebnih, pogosto pa opravlja tudi vlogo vedeževalca in učitelja. Večina jih pripada rumeni sekti, katere ustanovitelj je bil znameniti Tsongkhapa, eden izmed bogov, ki so upodobljeni na barvitih mandalah na stenah vseh budističnih samostanov. Sklenila sva ostati tukaj, saj se je teden dni po najinem prihodu začel eden izmed festivalov v bližnji gompi, ki ga nikakor nisva hotela zamuditi. Srečanje z najino prijateljico Bojko, ki je po istih poteh hodila z drugačnimi prevoznimi sredstvi, sva prepustila slučaju, saj je lahko iskanje nekoga med množico ljudi, prodajaln in vzhodnjaških restavracij čisto brezupno. Pot proti Spitok gompi je vodila mimo nekaj kilometrov dolgega vojaškega kampa, vkopanega v pesek in obdanega z bodečo žico. Gompa stoji na manjšem skalnem grebenu nad dolino Inda izven Leha, v njej je še danes kakšnih 120 menihov. Gompa ima tri kapele, od katerih je največja Kali Mater ali Paldan Lamo tempel tudi najbolj impresivna. To svetišče je staro več kot tisoč let. Sobe so polne čudovitih zidnih man-dal, tangk, srebrnih chorte-nov, Buddhinih kipcev in velikih trdo vezenih knjig. V samostanu je tudi kip boginje Kali, katere obraz je viden le enkrat na leto. Kali je ena izmed tantričnih boginj. Ko je rojena, na svetu zavladajo nesreče in sovraštvo, dokler ni premagana na bojišču. Nekaj menihov je na dvorišču, vendar se ne menijo za naju. Z zanimanjem si ogledujeva barvite stenske slikarije. Le malokatera stena je obdržala svoj naravni izgled. Iz očem skritih prostorov prihajajo zvoki rogov, cimbal in bobnov, ki kakor da so oživili podobe na stenah. Eden od menihov naju je opozoril na dogajanje v molilnici na drugem koncu samostana. Pohitela sva preko številnih stopnic in se znašla KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR TABOR Mešani pevski zbor pripravlja v soboto, 29. februarja 1992, v Domu krajanov v Taboru maškarado, na kateri vas bo zabaval ansambel Zupan. Bogate nagrade! Vabljeni! ■ M i pred težkimi lesenimi vrati, pred katerimi je bila množica preprostih obuval. Vrata so se škripaj e začela odpirati in iz temačnega prostora so drug za drugim prihajali menihi. Pod visokim polkrožnim dežnikom, v rokah mlajšega meniha, je stopal vodilni lama, ki je z globokim mrmrajočim glasom prepeval enega svetih napevov. Za njim so stopali ostali menihi in tisti mlajši, ki so nosili velike samostanske zapise, obdane z debelimi platnicami iz živalskih kož. Pisana povorka je nadaljevala pot preko mnogih strmih stopnic skozi glavna vrata samostana navzdol proti bližnji vasi. Torej sva zopet prišla prepozno? Kot sva izvedela kasneje, se bodo v vasi zadrževali do večera, potem bo v samostanu še večerna molitev. Treba se bo vrniti zvečer... Vstopila sva skozi velika vrata v temačen prostor, poln težkih zastorov in stebrov iz temnega lesa, pod vrhom poslikanih z liki zmajev v mnogih pisanih barvah. Čevlje sva pustila zunaj in stopala po debelem sloju volnenih preprog, okrašenih s podobami iz budističnega sveta. Zrak je bil zasičen s težkim vonjem kadila. Poiskal sem prostor v kotu, Marjan pa je ostal na nogah, saj je hotel obred posneti na trak video kamere. Menihi so počasi polnili prostor in posedli po nizkih okrašenih klopeh, z nogami prekrižanimi v lotos. Glavni lama je prebiral molitve, drugi so mu sledili in obračali liste debelih samostanskih knjig. Kljub navidezni nezbranosti je obred potekal utečeno in udarci bobnov kot da so se zlivali v enega. Po prostoru je romala velika ročka s čajem in kaj kmalu sta se tudi pred nama znašli dve skodelici. Dobila sva tibetanski čaj, ki ga Tibetanci zaradi velike hranljivosti pijejo, preden se odpravijo na pot. Okus po prekajenem mesu, sol namesto sladkorja in jakovo maslo v njem delujejo naravnost presenetljivo. Tudi pri razdeljevanju večerje nisva bila izpuščena. Menihi so naju, tujca, sprejeli brez vprašanj in kljub svoji revščini vse delili z nama. Nehote sem pogledal svoje, ne ravno čiste roke in se bolj iz vljudnosti do teh dobrih ljudi kot pa zaradi lakote lotil riža in zelenjave na velikem kovinskem krožniku. Samo z rokami, brez žlice ali drugih pripomočkov, sem bil precej neroden, vendar me zaradi tega nihče ni zasmehoval. Ob koncu večerje so si menihi razdelili denar, ki so jim ga ob prazniku darovali vaščani, in s tem zaključili celoten obred. Vljudno so naju odpravili in se lotili vsakodnevnih opravil, midva pa sva se med vojaškimi kampi v dolini odpeljala proti Lehu, še vedno pod vplivom z duhovi nasičenega ozračja v samostanu. To dejanje, ki mi je vzbudilo občutek neskončne izgube, me je prisililo, da sem si poiskal prostor tolažbe. Zašel sem v kavarno na glavnem trgu. Bila je to neke vrste pekama, slaščičarna in kavama s sistemom: PAY FOR A CUP, DRINK IT ALL! To naj bi pomenilo, da si s tem, ko si plačal skodelico kave, dobil v roke skodelico, ki si jo lahko neštetokrat napolnil s kavo in spil, ne da bi še enkrat plačal. Na ta način sem res poskusil vse vrste kave: STRONG FRENCH COFFEE, KOFFEE WITH KOFEIN AND WITHOUT KOFEIN, NORMAL COFFEE itd. Kot že veste, se človek najlažje pomiri, kadar dobi kje kaj zastonj in tudi tokrat je učinkovalo. V kavami sem imel prvič enkratno priliko, da sem se srečal s CUISIN COOKING AND BAKING. Američani niso kakšni posebni sladokusci, kar se tiče posebnih vrst kruha. Vendar na ameriškem jugu, kamor brez dvoma sodi New Orleans, poznajo precej primesi dobre francoske kuhinje. Tako se je v že omenjeni kavami dalo kupiti poseben čm kruh, ki je bil izrednega okusa in dolge trajnosti. Celinski Američani so se tem posebnim vrstam kruha zelo izogibali in so najraje uživali petdeset vrst toasta. Iz kavarne sem se napotil na vam že predstavljeni trg, kjer sem kupil nekaj artičok, in-gveija in meni neznano 1,7 kg težko morsko ribo. Prodajalec je bil Kitajec, tako da mi ni uspelo zabeležiti imena ribe. Za Kitajce je namreč značilno, da zelo slabo govorijo angleško. Nekoliko se jim jezik popravi, ko robo že kupite in jo je potrebno plačati. Govorimo seveda o povprečnih skupinah. Podobno je z Japonci. Celo na univerzi se skupine japonskih študentk in študentov tudi ob odmorih in v času razvedrila in sprostitve pogovarjajo po angleško, da bi se bolje naučili jezika. Kupil sem torej še nekaj dišav, ki so bile najbolj podobne našim, in se odpravil v začasno stanovanje. Tistega dne sem namreč obljubil, da bom poskrbel za hrano. Pripravil sem meni neznano šmentano ribo v ingverjevi in koprovi omaki, s prilogo paradižnika in limon, narezanih v obliki zvezd, ter artičok, kuhanih v vodni pari. V tem času sta se vrnila Mike in Lidia, za katera bi sicer težko trdil, da sta poznavalca kulinarične umetnosti, čeprav je resnici na ljubo potrebno povedati, da sta bila izredno vljudna in prijazna (kot npr.: »Mmmm, kako okusno, kako lepo to izgle-da...«). Lahko ste prepričani, da sta brez zadržkov vse pojedla in če ne bi bil že po naravi dobro pripravljen za boj za preživetje, bi ostal brez poštenega grižljaja. Po počitku smo se popoldne odpravili v meni bolj malo znan konec mesta, kjer smo se namenili ogledati rojstno hišo Luisa Armstronga in mimogrede obiskati fotografsko razstavo češkega fotografa Jana Saudeka, ki je bila napovedana v lokalnem časopisu. S tramvajem brez oken, kar prijetno deluje na človeka ob tropski in pasji vročini, smo pribluzili do velike hiše, ki naj bi bila hiša Satchma, kot pravijo, enega izmed največjih trobentačev vseh časov. Bila je to velika lesena hiša, kot ste jih imeli priliko videti v nadaljevanki SEVER IN JUG. Podobna domačija, kot je bila hiša Orryja Maina (Patrick Swa-yze), se je tokrat dvigovala pred našimi očmi. Okoli hiše res ni bilo takšne plantaže, kot bi se spodobilo, vendar je stavba vseeno delovala kar impozantno. Prva zanimivost, ki sem opazil, je bilo ogromno tropsko drevje V okolici hiše. Druga prav zanimiva podrobnost je bila ta, da na meji s sosednjo parcelo ni bilo nobene trimetrske ograje ali žive meje ali česa podobnega, česar smo navajeni Slovenci, pa tudi v Hollywoodu srečaš podobne stvari. Žal tisti dan ni bilo mogoče priti v hišo, kajti' opravljali so nekakšna restavratorska dela, tako da je bilo največ, kar smo uspeli videti in odkriti, tisto, kar smo odkrili ob našem lazenju in plazenju okoli hiše. Jasno, da smo bili nekoliko razočarani, toda kaj kmalu smo se potolažili. Po manjših težavah smo namreč v neki na videz ne preveč ugledni četrti odkrili galerijo, kjer je svoje fotografije razstavljal Jan Saudek. Da je bila četrt res na videz brezvezna, vam lahko ilustriram s pomočjo podatka, da je bila to edina galerija v celi ulici, kjer tudi ni bilo drugega razen majhne trgovine, kjer smo si kupili vsak en diet čoke in chocolate sla- doled. Galerija je bila navadna hiša, enonadstropna, v notranjosti so bile stene obložene z masivnimi hrastovimi deskami, polnimi lukenj, ki so jih v les izdolbli drobni lesni zaje-dalci. V avli galerije, dva krat tri metre, smo uspeli odkriti pet velikih okvirjenih čmobe-lih fotografij nekega ameri-. škega fotografa z industrijsko impresivno tematiko, katera do mene ni prodrla. Z izrazom razočaranja sem torej vstopil v galerijo, kjer pa me je pričakalo presenečenje kot le malokdaj. Razstavljenih je bilo sedemindvajset fotografij Jana Saudeka, za katerega sem tisti hip res prvič slišal. Šlo je za čmo-bele, z barvami retušira-ne portrete dolgočasnega življenja v češkem dnevu. Polovico od teh je bilo aktov, ki jih človek težko tako imenuje. Na slikah so bili ljudje z ulice: malo lepih, večina povprečnih in nekaj tistih manj perspektivnih. Fotograf se je večkrat fotografiral skupaj s svojimi portretiranci. Odprta okna s turobno vsakdanjostjo, lakonični izrazi na obrazih ljudi, zamazane in raztrgane obleke z včasih grotesknimi pozami žensk in moških, mlade deklice v žalostnem siju apokaliptične težke in umazane praške industrije in nenazadnje umetnikov avtoportret z dojenčkom, ki vam ga prilagam v ogled. Razstava me je vrgla v navdušujoč in mravljinčast šok, ki človeka doleti ob evforičnem doživetju njemu ljubega dogodka. V. G. (se nadaljuje) / NOVO V ŽALCU NYWYLIVIifL /V77i¥l A PUBLIKUM v NAMA Žalec. ®063 711-231 J Strelstvo Občinska liga - zračna puška Po končanih treh kolih je vodila ekipa SD Žalec 89 s 4304 krogi in 29 točkami. Na drugo mesto seje uvrstila SD Slavko Šlander Šempeter s 4184 krogi in na tretje SD Braslovče. Posamezno je vodil Štefan Ošep - Šempeter s 1110 krogi pred Melanškom - Žalec 89 s 1108 krogi in Kraljem - Braslovče s 1088 krogi. S četrtim kolom se je tekmovanje te lige zaključilo. Zmagala je ekipa SD Žalec 89 s skupnimi 5737 krogi in 39 točkami. Druga je bila ekipa SD Slavko Šlander Šempeter s 3594 krogi in 33 točkami in tretja ekipa SD Braslovče s 5199 krogi in 27 točkami. Posamezno je bil najboljši Štefan Ošep - Šempeter s skupnimi 1472 krogi pred Mladenom Melanškom - Žalec 89 s 1469 krogi in F. Kotnikom - Žalec 89 s 1445 krogi. Tekmovanja se je udeležilo 37 strelcev iz sedmih strelskih družin, izvedli pa so ga strelci SD Slavko Šlander iz Šempetra. Prva slovenska liga Na strelišču v Šempetru sta se v devetem kolu pomerili ekipi Šempetra in NTU iz Slovenj Gradca. Zmagali so domači strelci, in sicer Smrkolj, Ošep in Zagoričnik s 1108 krogi. Pri domačinih je bil najboljši Alojz Zagoričnik s 377 krogi, pri gostih pa Pok z enakim številom krogov. Matkov memorial Potekal je na strelišču v Trbovljah, udeležilo pa se ga je 16 pionirskih ekip z 61 tekmovalci. Za Juteks Žalec so tekmovali: Aljoša Grobelnik, Damjan Krt in Kristjan Pukmajster, ki so ekipno zasedli peto mesto. Med posamezniki je bil najboljši Kristjan Pukmajster s 177 krogi, ki je bil šesti posamezno: Ekipa Braslovč v sestavi: Rok Polajžar, Dejan Janežič in Jure Radišek, je bila petnajsta. Turnir v Rušah Ob krajevnem prazniku Ruš se je tradicionalnega tekmovanja udeležilo 120 strelcev in 54 pionirjev iz 18 slovenskih ekip. Ekipa pionirjev Juteks Žalec v sestavi Dejan Krt, Damjan Hrovat in Kristjan Pukmajster je v močni konkurenci zasedla odlično tretje mesto s 498 krogi. Posamezno je Kristjan Pukmajster zasedel odlično peto mesto s 178 krogi. Občinsko prvenstvo 92 - zračna puška Letošnjega občinskega prvenstva se je udeležilo 52 tekmovalcev ali 13 ekip. Občinski prvaki za leto 1992 so: pri pionirjih Kristjan Pukmajster 5 - Juteks Žalec s 170 krogi; pri mladinkah Janja Habjan - Juteks Žalec s 358 krogi; pri mladincih Simon Vošnjak - Juteks Žalec s 354 krogi in pri članih Alojz Zagoričnik - SD Slavko Šlander Šempeter s 376 krogi. Ekipno so občinski prvaki: pri pionirjih SD Juteks Žalec s 493 krogi; pri mladincih SD Juteks Žalec s 1045 krogi: pri mladinkah SD Juteks Žalec s 1032 krogi in pri članih: SD S. Šlander Šempeter s 1122 krogi. Najboljše trojke posamezno: pionirji - Kristjan Pukmajster 170, Aljoša Grobelnik 165 in Uroš Zupan 165 krogov. Mladinke: Janja Habjan 358, Lucija Klovar 339 in Mateja Derstven-šek 335 krogov. Mladinci: Simon Vošnjak 354, Dušan Novak 348 in Robi Plazovnik 344 krogov. Člani: Alojz Zagoričnik 376, Štefan Ošep 374 in Bernard Martinovič 374 krogov. J. Pukmajster Sah Na prvem mesečnem turnirju ŠK Savinjčan za leto 1992 je zmagal Stane Skok pred Jožetom Peternelom in Jankom Voš-njakom. Na osnovni šoli v Šempetru so pripravili občinsko šahovsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 80 mladih šahistov. Pri mlajših pionirkah in pionirjih je zmagala OŠ Šempeter, pri starejših pionirkah OŠ Griže, pri pionirjih pa OŠ Petrovče. Zmagovalci posameznih kategorij so se uvrstili na regijsko prvenstvo. Prvenstvo so izvedli s pomočjo ŠK Savinjčan, ŠK Žalec in ZTKO Žalec. J. G. Društva premalo povezana Planinska društva, ki delujejo v občini Žalec, skušajo obdržati čim bolj tesne stike s članstvom. Tako nekatera vsako leto sestavijo načrt dela, ki ga razmnožijo in razdelijo svojim članom, med njimi PD Žalec, Zabukovica, Polzela in Vinska Gora. Žal med njimi letos ni enega najbolj aktivnih društev, in sicer PD Prebold, ki je znano po množičnih in zanimivih pohodih. Ti načrti običajno ne predstavljajo le predvidenih izletov, pohodov, tekmovanj in prireditev, ampak je informacija veliko širša. PD Polzela poleg koledarja akcij predstavlja tudi planinski dom na Gori Oljki in Savinjsko planinsko pot. To društvo je znano tudi po tem, da skuša svoje članstvo vzgajati. Letos po- učujejo, kako se pozdravlja v gorah. Vsebinsko bogat je program PD Žalec, ki predstavlja društvo ter koče na Bukovici, Šentjungerti in na Gori, poleg tega pa še delo mladinskega odseka. Vidi se, da posvečajo veliko pozornost izobraževanju mladih. Novost njihovega programa je zemljevid. PD Zabukovica je bilo včasih znano po bogato izdelanih načrtih, tokrat pa so objavili le načrt dela in kot kaže, jim je zmanjkalo sape. PD Žalec praznuje letos 26-letnico in prvič je predvideno srečanje planincev občine Žalec ter planincev veteranov. ZTKO Žalec je že lani izdala koledar občinskih planinskih prireditev za letošnje leto. Ve- liko akcij je že tradicionalnih, želijo pa, da bi se društva med seboj še bolj povezovala in skupaj načrtovala razne akcije, kot so bili tabori najmlajših. PD Vinska Gora, ki vodi najmlajše po vinskogorski transverzali, razmišlja, da bi skupaj s PD Zabukovica ob zaključku pohodov organizirali krajši tabor. Pred leti je bila zelo priljubljena klasična planinska orientacija in tako letos PD Prebold in Zabukovica načrtujeta organizacijo takšnega tekmovanja. Zakaj se ne bi priključila še druga društva? Zamisli in načrti kažejo, da so med planinci še vedno zanesenjaki, ki delajo z mladimi, vodijo društva in žanjejo lepe uspehe. Vprašanje pa je, če je njihovo delo dovolj cenjeno. fj Sirene, bobni in činele v Preboldu Potem ko so košarkarji Prebolda osvojili prvo mesto v slovenski območi košarkarski ligi-center in se tako uvrstili v play-off tekmovanje, se je zanimanje za košarko še povečalo. Na tekme redno prihaja več kot 250 bučnih navijačev, ki jih na gostovanja popeljejo tudi z avtobusi, med odmori pa za športno vzdušje poskrbijo plesalke. Sicer pa so bili v drugem kolu play-offa, v katerem se borijo po dve prvouvrščeni ekipi treh slovenskih območnih lig, doseženi naslednji rezultati: Starše : Prebold 97:106; Črnuče : Janče 93:80. Vrstni red: Prebold 8, Črnuče, Kočevje in Jelše po 6 ter Janče in Starše po 5 točk. KK Prebold bo 29. februarja igral doma s Kočevjem, 14. marca pa s Staršami, gostoval pa bo 7. marca v Črnučah, 21. marca v Jelšah in 28. marca v Kočevju. Srečko Lesjak Drobne iz športa Napredovanje iz leta v leto Na občnem zboru PD Žalec je bilo izrečenih precej pohval zaradi uspešnega dela društva in posameznikov v njem, bilo pa je tudi nekaj kritik. PD Žalec oskrbuje dve planinski postojanki - Bukovico in Šent-jungert. Obe sta lahko dostopni, prek pet tisoč obiskovalcev pa so nedvomno privabile tudi zmerne cene uslug in prijaznost članov, ki na postojankah dežurajo. Mladinski odsek je bil na zboru posebej pohvaljen, saj so izvedli planinski tabor, planinsko šolo za mlade in celo vrsto pohodov, za to pa sta zaslužna predvsem prizadevna mentorja Marija Sirk in Bogdan Kučer. Občni zbor je ocenil obseg pohodništva in izletništva v preteklem letu. Najbolj Pohod na Ramšakov vrh Pohod na Ramšakov vrh je že četrtič izvedlo PD Vinska Gora, prej planinska sekcija TVD Partizan. V lepi sončni nedelji po slovenskem kulturnem prazniku je opravilo pohod 171 vpisanih pohodnikov. Pri Gonžarju, nad razgledno istoimensko pečjo, in Lopatniku je vsak dobil čaj, kontrolni žig pa so odtisnili na vrhu. Vsak je lahko dobil še štiri žige njihove planinske poti po Vinski Gori. Po vrnitvi v dolino so bili nad nami športni padalci, ki so s pridom izkoriščali ugodno vreme. Š.J. uspela sta že tradicionalna pohoda na obe postojanki, Bukovico in Šentjungert. Novi sprejeti program, ki je bil usklajen tudi z drugimi društvi, terja boljše sodelovanje med društvi pa tudi temeljitejšo obveščenost. Med letošnjimi prireditvami bosta tudi srečanje planincev naše občine septembra meseca na Šentjungerti in 25-letnica društva na Bukovici v oktobru. Največji lanski uspeh društva je bilo odprtje doma na Bukovici, za dograditev katerega imajo zasluge številni člani društva in planinski prijatelji, najzaslužnejša pa sta bila zopet Florjan Son in Dušan Šemrov, ki sta opravila prek tisoč prostovoljnih delovnih ur. Veliko so prispevala tudi podjetja, obrtniki in trgovci, ki so z uslugami, materialom in denarjem pomagali, finančno pa so gradnjo podprli KS in ZTKO Žalec, IS občine Žalec s TO, LB-SB Celje in Zavarovalnica Triglav. Ker dom na Bukovici še ni povsem končan, sedaj urejajo podstrešje koče, nameravajo pa urediti tudi okolico in spodnjo fasado. Na Šentjungerti bodo zgradili sanitarije z vodovodno napeljavo in kanalizacijo. Občni zbor je le z manjšimi spremembami potrdil dosedanji upravni odbor društva, podelili pa so tudi bronaste častne značke Planinske zveze Slovenije, ki so jih prejeli Marija Sirk, Lidija Oman in Milan Ašenberger, hkrati pa so se vsem dežurnim planincem in sodelavcem zahvalili za vestno delo. Janez Meglič Pohod in zbor markacistov na Gori Oljki Prejšnji mesec je bil 10. planinski pohod pod geslom Zdravju naproti, letos z obveznim dostopom z železniške postaje Šoštanj. Od velikega števila pohodnikov se jih je devet udeležilo vseh desetih pohodov, in sicer: Fani Terglav, Vida in Vesti Tra-ter, Roman Turk, predsednik PD Zlatarne, Nandi Glavnik, Milan Orešnik, Stane Štorman ter Š. in B. Jordan). Letos je bilo izdanih 131 novih izkaznic. Markacisti savinjske območne skupine so se zbrali na Gori Oljki pod vodstvom Florjana Nun-čiča. Bili so iz PD Žalec, Braslovče, Polzela, Vinska Gora in Vransko. Ugotovili so, da stanje označenih poti ni zadovoljivo, zato so obljubili, da bodo stvari uredili, kot je treba. Tako manjka v Migojnicah prepotreben kažipot za prijazno kočo na Bukovici izpred spominske plošče znanega slovenskega čebelarja, kot je zapisano v prvi številki našega Savinjčana. Letos bo 20. obletnica Savinjske planinske poti. V Žalcu je bil na ZTKO sestanek, vendar s slabo udeležbo. Stari odbor je namreč razpuščen, ustanovljena pa je bila iniciativna skupina, ki naj bi uredila vse potrebno za organizacijo praznovanja. B. J. • V športnih društvih, ki delujejo na območju občine Žalec, intenzivno pripravljajo programe dela in finančne načrte za leto 1992. Večina društev je svoje plane že poslala ZTKO Žalec. Iz načrtov je razvidno, da v društvih posvečajo veliko pozornost delu z mladino in vzdrževanju ter pridobivanju novih objektov. Vrednost programov je skoraj 43,000.000 SLT, pri tem pa nekatera društva niso navedla višino sredstev, ki jih potrebujejo za tekmovalni šport odraslih. Koliko potrebnih sredstev bo zagotovljenih iz proračuna občine Žalec, bodo odločili v naslednjih tednih. Zanesljivo pa bo treba večji del sredstev za delo društev zagotavljati v društvih samih, pri proračunskih sredstvih pa bo imel prednost šport mladih. • Košarkarski klub Polzela in TVD Partizan Šempeter imata realne pogoje, da z uspešnim tekmovanjem v ligah napredujeta v naslednji tekmovalni sezoni v prvo državno ligo - super ligo. Ker nobena od teh ekip nima za to ustrezne telovadnice, se zato na Polzeli in v Šempetru pripravljajo na razširitev tamkajšnjih telovadnic. • Prvi del medobčinske namiznoteniške lige je pred koncem. V ligi vodi ekipa TVD Partizana Žalec, drugo mesto delita ekipi TVD Partizana Petrovče in Velenje. Poleg teh nastopajo v ligi še Radeče, Pogri in Grimi 5. Zadnji dve ekipi sta iz Griž. • V Grižah je bil medobčinski turnir v namiznem tenisu. V tekmovanju 15 dvojic so zmagali Velenjčani, četrto mesto pa je osvojila dvojica Gajšek - Bevec iz Žalca. • Končana so tekmovanja v kadetskih ligah v odbojki. Kadeti Partizana Šempeter so zmagali v vseh tekmah v dvobojih z ekipami Prevalj, Fužinarja iz Raven, Topolšice in Braslovč. Ekipa kadetov Braslovč je osvojila drugo mesto in se skupno s Šempetrčani uvrstila v državno finalno ligo. Uvrstitev v finalno Veronika Součev Simona Simonič . Nina Ivanc Jernej Masnec Ê Maša Uranjek Naučili so se smučati Med zimskimi počitnicami je tudi letos smučarski klub Gozdnik iz Žalca pripravil smučarski tečaj. Ker v dolini ni bilo snega, so se odločili tečaj pripraviti na Golteh. Kot je povedal vodja tečaja Matjaž Baudek, je tečaj, ki ga je obiskovalo 67 mladih, trajal pet dni, na koncu pa so pripravili tekmovanje - v veleslalomu. O tečaju so nam povedali nekateri takole: Veronika Součev: »Vesela sem, da sem lahko obiskovala začetni tečaj. Tu na Golteh je bilo lepo in veliko sem se naučila. Učitelji smučanja so bili z nami potrpežljivi, udeležila pa sem se tudi tekmovanja ob koncu tečaja.« Jernej Masnec: »Doma sem iz Šempetra in teh pet dopoldnevov na Golteh je bilo zanimivih, veliko smo smučali, prve dni pod nadzorstvom učitelja, nato pa tudi sami. Zelo rad se smučam, zato bom letos še večkrat na Golteh.« Maša Uranjek: »Žalčanov nas je bilo kar nekaj. Stara sem osem let in sem bila na tečaju med mlajšimi. Sprva je bilo nekaj težav, toda z vztrajnim delom in potrpežljivostjo učitelja smučanja sem se veliko naučila. Treba pa bo še vaditi.« Simona Simonič: »Kljub vetru zadnji dan je bilo teh pet dni tu na Golteh res lepo. Udeležila sem se tudi tekmovanja, ki je bilo zame prvo. Nisem blestela, progo pa sem prevozila.« Nina Ivanc: »Vesela sem, da sem se lahko udeležila tečaja smučanja. To je bila moja želja že dalj časa, toda v dolini ni bilo snega, lčtos pa sem se odločila in starši so mi plačali tečaj tu na Golteh. Bilo je kar naporno, vendar sem sedaj vesela, da znam Smučati.« T. TAVČAR ligo ni uspela ekipi Elektro Vi-tanc Braslovče v tekmovanju kadetinj, saj je ekipa v tekmah z ekipami Krim, Tabor in Šentvid iz Ljubljane ter ekipo Kamnika osvojila tretje mesto. • Končan je prvi del rokometne lige kadetinj za skupino vzhod. V ligi 7 ekip vodi ekipa RK Žalec, njihova druga ekipa je zasedla 5. mesto. V času zimskih počitnic so člani RK Žalec organizirali celotedensko rokometno šolo za pionirke 3. in 4. razredov. V Grižah, Petrovčah, Šempetru in v Žalcu so tako pridobili okoli 40 igralk. • Kadeti, člani KK Polzela, so po končanem tekmovanju za prvenstvo Slovenije osvojili 7. mesto, ekipa mladincev istega kluba pa je zasedla 12. mesto. • Letošnja zima nam je naklonila vsaj nekaj snega, ki so ga smučarji in organizatorji izkoristili za izvedbo tekmovanj. Tako so imeli na Vranskem paralelni veleslalom, v Taboru tekmo v skokih, na Gomilskem pa tekmo v veleslalomu. Na Gomilskem so v posameznih kategorijah zmagali Miloš Širše, Davor Jelen, Nataša Drča, Gorazd Jelen, Janja Turnšek, Sonja To-povšek, Marjan Laznik in Stane Novak. Na tekmovanju je nastopilo 60 smučarjev. • Evropskega mladinskega prvenstva v badmintonu, ki je bilo ČSFR v Kladnem, se je udeležil tudi član TVD Partizana Braslovče Kristijan Hajnšek. • Karate zveza Slovenije je bila sprejeta v Svetovno karate zvezo in v MOK. S tem so slovenski karateisti dobili pravico nastopati na uradnih tekmovanjih. Tako se je član karate kluba Žalec Tomo Popovič udeležil evropskega prvenstva za mladince v Lizboni na Portugalskem. • V zimskem času so aktivni tudi nogometaši, saj imajo zimsko ligo malega nogometa. Tekmovanje je v telovadnici OŠ Žalec in se ga udeležuje 18 ekip. Do sedaj je bilo končano tekmovanje v dveh predtekmovalnih ligah, začelo pa se bo finalno tekmovanje najboljših 10 ekip. • Zaključeno je poletno prvenstvo malega nogometa z zmago ekipe Ključavničarstvo Šalej, drugi so bili Vranšani, tretji pa Juteks Žalec. • Na področju športne rekreacije so najaktivnejši člani planinskih društev. Poleg organiziranja planinskih pohodov in udeležbe na njih je veliko dela tudi pri organizaciji prireditve ob 20-letnici Savinjske poti in v zvezi s predlaganimi spremembami v trasi poti. Na sestanku odbora za Savinjsko pot je bil sprejet predlog, da bi pot zaključili na območju občine Žalec, vključili pa bi nekatere dodatne planinske točke. Zaradi tega bo treba izdati nov vodnik Savinjske planinske poti in natisniti popravljeno karto. Spremembe bi uvedli z letom 1993. • Zaključeno je že območno prvenstvo ekip ŠSD v odbojki za pionirke. Tudi letos so zmagale učenke osnovne šole Braslovče. V Velenju so odprli državno prvenstvo v odbojki za neregistrirane igralce. Zmagah so igralci iz Šempetra, za kar jim čestitamo. Začela se je kadetska liga v odbojki. V prvem kolu so igralci Šempetra zmagah v Kamniku s 3:1, igralci Braslovč pa so doma izgubili z ekipo Vileda Maribor. Bi prodali zemljišče, pa ne poznate njegove vrednosti? Cenitve kmetijskih zemljišč (škod na pridelkih in zemljiščih) Telefon: (063) 712-783 (popoldne) SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) menjava izolacij na podu ter pooblaščeni servis hladilne opreme Večja popravila - plačilo na obroke Milan Terglav Polzela 137a tel.-faks 721-406 Umrli so: Miroslava ZOFFEL, 85 let, Polzela; Stanislav NOVAK, 63 let, Žalec; Albin CIGLER, 58 let, Sv. Lovrenc; Katarina ŠKERBEC, 86 let, Jeronim; Janez ŠALAMON, 80 let, Polzela; Alojzij LESJAK, 69 let, Zg. Roje; Jožef DROBEŽ, 75 let, Kapla; Mirko KRIŽAN, 21 let, Galicija; Andrej FERLIČ, 57 let, Gotovolje; Marija LEŠNIK, 83, Žalec; Marija ČRETNIK, 67, Pernovo; Frančišek ŠUSTER, 70 let, Polzela; Karla KARNOVŠEK, 83 let, Šempeter; Ferdinand POCAJT, 88 let, Zabukovica; Marija KARNOVŠEK, 83 let, Zg. Roje; Venčeslav MOHORKO, 57 let, Podvin; Anton ŠEPEC, 85 let, Žalec; Jožef JAVORNIK, 78 let, Vinska gora; Alojz JO- MARJAN NAGROBNI SPOMENIKI, OKENSKE POLICE PO MERI, STOPNICE iz granita ali marmorja po ugodnih cenah! Šmartno v Rožni dolini, Slatina 9/a Telefon: 063/38-672 --------------------------------------------N POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: - dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žarne školjke) - dobava in montaža žarnih niš s prevleko za žarne pokope - postavitev mrtvaškega odra na domu - vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepeljitev v Ljubljano - uredimo dokumentacijo v primeru smrti - izvajamo izkope in zasipe grobnih jam - dobavimo in dostavimo cvetje za okrasitev mrtvaškega odra doma ati v vežici, pripeljemo vam tudi vence - organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto - fotografije umrlih preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom Če nas potrebujete, nas pokličite ali obiščite ob vsakem času. Telefon: 721-667 in 721-395 POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK PARIŽUE 11/c, 63314 BRASLOVČE V______________________________________________s 10 KOMUNALNO PODJETJE p. o Mm 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: od 24. 2. do 2. 3. 1992 Radovan ČREMOŽNIK, Gotovolje 72/a od 3. 3. do 9. 3. 1992 Anton JAGER, Prebold 62/a, telefon 723-097 od 10. 3. do 16. 3. 1992 Marko DOLINAR, Griže 35, telefon: 712-844 od 17. 3. do 23. 3. 1992 Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica Sle od 24. 3. do 30. 3. 1992 Bogdan PANTNER, Polzela 209 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. V ostalih dneh pa ga lahko poiščete doma ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate tudi v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. Sporočila o okvarah pa lahko sporočite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika na številko 712-141 v popoldanskem in nočnem času. VAN, 75 let, Čmova; Karol JURKO, 70 let, Lopatmk in Ana KOVŠE, 80 let, Pongrac. Mateja LESJAK iz Vinske gore in Bogdan PODPEČAN iz Cmove; Monika RAJŠP in Danijel PRISTOVŠEK, oba iz Šentruperta; Irena PODLESNIK iz Sela pri Vranskem in Franc PEČOVNIK z Vranskega; Branka BRŠEK in Marko SATLER oba iz Andraža; Lilijana GOROPEVŠEK in Marjan RIBIČ iz Latkove vasi; Nevenka ŠUBELJ iz Liboj in Janko JURAK iz Zabukovice. GARAŽO v Žalcu, ulica Fl. Pohlina, prodam. Telefon: 714-408. OPREMLJENO IN OGREVANO PISARNO V ŽALCU, 9,5 m2 s souporabo čajne kuhinje in toaletnih prostorov, oddamo v najem. Zagotovljen parkirni prostor. Možnost koriščenja administrativnih storitev (tajnica, telefon). Ponudbe pod šifro »MINOLTA« pošljite na naslov uredništva. TRAKTOR Zetor 62-45, 730 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. Puncer Jože, Sp. Gorce 11, Braslovče, tel. 721-342. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame ANTONIJE PRISLAN iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Komunalnemu podjetju Žalec za pomoč, g. Aubrehtu za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevcem kvinteta SLAVČEK in g. Petni za izvedeno skladbo Tišina. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: hčerka Zvonka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta ALBINA CIGLERJA iz Sv. Lovrenca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala gasilskemu društvu Sv. Lovrenc za besede slovesa in častno stražo, pevcem in gospodu župniku za poslovilni obred. Žalujoči: žena in hčerka z družino Z AHVLA Ob prezgodnji izgubi dragega moža, sina in očeta VIKTORJA NAVODNIKA iz Letuša 11/a se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Gozdnega gospodarstva Celje, Lovskim družinam, domačim lovcem in vsem ostalim za izrečeno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Zidanšku za opravljen obred, govornikoma GG Celje in Lovske družine Braslovče, rogistom in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala; Žalujoči: žena Francka, hči Magdalena, oče in mama ZAHVALA ZAHVALA Neizmerna je bolečina ob izgubi naših najdražjih Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice -p. i^. LUDVIKA JUGA IVANKE KRESNIK In s Polzele METKE JUG se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, maše Poznali in spoštovali ste našega Ludvika. Tako rad se je vračal v svoj domači kraj in kot obrtnik delal z vami. Z veliko udeležbo, cvetjem ali kako drugače ste mu izkazali zahvalo na njegovi prezgodnji zadnji poti v Ljubljani. Iskre- in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala duhovniku, govornikoma Krajevne skupnosti in Tovarne nogavic Polzela ter upokojenskemu zboru Polzela. Hvala vsem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani. na hvala vsem! Neutlažljivi: mama in vsi najbližji Žalujoči: vnukinja Beti in hčerka Ivanka z družinama Ločica pri Polzeli, 29. 1. 1992 || ZAHVALA p: Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, brata in strica 1 STANKA 3 KELHARJA iz Vrbja 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedu Miklavžinu, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna hvala dr. Strouhalu, obema govornikoma za tople besede slovesa, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče in stari ata FERDO POCAJT st. iz Zabukovice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovane vence, cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje. Hvala govorniku Ivanu Grobelniku za izbrane poslovilne besede in godbi iz Zabukovice za odigrane žalo-stinke. Hvala duhovniku za opravljen obred, borcem in predstavnikom KS Griže ter vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Ferdo in hčerka Dragica z družinama ter ________________ostalo sorodstvo___________ POGREBNA SLUŽBA STRAHOTNIH d.o.o., ŽALEC Vrečarjeva 3, telefon (063) 712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SH0 TAM OB VSAKEM ČASU, Hvala za zaupanje! Za tabo solz potok lijoč, oči glasnoče, cvet venoč, zgubljeni pokoj, kesanja strup v potrti duši črn obup. (Simon Gregorčič) V SPOMIN 4. februarja 1992 je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in očka FRANC ČAKŠ iz Migojnic 103/a, Griže. (30. 11. 1934-4. 2.1982) Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, prisrčna hvala. Njegovi: žena Mimica, sinova Ivi in Saši Vse en bog pomagaj, vam pravim Zadnjič sem se nekaj postavljal, pa mi je kar žal. Ne morem vsem ustreči, Špeh mi raste na hrbtu, tako me namreč hvalite. Večino kar na splošno zanima vse mogoče o visokih državnih funkcionarjih, povem vam, da imajo tudi svoje skrbi, kar se pa politike tiče, jaz vidim stvari takole: Prvi minister se kar nekam smehlja, to ni dobro, nič se namreč ne boji tistega Voljča, ki naj bi prišel iz Latinske Amerike. Gospodarski in finančni resor si celi rane ob zavrnitvi proračuna v parlamentu in pripravlja nov poskus. Šolniki, kulturniki in športniki, pa še kateri so v Albertvillu, kjer se občasno pojavijo tudi drugi ministri in ministranti. »Abramba« proučuje možnost križanja kengurujev s teritorialci zaradi povečanega nadzora v zraku. Notranjci veselo »štemplajo« in »kasirajo« potne liste, tablice, prometna dovoljenja in vozniška, pa še veliko državljanstev ni urejenih. Zunanje ministr- stvo pa podpisuje listine o veleposlaništvih, konzularnih predstavništvih, zraven pa še »rihta« stolčke za tiste, ki se jim doma tresejo položaji in hlače. Trgovčiči pa še naprej trgujejo, le da v drugem okolju, denar pa je isti. Bistveno manj vas je zanimalo, kaj se kuha v domačem loncu, v prelepi Savinjski. Hvala bogu, sneg je skopnel in ga ni treba orati. Počitnice so bile, da smo si oddahnili od šolnikov in otrok. Imeli smo kulturni praznik, v počastitev katerega smo v Franciji otvorili olimpijske igre. Drugače pa ni bilo kaj posebej pretresljivega in prav je tako, da smo se tudi občinski oblastniki malo odpočili in se pripravili na vročo pomlad. Občinska skupščina, s katere vam ponavadi poročam, ni zasedala. O čem pa naj bi pravzaprav govorili, mar o gospodarstvu, kmetijstvu, brezposlenih, prostituciji, narkomaniji, samomorih, kriminalu in drugih tolovajstvih? Oh ne, o tem je govora za vsakim oglom, v vseh domovih, oštarijah in beznicah; pa bi to nosili v parlament? Dragi moji občudovalci, prosim, ne pišite mi več, saj so poštarji takoj zavohali denar in podražili poštne storitve, ob prebiranju vaše pošte pa sem porabil že kar precej nad 100 KW in električarji si že manejo roke. Kar nekaj dni bom porabil, da bom zelen od jeze izpolnil zelen obrazec o dohodnini. Nekaj časa mi bo spet vzelo, da bom v banki dvignil tiste orle in z njimi poravnal zelene obrazce, potem je pa tu še družina, ki tudi zahteva svoje. Tako vam nimam časa odgovarjati na množico pisem, s katerimi me vsakodnevno zasipate. Glede na odmev, ki sem ga dosegel s prejšnjim člankom, bom najverjetneje v bodoče za korespondenco z vami, dragi moji davkoplačevalci, uvedel kartice, podobne tistim PODARIM DOBIM, do takrat pa srečno, moji občudovalci iz zelene doline. Poslanec 61 Ribji dar Žalčanom Žalčanom se je pred dnevi posrečil nenavaden ribji ulov. Italijanski tovornjak, ki je prevažal žive ribe, se ie namreč prevrnil v križišču na severni obvoznici v bližini blokovnega naselja. Na kraj dogodka so kmalu prišli radovedneži, ki jih je bilo vsako minuto več. Ko pa je voznik tovornjaka dovolil radovednežem pobirati ribe, je naenkrat nastala prava gneča. Za red so morali poskrbeti policaji. Nenavaden ribji ulov je napolnil kar precej hladilnih skrinj in tako obogatil jedilni list mnogim družinam. Mnogim med njimi je ribji dar prišel še kako prav. jk Foto Ljubo Korber in Metka -trgovinica za mlade PSARNA TARZANOVA 9. marec -prvi šolski dan Imate psa, ki vam pomeni več kot samo sužnja na verigi, ki odganja od hiše nepovabljene goste. Radi bi, da bi hodil ob vaši strani, vam poiskal izgubljeni predmet ali vas celo branil pred napadalci. Rešitev je preprosta. Vpišite se v tečaj za vodnike šolanih psov, ki se bo pričel 9. marca na vadišču pri Šeškem mostu ob Savinji. Tečaj bo vodil izkušeni kinolog SILVO ANTLOGA iz Šempetra, ki je tudi trener tekmovalne ekipe v avstrijskem kinološkem društvu v Bleiburgu. Šolanje bo potekalo v dveh delih. Za pse od šestih mesecev do enega leta starosti bo najprej program male šole. Za: pse, starejše od enega leta, pa je predviden tečaj poslušnosti, sledenja in obrambe. Po zaključku šolanja, ki traja 60 ur, bodo udeleženci opravili izpit. Če vam program celega tečaja ne ustreza, se lahko prijavite samo k tistemu delu, ki ustreza vašim zahtevam. Poleg tega pa bodo usposabljali tudi pse za varovanje družbenih objektov. Prijavite se lahko osebno v psami Tarzanova v Šempetru 137, in sicer lastniku Silvu Antloga, ali pokličite po telefonu na številko 701-034. Če ste v svoje zadovoljstvo namenjeni posvetiti nekaj več prostega časa sebi in svojemu štirinožnemu prijatelju, ne odlašajte s prijavo, kajti prvi šolski dan je skoraj pred vrati. V Veliki Pirešici je Josipa Topolnjak v začetku meseca februarja odprla trgovinico Janko in Metka, kjer prodajajo vso otroško konfekcijo od trenirk, mikic, anorakov, hlač do otroških spalnih srajc. V najkrajšem možnem času vam za vašega malčka ali šolarja sešijejo kos oblačila tudi po naročilu. Pa še blago lahko prinesete s sabo. Zato vas lastni-* ca in vsi zaposleni vljudno vabijo v trgovinico Janko in Metka, ki jo boste z lahkoto našli, saj je nasproti gostilne Fervega, tik ob cesti proti Velenju. Veseli bodo, če se boste oglasili vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa vas pričakujejo od 8. do 12. ure. Obljubljajo pa vam tudi, da boste presenečeni ob nizkih cenah in kvalitetnih storitvah. Klinčevi premagujejo draginjo Trgovina Klinc v podlogu pri Šempetru je resnično nekaj posebnega. Pa ne po videzu, saj je na moč podobna ostalim trgovinam z mešanim blagom, temveč zaradi izredno ugodnih cen najrazličnejših artiklov, predvsem pa brezalkoholnih pijač in piva. Lastnik trgovine Niko Klinc je namreč tudi avtoprevoznik in se zato velikokrat kar sam napoti do proizvajalcev, zaradi česar lahko proizvode ponudi mnogo ceneje kot njegovi konkurenti, ki jih ob razcvetu majhnih trgovin ne manjka niti v neposredni bližini. Kajpada je najboljši pokazatelj uspešnosti obisk rednih kupcev, ki jih je v trgovini Klinc, odprti dobra dva meseca, iz dneva v dan več. Sicer pa Klinčevi napovedujejo, da bodo v naslednjih mesecih ponudbo še razširili. Vinoteka Tajcbirt v Šempetru Pri Vedenikovih v Šempetru je v davnih časih že bila furmanska gostilna. To navsezadnje potrjuje tudi domače ime te kmetije: Tajčbirt. Vsi ti priimki, ki so se končevali na birt, to potrjujejo. Danes je ta kmetija ena izmed naprednejših v občini, na njej pa dela tudi sin Jože z ženo Lučko, ki je zapustila službo v Sipu, saj je na kmetiji dosti dela za vse. Pred kratkim so pri Vedenikovih odprli tudi eno prvih vinotek v naši občini, gostom pa bodo v bližnji prihodnosti postregli z domačo hrano, pridelano na kmetiji. Vina je dovolj za vse okuse, ljudje ga lahko kupijo tudi za svoje domače zaloge, največ pa je povpraševanje po vinih iz severovzhodne Slovenije. Po besedah Jožeta Vedenika bo poglavitna dejavnost te kmetije še vedno živinoreja. Vaška zimska olimpijada v Mariji Reki Ne samo Francozi, tudi pri nas imamo olimpijske igre. Le da so te veliko bolj prijetne napolnjene s smehom. Tako so se veselo smejali tudi mladi in manj mladi v Mariji Reki, kjer je bilo v začetku meseca še vedno dovolj snega, da so si lahko privoščili čisto »ta pravo« sankaško tekmo. Po strminah se je dr-čalo mnogo otrok pa tudi njihovih staršev. Rezultati niso pomembni, čeprav so jih budno merili. Veliko bolj pomembno je, da so si starši še našli čas za svoje otroke in tako vam vsi skupaj sporočajo: Bilo je veselo. HMEZAD TP HAMA, p. o., talec IN* IH H Č 'Ni ¿Alfe (063> 711-231. IEVEC 26313 PRODAJNI CENTER NAMA LEVEC POHIŠTVENI SEJEM 10. 2. do 10. 3.1992 gotovinski nakup - «lo 40% popust, gotovinski nakup razstavnih eksponatov - do 50% popust . Možnost nakupa na 5 - mesečno obročno odplačilo z minimalnimi obrestmi