Gospodarske stvari. Streljanje proti toči. Iz Šmarja pri Jelšah. Odgovor dopisniku v >Slov. Gospodarju« z dne 28. julija štev. 30. Res je, da še dosedaj ni nobeden dokazal, da strel zabranjuje točo. Vprašam pa, kateri učenjak pa je do-. kazal nasprotno, da streljanje nima nobenega upliva? Ali morda gospod dopisnik iz Šmarja? Tudi mi nismo preverjeni, da strel na vsaki način zabrani točo, o tem nas morajo šele večletne skušnje poučiti; kako pa si naj istih naberemo, ako se ne poskuša. Dobro vemo, da nas Bog lahko kaznuje, če hoče, in če nas bode kaznoval, si vsaj očitali ne bomo, da smo roke križem držali, da nismo storili, kar se nam je od več stranij priporočalo. Ce je streljanje res tako nespametno, zakaj pa vis. dež. odbor posreduje dobavo cenejega smodnika? Dopisnik trdi, da nam menda ni tako pogosto kazen namenjena, da se povprečno vsaki drugi dan strelja. Gotovo ne, toda kedo naj ve, kedaj nam je ravno kazen namenjena? Če gospod dopisnik ve, naj nas pa opozori na njo, mu bomo zelo hvaležni; prihranil natn bode mnogo truda in stroškov, sebi pa tudi dragega spanca. Jaz mislim, da je pač naravno, če se človek skuša braniti proti elementarnim nezgodam. Kar se pa tiče molitve in zvonenja, ali sta pri strelianju izključena? Da ima streljanje proti toči, kakor vsaka novost, tudi svoje nasprotnike, je razvidno. Pomislimo le, kako so se ljudje svojedobno branili saditi krompir, sedaj glavni živež ubogih ljudij; ali pa gospod dopisnik, naj pogleda v današnje dni, kako so se in se še ljudje ustavljajo Skropljenju trt, kurjenju zoper mraz itd. Kar pa dopisnik piše o toči za časa strelnih vaj, morala bi potrditi vojaSka oblast, da bi bila vest verodostojna. Mi kmetje streljamo proti toči, ker se na vse načine borimo za svoj obstanek, ne pa zato, ker bi nam bilo streljanje prijeten »šport«. Toliko v odgovor!  Streljanje proti toči. Iz Jeruzalema pri Ljutomeru. Da smo se mi letos po ljutomerskih goricah resno poprijeli strelbe o vsaki hudi uri, porofial je že «Slov. Gospodar.» Večkrat smo se tudi prepričali, da to res pomaga in moč nevihte ali zmanjša ali pa vsaj nekoliko v drugo stran obrne. S prisego potrditi se sicer ne more, da bi nas streljanje vselej in popolnoma obranilo pred točo, da pa to mnogokrat veliko pomaga, tega pa tudi ne more nikdo tajiti, kdor je imel že s tem opraviti. Nenadjano pa je gsp. dopisnik iz Šmarja pri Jelšah v 30 štev. «Slov. Gosp.» naSe početje hotel ovreči rekoč: «Tako streljanje je le Sport.» Ali res mislite, da bi bil vinogradnik tako razposajen in lahkomiseln, da bi v skrajni nevarnosti šel streljat za «šport?> Brezdvomno ne! Če je komu taka strelba nadležna, temu pač svetujemo, da se preseli kam v puščavo, kjer bode noč in dan užival tihoto in mir. Oblakom se s streljanjem lahko spremeni njih tok. Oblaki v zraku namreč nimajo svojih stalno odkazanih tokov, da bi se ne dali v nobeno drugo stran ukreniti. Streljanjem se tudi stresejo zračne plasti, dovede nov topel zrak v višave ter zabrani zgoščenje. Največ pa še pri tem delu pomaga pobožno upanje v božjo pomoč. Tudi tukaj velja rek «pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!* Če hromec zavrže palico, ali ni s tera zavrgel pomoči, s katero se drži po koncu, ali mu je k temu samo pobožna molitev zadosti? Naj Vam tedaj, dragi mi prijatelji streljanja, omeDjeni dopisnik s svojim zanikanjem nikar ne odvzame zaupanja in vstrajnosti v omenjenem streljanju. Če ste že v nekaterih slučajih tako rekoč prisiljeni dajati svoj krvavo zasluženi denar za razne potrate drugitn ljudera, privoščite tudi sebi ta ,šport' katerega ljubi Bog, ki vidi in pozna naše upanje, gotovo nikdar ne bo prezrl. Sicer pa nam tudi omenjeni g. dopisnik želi dober uspeh. Bodimo si vsi prijatelji! Sejmi. Dne 26. v Ljubnem in Turniščah. Dne 27. v Poljčanah, v Brežicah. Dne 29. na Muti, v Celju, Mozirju, Žalcu, pri Sv. Trojici na Goričkem, v Svičini, Poljčanah. Dne 30. na Hajdini. Dne 31. v Imenem. Dne 1. sep. v Turniščah, Arnovčah. Dne 2. v Spodnji Polskavi in v Trnovcih.