I Izhajajo vsako sredo po celi pôli. ^ V * • Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., m V t f r * za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Igubljani 14. novembra 1883. Obseg: Pesno perje (šavje) obirati Mazilo za jermenje stvari iz deželnega zbora kranjskega. (Dalje Pečatenj flaš vensko učiteljsko društvo Gospodarske novice. (Dalj e ijsKo društvo" m „Narodna šola" v Ljubljani. (Dalje.) — Se nekoliko be Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) — Zakon Letno zborovanje društev: ^Vdovsko učiteljsko društvo" Gospodarske (Dalje.) Še nekoliko besed 77 nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske. (Konec.) dop Novi Slo o pravni terminologiji, s katerim se prenarejajo Naši Podoba (povest). (Dalje.) Gospodarske stvari. flaša ležeča nekoliko časa vrti da se tekočina okoli in okoli razdeli enakomerno in delo je gotovo Gospodarske izkušnje. Pesno perje (šavje) obirati je škodljivo enako množini kakor dobroti pese Sploh * Gospodarske novice. • * Ribe v koroških jezerih malé bolj in bolj in ta je mnenje razširjeno, da se pesa bolj redi, ako se šavje ugibajo, da jih pokončajo najbolj ščuke celó po večkrat obere, toda skušnje, katere je napravil katere so se zeló pomnožile. — Deželnemu zboru koro škemu došla je prošnja tamošnjih ribčev, da naj bi se ? Geibel in jih priobčuj W cc kažejo — ~ ^ ^ ^ A xu. JAÍX „ M . JlJ. JU. , A.iX£iCJU na~ ------------j ~ -T---"J — ««^vuujiu XAKJ^V T , VICI, ild-J U1 sprotno. Pridelal je namreč na enako velikih prostorih Ponaredila ribška postava, po kateri je tudi lovljenje enega polja pri dvakratnem obiranji 190 centov pese in 170 prodaja ščuk v odločenem času vsakega leta prepove- Deželni zbor spremenil je tudi dotično določilo centov šavja dana postave tako, da zdaj pri enokratnem obiranji 240 centov pese in 130 se morajo t te in centov šavja 9 šavja pri neobrani pesi 288 centov pese in 86 centov dobo vlada in r tud ko kat ovanja po i vsakoletno dbi določuje deželna Preganjanje vrabcev Razun tega pa je bila še neobrana pesa gledé cukra vajo vrabci' toliko škodo fnin rwe% Q^ll 01 ™ ^ ____A ^ „ ______• T __ ••1 i v bogateja za 3*77% memo obrane južni Avstraliji prizade da je vlada razpisala darila da šavje samo na sebi ni velike vrednosti t—- '»jv v»* i'uiiu.v/ onuuv, Kxa, je viaua u a rua, Ako se pomisli, za njihovo pokončavanje, plačuje se po 25 krajc. za 12 _ ~ ' J ~ -'VV^AV UV/VJ. ui TWiiuv yi VUUUOH , AUL JUH cl 1C dilnih delov komaj tretjino toliko, kakor mlada trava je očividno, da si vsak gospodar z obiranjem pese na pravlja veliko škodo. in ima re- vrabcev, za 100 vrabčjih jajc pa 1 gold. 25 kr vrabcem, ako imajo Avstralci tudi dosti tičjega lima Gorj Mazilo za jermenje. Odličen domač gospodar poslal nam je sledeče pri poročilo, s katerim upamo marsikomu vstreči: Naročil sem si pri Jožefu Wolfu na Dunaji Belve dergasse Nr. 12 pol litra mazila za jermenje (Geschier Gospodarske stvari iz deželnega zbora kranjskega. (Dalje.) Predlog gosp. poslanca Karola KI una, da naj Wichs) stane 1 gold. Postalo je jermenje svitlo-črno, in se sklene postava, s katero se dodatno kar je sosebno hvalevredno, postalo je tudi mehko in voljno. 28. stavek občinske postave z dne 17. februarija 1866. in Kdor ga potrebuje, se bo prepričal o dobroti 116. mestnega štatuta ljubljanskega od 9. junija 1850. imenovanega mazila Nekdo Pečatenje flaš j v katerih je spravljeno vino, žganje, zakuhano sadje, ske ukazujem tako-le: dišeč jesih itd. izvrši se najboljše tako, da nič zraka vravnava izdavanje ženitovanskih oglasnic v vojvodini Kranjski. privolitvijo deželnega zbora Moje vojvodine Kranj- ne prihaja skoz zamašek tako: Vzame in raztopi se dva dela rumenega voska, potem se mu dodá štiri §. 1. Vsak mož, ki ima v kaki občini vojvodine Kranjske ~ * ----— } tJvu^xA* Kj v/ mu uuuti VJ vi X A T oaa UlKJlj) XXI ILUd V i\CUM UUtllll V U J V UU1UO XVI O/ULJOIV dele smole. Kedar je vse to dobro raztopljeno, vtaknejo domovinsko pravico in se hoče ženiti, mora to svoji do se vratovi dobro zamašenih flaš v tekočino 9 potem se mači občini ustmeno ali pismeno naznaniti Ako zoper njegovo ženitev ni nobenega v §. 3. omenjenega pomislika, mu župan s privolitvijo občinskega starešinstva (mestnega magistrata) vsaj v 14 dneh po sprejetem oglasu izroči ženitovansko oglasnico. Ta oglasnica se sme odrekati le v sledečih slučajih: . Ako je ženin od občine ali iz kake javne dobrodelne naprave dobival miloščino in odtlej še ni preteklo vsaj eno leto. vih pomislikov o pomenu izrazov in celó o kompetenci za določitev tega, kar postava namerava, da se je z ozirom na zborovanju kratko odmerjeni čas, negodnost vsega zeló važnega vprašanja, in na ozko zvezo, v kateri je to vprašanje z onim lansko leto sproženim o pridobitvi domovinstva in konečno gledé tudi na to, da se je gospodarskemu odseku primernejše in za konečno ugodno rešitev vprašanja ženitovanskih oglasnic boljše zdelo, kas- podati neje na vse strani dobro prevdarj predlo OP o vladi 5 kakor pa zdaj postavo skleniti nagloma ne zadosti pretresano podprto; iz vseh teh vzrokov od . Ako je dokazano, da se ženin živi od beračenja, ali da nima toliko premoženja ali zaslužka, da bi za silo zadostovalo za preživitev njegove rodbine. . Ako je ženin dokazano tako slabega zadržanja da se je po pravici bati, da za potrebni živež svoje rod bine in za dobro izrejo svojih otrok ne bo vestno skrbel. or O ločil se je tudi gospodarski odsek, ta imeniten predlo za zdaj odložiti, deželnemu odboru pa naročiti, da to vprašanje temeljito pretresa in deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča in oziroma stavi predloge. f Šolske stvari Ako župan iz katerega v omenjenega vzroka ženinu ženitovansko oglasnico odreče, mu mora vzroke vsaj v 14 dneh pismeno naznaniti. Letno zborovanje društev: o. w „Vdovsko učiteljsko društvo" ; „Slovensko uči teljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani Zoper županovo odreko se sme ženin v 14 dneh pritožiti pri občinskem odboru, zoper razsodbo odborovo pa v ravno istem obroku pri deželnem odboru. Neposred (Dalje.) po zborovanju „Vdovskeg učitelj društva Ako v • manjšina občinskega pričelo se je ono «Slovenskega učiteljskega magistrata izročitvi ženitovanske oglasnice oporeka, ima starešinstva ali mestnega društva". Društveni predsednik gospod Andrej tudi pravico se v 8 dneh pritožiti pri občinskem odboru, in župan ženinu ne sme izročiti oglasnice, dokler občinski odbor te pritožbe ne reši. prot pozdravi skupščino s prijaznim ogovorom omeni, da je minulo 15 let, odkar je v življenje stopilo / Ta postava zadobi veljavo tistega dne „Učiteljsko društvo za Kranjsko"; 12 let pa, kar se je razširilo v „Slovensko učiteljsko društvo". Geslo njegovo J e : r ono vedno delovalo. Akoravno je doživelo viharne in družbi je moč in napredek v tem smisl se raz- odne čase, bilo je vendar vstraj kot krepka giasi bramba stalo za pravico in resnico. Delalo j ple §• 7- Mojemu ministru notranjih zadev se nalaga izvršitev te postave. menitev ljudske šole tako , kakor je treba za splošno ljudsko izomiko. Ugodni sad pa tudi ni izostal; toraj gosp. govornik spodbuja navzoče k daljnemu trudenju v prid milega slovenskega naroda in splošne domovine Gotovo niso neopravičene pogostne tožbe zlasti Avstrij kmetijskih občin, da se vsled popolnem neomejene prostosti ženitev najbolj množi število ubogih ljudi, za Dalje je omenil gosp. prvosednik , da sta k zboru prišla dva poslanca od sosednih slovenskih društev, in katere skrbeti je po domovinski postavi dolžnost domo- sicer gosp. Kant iz sežansko-komenskega, in gosp vinskih občin, pa tudi je velika škoda za človeštvo Anžl iz koperskega okraj Tudi odborske sploh, ako smejo prosto ustanoviti lastno družino tudi sjednice „Hrvatsko-pedagogijsko-književnega sbora v taki ljudje, kateri brez vsake sposobnosti, otroke nravno Zagrebu došel je društvu cenjeni pozdrav dopis odgojevati, množijo število one vrste ljudi, izmed ka- katerega gosp. Tomšič v originalu t t rebere. Skupščina terih večina polni kaznilnice in prisilne delavnice in se v znamenje odzravljeaja vzdigne od sedežev in s bolj pa bolj množi število onih elementov človeške slavo-klicem odlikuje ta prijazni pobratimski pozdrav družbe, kateri prezirajo vse zakone javnega reda in zakone poštenega zaslužka pridnih rok. Da se s prostim ženitovanjem nakladajo velika bre- v naslednjem povedane, mena, posebno kmetijskim občinam, to je nedvomljivo mesec, pri katerih se je in to enako čutijo veljavni zastopniki pri nas, kakor v nst slovenskega šolstva Potem poroča gosp. tajnik Fr. Govekar o društvenem delovanji preteklega leta. Glavne stvari naj bodo vsaki Odbor imel je seje skor vs azgovarjalo o zadevah na ko seji od dne 9. novembra se druzih deželah. Tudi so se uže sklepali približno taki je bilo med drugim določilo, da si društvo najme od postavni načrti na Predareiskem, Gornjeavstrijskem in dne 15. novembra naprej svojo lastno sobo, kamor se Solnograškem, kakoršen je bil vnovič predložen po po- ima shraniti društveno blago slancu Klunu letos. in bodo imeli udj I v Toda dozdaj se vlada, akoravno ni slepa za potrebe svoja in bremena kmetijskega ljudstva, še ni odločila v naj- Zumer o dohodkih za stenske table, kateri so znašali birališča seji 1. februarija t. 1. poročal odbornik gosp više potrjenje predložiti katere takih postav. Tudi gospodarski odsek deželnega zbora začel je v navzočosti gospoda deželnega predsednika temeljito posvetovati se o predloženi postavi. ta dan 309 gold. Razgovarjalo se je v tej seji tudi kako bi se društvo vdeležilo slavnosti 6001etnega združenja kranjske vojvodine z mogočno Avstrijo. — 1. dan marcija je na prav slovesni način velezaslužni I\ačeloma nasprotovala sta ji samo dva oabornika, gosp, Andrej Praprotnik petindvajsetletnico svojega drugi vjemali so se z načeli predloga. Pa pri na- učiteljskega službovanja v Ljublja Narodni učitelji drobni razpravi pokazalo se je toliko in tako pomenlji- pokazali so ta dan posebno vdanost svojemu dušnemu. « voditelju, ker jih je prišlo k slavnostnemu obedu nad na vsaki strani nosi pečat tedanjega časa ter ne ustreza 46 od vseh strani dežele. seji 5. aprila sklenilo se je bilo med drugim, popolnem zdanjim zahtevam in potrebam. *) Velika škoda je, da smo tedaj, ko smo terminolo-prirediti za čas praznovanja 6001etnice društvenim udom gičen slovar delali in burgerliches Gesetzbuch slovenili iz dežele prosto prenočišče v društveni sobi. Med premalo ozirali se na mnogokje boljo hrvatsko-srbsko letom pristopilo je mnogo udov na novo; mirovala pa terminologijo. Vendar na tedanjem stališči našega slov tudi ni smrt, ter je vgrabila društvu dva prav vrla stva nismo se nikakor drznili vzprijemati prej ne sli-uda: gosp. nadučitelja Kuharja pri Mariji Devici v šanih besed, če tudi se nam današnji dan ne zdé več tako neznane. Ali večkrat v misel vzeti prevod civilnega zakonika Polji, in pa gosp. nadučitelja Kavšeka iz Vinice. Odbor skrbel je udom tudi za dušno hrano s tem, ker jim je bilo v društveni sobi vedno nad 24 časnikov na je itak pošel in se mora enkrat vnovič izdati; tu bode razpolaganje, zraven pa še dobro uredjena knjižnica, prilika predelati ga s posebnim ozirom na zdanji stan (Iz tega se vidi pač jasno, kako puhel je izgovor onih slovenščine in na to, kar je med Hrvati obveljalo. . kolegov???, ki pravijo: kaj bomo pristopali slo- venskemu učiteljskemu društvu; saj nimamo nič od tega. Tacim „ubogim na duhu" pač veljajo evangeljske besede: „Gospod, odpusti jim, ker ne vedó, kaj delajo." Op. poroč.) večkrat večerni zabavni pogovori, katerih so se vdele- mi zdi, da žili tudi odlični možje. to mer naj tudi jaz tu katero namaknem. Uže v samem naslovu: Občni državljanski zakonik želel bi si jaz zdaj premene ter bi namesto: državljanski raje rekel po Hrvatih in Rusih: gra društveni sobi so bili o zimskem času j an ski. Državljanski pomeni: staatsburgerlich ter se n državljanske" pravice utegnile biti nekaj sklepu vnemal je gosp. go- tacega, kar „politične" pravice. Vendar o tem naj do-vornik zbrane ude za daljno neustrašljivo delovanje na sodijo drugi. Pridevniku : burgerlich stoji nasproti : korist narodnega šolstva, temveč, ker sije narodnim pri- militàrisch, včasi tudi Straf-, strafrechtlich, in v obojem zadevanjem zvezda boljše prihodnosti. Najočitnejši do- slučaji bode težko izhajati z besedo : državljanski. (Prim, kaz temu je odlikovanje peterih udov slovenskega uči- §. 1496 v našem prevodu). Gosp. St. Škrabec se je uže teljskega društva z najvišimi dokazi cesarske milosti, tudi oglasil za: grajanski v tem zmislu. „Slovenski Pravnik" nosi na čelu: Poduk o najpo-trebniših zakonih. Tukaj se torej rabi za Gesetz: ker so bili nedavno s križići za zasluge dekorirani Praprotnik, Vavken, Tomšič, Borštnik Levi čni k. . (Dalje prih.) in zakon; tudi kranjski deželni zbor zdaj zakonih in ne več o postavah. uže ukreplje o Dobro! Ali kako porečemo: Ehegesetz? Zakonski Slovstvene stvari / V- v Se zakon, ali ka-li? Dokler za Ehe ne najdemo različne besede, ki mora priti tudi v katekizme, recimo hrvatsko : ženitba, bodo zmešnjave neizbežne, in vredno bi bilo, da se naših periodnih listov uredniki in drugi veljavni nekoliko besed o pravni terminologiji. pisatelji na to stran oglase, kajti stvar ni mala, nego ; Napisal Cigale. (Dalje.) Blagrovati bi se pač smeli, ko bi nas ne mučila druga zadrega, nego je ta, da smo na zibeži med: sod-nijo, sodiščem in sodom ! Ali žal, da je še več takih težav in dvojb. Vprav te dni sem z očmi preletel velik del naše pravne terminologije ter uveril se o tem, čitajoč preza-služno knjigo, s katero sta si i pisatelj i sv. Mohora je prevažna. En primer naj potrdi moje besede. Na str. 8 „Slo- > venskega pravnika" čitamo takó : „Zakoni predpisujejo kake pravice imajo stariši nad otroci, — kakó se imajo obnašati varuhi, kako naj se sklepajo zakoni". Kdo more za trdno povedati, kaj je hotel pisatelj reči s poslednjo vrstico? Ali je vzel besedo: zakoni na poslednjem mestu za: postave ali za ženitbe, kajti sklepajo se ene in druge? kar se pridevnika: ehelich tiče, ostanemo lahko družba kakor bi rekel Hrvat osvetlala obraz, pri starem: zakonski (prim. legitimus). namreč Slovenskega Pravnika 1. del, ki ga je spisal dr. Ivan Tavčar. Pisatelj je, kolikor jaz smem soditi o tem, delo dobro zamislil in zasnoval ter kaj razločno, jasuo, vsa- Ne vem, bi li bilo bolje namesto naše : posest > kemu razumno razvel; tudi jezik mu je v veliko čist in gladek. Samo kjekod sem se spotaknil nad katero stvarco, kakor na pr. vlog na številka namesto: vložna, so dni j s ko ministerstvo nam. min. pravosodja; zakoni pečavši se z oporokami, kakor da bi se zdaj več ne pečali ali bavili z njimi; izgledati namesto: kake podobe biti; obligacij on nam. obligacija. Tudi naletimo dostikrat na tisto šepavo, a narodu neslišano besedosledje, katero je zdaj pri mladini zašlo v navado Sedaj pečati se je nam s slučaji ima parcela", namesto pravilnega in i vzeti hrvatsko: posed-a, in namesto: posestnik, hrv. posednik; a preverjen sem nasproti, da nam je opustiti besedo: posestvati, pravilneje posestvovati (od : posestvo) ter poprijeti se hrvatske: posedovati (besitzen). Takisto za ersitzen ne kaže držati se besede: priposest-vovati, priposestvovanje, priposestnik, ker s temi ni mo- 5 goče rokovati, nego vzprijeti-bode hrv. dosesti, do sedati, doselost, dosednik; tako tudi za verjàh ren, zastareti, zastarevati, zastarelost. Ali tako daleč vendar ne smeli iti, da bi dali slovo besedi: škoda, češ, da ni slovenske korenine. (Konec prihodnjič.) ali modo, na pr% katerih odpisati se n 5 V * Ker tudi ta stvar seza v zgodovino slovenskega slovstva in utegne mlajšim biti neznana, naj dodam še naslednje edino narodnega reda : Sedaj se je nam baviti s slučaji, vrstice o nji. Prvi se je dela lotil pok. Mažgon (Kriminal- V katerih se ima parcela odpisati. Vendar to so ma aktuar v Ljubljani) ter zakonik prevel do 620 vštev. lehnosti V primeri Z izvrstnostjo cele knjige ter želim dotle je bil tiskan v Sloveniji; nadaljeval in dovršil je pre- pisatelju samo vztrajnosti, da veliko delo dovrši, kakor vod pok. dr. Jožef Kranjc in je ves rokopis poslal minister- ga je začel. stvu, da bi se na svetlo dal. Uredovanje sem jaz prevzel in Ali povrnimo se k stvari. Pisatelj se je držal naj sem v • 1X11 f luiuiv jjL ouTCLiJL» X xodlVij OKj j \j U1 Zjlbl £JL(*J o^ui - S p O ID O CJ O u tv^a^ t c naj piavuma na i/ a u c*j i - več dozdanje terminologije, kakoršno ima gori omenjeni ves prevod predelal takó, da prvemu Ljubljanskemu in Krajn- Svetca tedaj pravnika na Dunaji prevod našega civilnega zakonika, izdan 1. 1853., ki pa čevemu skoraj več podoben ni, in dodal tudi abecedno kazalo» * Politične stvari. Zakon z . . dné........... s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor Vojvodine kranjske. (Konec.) §. 49. Kedar se ni dosegla nadpolovična večina, tedaj je napraviti ožjo volitev gledé tistih poslancev, katere je še voliti. §. .50. Pri ožji volitvi smejo volilci svoje glasove dajati samo tistim, kateri so pri prvem glasoštetji dobili relativno največ glasov z onimi, ki so dosegli nadpolovično večino. V ožjo volitey je devati vselej po dvakrat toliko mož, kolikor je še voliti poslancev. Kedar je onoliko glasov, odloči žreb, koga je djati v ožjo volitev. Vsak glas, kateri pri ožji volitvi pripade komu takemu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. ^ Ako so pri ožji volitvi vsi oddani veljavni glasovi med vse v to volitev vzete osobe razdeljeni tako, da vsakemu izmed njih pripade polovica vseh glasov, tedaj o tem, koga izmed njih je šteti za izvoljenega poslanca, odloči žreb, katerega vzdigne predsednik volilne komisije. Ako se razven tega slučaja ne doseže nadpolovična večina, tedaj je ožjo volitev nadaljevati, dokler se za vse poslance, katere je voliti, ne doseže nadpolovična večina glasov ali zgoraj omenjena enaka porazdelba glasov med vse v ožjo volitev vzete osobe, v katerem zadnjem slučaji konečno odloči žreb. Tisti, ki imajo pravico voliti, pa pri prejšnjem vo- ljenji niso oddali svojega glasu, ne smejo se zatega delj izključiti, da bi o sledeči volitvi ne izvrševali te svoje pravice. §. 51. Po končani volitvi se sklene o tem pisani zapisnik, katerega z glasovniki vred podpišejo člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar, pridene se mu vo-lilski imenik, glasovnik in podpisani glasovni vpisniki, veljavne, kakor tudi za neveljavne spoznane glasovnice, pri volitvah velikega posestva pa tudi morebitna pooblastila in preklicevalne listine, in pri volitvah kmetskih občin tudi volitveni spisi o volilnih možéh; to se vse skup no zapečati, zunaj napiše, kaj je notri ter izroči volilnemu komisarju. Ako je volitev poslanca z volitvijo zvršena, mora volilni komisar volitvene spise poslati deželnemu načelniku, ako se pa glasovi za eno in isto poslanško volitev oddajajo v več volilnih zborih in ne samo v enem, mora volilni komisar volitvene spise poslati tistemu političnemu uradniku, kateremu je naloženo sestaviti skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj. Ako volitvenih spisov ne podpišejo vsi člani volilne komisije, tedaj je vzrok temu zapisati v volilni zapisnik. V §. 52. V tistih slučajih, v katerih se glasovi za eno in isto poslanško volitev oddajajo v več volilnih zborih in ne samo v enem, mora v glavnem volilnem kraji iz dospelih volilnih spisov (§. 51.) sešteti ter spisati skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj okrajni glavar, v čigar okraji je ta kraj ali pa oni uradnik, kateremu je to ukazal deželni načelnik. ^ Koga je šteti za izvoljenega, to določujeta §§fa 48. in 50. Ako pri volitvi pride do tega, da mora odločevati žreb, tedaj mora uradnik, kateremu pristoji zgoraj omenjeni uradni posel, povabiti dva volilca, ki se udeležujeta volitve, vpričo njiju vzdigniti žreb ter o tem spisati zapisnik, katerega je podpisati tudi obema pri tem udeleženima volilcema. Ta uradnik mora, ako je treba (49.), napovedati ožjo volitev po vseh dotičnih volilnih krajih in volilnih zborih ter po njé zvršitvi postopati na isti način, da po-zvé njen skupni rezultat. Ko je določen konečni skupni rezultat, je o tem pisani konečni zapisnik z vsemi od volilnih komisij dospelimi spisi vred poslati deželnemu načelniku. Ako je bilo treba ožje volitve, velja to tudi o vseh to naredbo utemeljujočih spisih. §. 53. Deželni načelnik mora pregledavši dospele volitvene spise vsakemu izvoljenemu poslancu, zoper katerega ni nobenega v §. 18 predpisanih izključevalnih vzrokov, izdati in vročiti volitveno potrdilo. To volitveno potrdilo daje izvoljenemu poslancu pravico, stopiti v deželni zbor in na postavi tega potrdila je misliti, da je njegova volitev veljavna, dokler se nasprotno ne spozna. Vse volitvene spise mora deželni načelnik poslati deželnemu odboru ; ta jih mora presoditi ter o njih poročati deželnemu zboru, kateremu pristoji razsodba o tem, je li izvoljenega potrditi ali ne. Člen II. Mojemu ministru notranjih stvari je naročena tega zakona zvršitev. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levi en i k. (Dalje.) Med tem je bila maša minula; mnogo Poljakov je prišlo za nami v gostilno, in od njih izvedeli smo, da na pr. v pol ure odrinejo proti kolodvoru. Ta čas po-rabiti smo hoteli mi za našo pobožnost, napotili se proti cerkvi nazaj, in med potjo nakupili si nekoliko spominkov. ^ (Ker si s fotografijami človek še pozneje lahko v spomin kliče razne stvari, kupil sem si podobo zunanjega cerkvenega lica, zunanjo in znotranjo stran Marijne hišice, in pa podobo Marijno, kakoršna se nahaja v hi-šičnem altarju.) Ko smo prišli na prostorni trg, ogledali smo si ga malo bolj natančno. Osredek njegov okinčan je z lepim kamnitnim vodnjakom, iz katerega vre iz srede bistra studenčnina v visokih skokih. Poslopje k desni roki je tako zvana apostoljska palača. V njej so stanovali papeži, kedar so dohajali v Loretto k Mariji na božji pot. (Vsa ta okrajna spadala je poprej k papeževim deželam.) Palača k levi, po svoji zunanjosti jako lepa , je jezuitski kolegij ; vendar ne vem za gotovo, so li imenovani redovniki še gospodarji te zgradbe ali ne. Nas zanimala je vendar pred vsem le prekrasna cerkev, katera je uže v svoji zunajnosti enaka prelepemu altarju. Dozidana je bila leta 1588. po papežu Sikstu V. (tedaj zopet delo papeža!) Nad glavni por- tal dal je postaviti preslavni ta gospod bronasti Ma- ni videl nič podob tej krasoti se je vse edinilo rij ni kip, pod njega pa veleval napisati na črno mar- bogastvo, um in duševna mičnost. Mnogo jih je snu meljnasto pločo besede: „Deiparae do mus, in qua bilo jo, a najznatnejši med njimi je bil knez verbum caro factum est". (Hiša Bogorodnice kateri je Beseda postala Meso.) ? v lepši obličj ., naj- najodličnejši med vsemi mládenči, najnežnejšega in viteški, velikodušno ognjen, vzvišeu vzor, Prestopivši cerkveni prag ogledali smo si najprej Grandison v vsakem oziru. Knez . je neizmerno, sen-jarski rad imel jo; ta plamteča ljubav je bila odměna mu. po večem znotranji obseg jako prostornega svetišča, ki je razdeljeno v obliki križa v tri ladije. Ob stranéh mu. A sorodnikom se je zdelo, da bi ta ženitba bila prislonjene so cerkvi okoli in okoli kapele, izmed ka- neednaka pozakonjenost. Dedščina po očmn uže kedaj terih je najznamenitnejša ona, v kateri se nahaja krstni ni bila več njegova last, rodbina je bila v zameri, a kamen, ki je nek sam stal 80 tisoč frankov. Al za vse to se navadno veliko ne brisa srce in njegovo žalostno razmerje Nenadoma to je bilo znano vsem knez prestolnico ostavil na nekoliko časa podali smo se zopet k Marijni hišici, ali kakor oko romarjev. In tudi naše se ni; — marveč naravnost kakor bi bil hotel zboljšati svoje okolnosti, a po krat Itali- kem časi je vrnil se obogačen z razkošjem in neizmer- jani pravijo: „Časa Santa". Omenjeno svetišče stojí nim bleskom. Blesteči plesi in pojedine so ga seznanile popolnem prosto, na pr. v osredji velikanske cerkve, z dvorom. Krasotičin oča mu je bil naklonjen in v ondi, kjer se ona razkrižuje, Ravno nad Marijno hišico mestu so delali priprave na najzanimlj svatbo Od dviguje se veličastna kuplja, skoz katere okna dohaja kodi je prišla ta zmena in neizmerna ženinova imovina, obilna svitloba, ter obseva čudapolno zgradbo. „Časa tega ni mogel za gotovo razjasniti nihče; ali skrivaj so , Marijna hišica je podolgasto-štiriogelna. govorili, da je nekako dogovoril se s tajnim skopuhom Santa 5 to je Njene zunanje stene so vse oblečene v dragoceni beli in novcev izposodil si od njega. Pa naj bode to, kakor marmelj, ter okinčane z zdolbljinami te snežnobele tva- hoče svatba je zanimala vse mesto in ženin in ne rine. Marmelj vlomljen je bil v Carrari, kraji v Zgornji vesta, oba sta bila obče zavisti predmet. Vsakomu je Italiji j odkjer je bil pripeljan na ladijah okrog celega znano bilo njiju goreče, stanovito prijateljstvo laškega polotoka, izbarkan bil v Jakinu, od tam pa do- bol dolg 5 ki sta oba trpela jo, in njiju vzvišene vlastitosti veden na vozovih v Loretto. Najspretnejši in najbolj Ognjene ženske so zgodaj napovedavale rajsko blaginjo sloveči umetniki taistega časa sodelovali so skoz 30 let da jo bosta uživala mlada zakonca. Ali steklo se je vse drugače. O letu dni se pri zgotovljevanji teh olepšav, katerih stroški znašali so nad tri sto tisoč frankov. Bogoljubnim papežem namreč možem: sè strupom moreče žarljivosti je strašna zmena zgodila z d in estrpnostj noben strošek ni bil prevelik za Marijno slavo in čast. sè surovo trmoglavostjo je popolnem otroval ves svoj Oglejmo si zunanjost Marijne hišice zdaj še malo bolj natančno in od bližej. Na zapadni strani nahaja blagi in vrli značaj. Pokrutil se ženo je mučil je lastno in česar bi se ne bil nadejal nihče, vdal se je se edino njeno okno. Pred njim stoji altar, posvečen nečloveškim dejanjem: bil jo je. Ob letu bi živa duša sv. nadangelju Gabrijelu, to pa zarad tega, ker skoz to okno vstopil je bil po povestnici nebeški poslanik ne bila mogla poznati ženske, ki je še in za seboj vodila celo gručo pokornih čestitelj nedavno blestela 3V. Ker najsvetejši Devici. Ob straneh nahajajo se v marmelj naposled ni mogla več trpeti svoje težke usode, sprego- vdolbljeni kipi: Marijna zaroka, rojstvo Kristusovo, ne- vorila je prva o razporoki. Mož se je pogreznil v bes- beškega Deteta proslavitev in moljenje po sv. Treh nost o samem spominu na to. O prvem vzbuhu svoje Kraljih, in Marijna smrt. Med te podobe so* umetno razkačenosti je pridrl z nožem v nje sobo — in gotovo vvrsteni kipi prerokov, ki so v svojih profecijah zdavnej bi jo bil zaklal, da niso zgrabili ga in zadržali. O silni poprej napovedovali in naznanjevali čast in rojstvo sv. razkačenosti in obupnosti je nož obrnil va-se in končal Božje porodnice. Na izhodni steni je v enaki izpe- je svoj život o strašnih mukah 1 j a vi v marmelj vdolbljeno prenešenje svete hišice po Razen teh dveh dogodkov, ki jima je priča bilo angeljih čez morje. Spodaj dal je papež Klemen VIII. vse občestvo, pripovedali so mnogo drugih pripetljajev napisati kratko zgodovino čudovite te dogodbe, k sklepu ki so se bili prikazali pa dostaviti veleval besede: „Vi pa, brumni romarji, vseh delež bil žalosten konec. Tù je čestit, trezen člo v nižih krogih in ki je skoro tu je kupčijski sluga okradel svo zdihujte in kličite pobožno h Kraljici angeljev in Materi vek vdal se opilosti vseh milost, da Vam skoz njeno zasluženje in njene jega gospoda; tù pa je gospoda na vozi zadavil izvoščik je pošteno vozaril mnogo let. Da bi taki dogodjaji prošnje zadobi pri svojem najljubeznjivšem Sinu i • • ki je začetek življenja, odpušanje Vaših grehov, zdravje telesa ki so često pripovedali jih s pridevki, ne bili v skroin nih bivalcih v Kolomni vzbujali mimo volj nega (unwill in veselje večnega izveličanja. Amen!" (Dalje prihodnjič.) Zabavne stvari. Podoba. kuhrlich) straha, to ni bilo lehko. Nihče ni dvomil o prisotnosti neke peklenske moči v tem skopem človeku-Trdili so, da odločuje take pogodbe, da lasje vstajajo zbog njih človeku, in ki jih nesrečnež ne sme zaupati nikoli nikomur; da imajo njegovi novci neko vablj 1 i • i j 1 • 1 » • • 1 • / • i • » vlastitost, da sami ob sebi razsiplj se da imajo neko s kratka: mnogo je bilo Povést. pomenljivo je to da Ruski spisal N. V. Gogolj. >t Preložil L. G. Podgoriěan. II. » (Dalje.) Drug presunljiv dogodek je čudno znamenje na sebi vsakojake gnjusobne govorice. je vsa Kolomenska naselbina, ves ta svet ubogih starek, potrebnih uradnikov, ubožnih umeteljnikov in s kratka vsi ubožci, ki smo jih malo popřeje imenovali, — da so vsi trpeli in odnesli poslednjo malost raji nego da bi bili bil tudi očit Med ki zaupali se strašnemu skopuhu; nahajali so staruhe so bile pomrle za gladom, ki so rajše končale telo krasoticami, ki tačas ni preuboga bila z njimi naša se- nego da bi bile pogubile dušo. Kedar so ga srečali na verna prestolnica, imela je neka krasotica priznano pr- ulici, nehoté so čutili strah. Kdor je prišel mimo njega, venstvo. To je bila čaralna edinost naše severne kra- varno se je ognil ga in obrnivši se nazaj je dolgo časa sote z južno krasoto, briljant, ki redko kedaj prikaže gledal njega nenavadno visoko vzrast, ki je ginila v se na sveti. Moj oča je priznaval, da svoje žive dni še daljavi. Samo v njegovem oku je bilo toliko nenavad- t nega, da je vsakdo nehoté prisojal mu neko višo moč. dekliške v a dn ic e za slovenske in italijanske učenke. Te silne črte, vrezane globoko tako, kakor ima to ma- Ta šola ima tako majhne prostore, da ne more spreje-lokateri človek; ta goreča, smela barva na obrazi; te mati v vsak razred po več ko 24 deklic, tako da mora , i vsled tega veliko slovenskih deklic ali doma ostajati ali v italijanske šole. To se godi uže več let nestrpne, strašne oči, da vse je zahajati neizmerno goste obrvi, ti široki nabori njegovega Azijskega oblačila, zdelo se, da govori, da so v primeri sè strastimi, ki so zaporedoma, in še sedaj ni slišati, da bi se skrbelo za vrele v tem telu, drugih ljudi strasti le senca. Moj oča veče in primerniše prostore. Ce se ne predrugači, doje ustavil se in nepremično je stal vselej , kedar je živimo, da slovenske deklice, ki se kolikor toliko odslej srečal ga, in ni mogel strpeti, da bi ne bil vskliknil: odgojé v otroškem vrtu v maternem jeziku, bodo morale Nu, moram vas brzo potem, prisiljene, vpisavati se v italijanske šole i Tako V 11 Hudoba, popolna hudoba!"" seznaniti sè svojim očetom, ki je te pripovesti poseben bomo zopet tam, kjer smo bili doslej. Ali ni to žalostno? predmet. u (Dalje prih.) Za slovenske dečke je preskrbljeno vsaj na c. k. deški vadnici, ki šteje letos 287 Slovencev in 289 Lahov. Iz Naši dopisi. dosedanjih poročil pa je bralcem „Novic" znano, da se Dunaja 10. nov. zastopana v Akademický spolek društvih „Slovenij Slovanska mladež na Dunaj Društvo slavistov' tudi tem dobro ne godi, ker na škodo drugih realnih predmetov morajo se po največ truditi za nemščino. Naj se torej ogledamo, kakor hočemo, za slovenski naraščaj 5 ;; u r> v f » Bukovina Tatran i » Zora 1 n Ognisko r> Sicz 5 je v Gorici po dosedanjih naredbah jako neugodno 4t 5 stanje. Ravno zato in pa iz vsega je razvidno , koliko u t. m v lokalu ..Garten priredi 20. Parkring, na čast gospoda dvornega baugesellschaft" svetovalca prof. Fran j a viteza Miklošiča slavnost i so- obstoječo akademij komersa. Pri akademij delujejo najboljše moči dunajske, kakor dvorne opere pevec g. Broulik, violinist g. KochanowsKi, pianistinja gdč. Zwieržina, slovansko pevsko društvo itd. Slovenci Miklošičevim slavnim imenom je naše ime združeno nerazločljivo. Velikan znanosti slovanskih jezikov in jezikoslovstva sploh, kateremu se klanja ves učeni svet, je našega naroda sin! Mi se smemo ž njim ponašati, zategadel pa mu bomo gotovo v prvi vrsti Slovenci o njegovi sedemdesetletnici trudapolnega živ- ljenja štiridesetletnici neumornega znanstvenega de hvaležnega dela še čaka naše rodoljube na narodnem polji v Gorici. Zatorej krepko naprej po poti, katero so nastopili poslednjih dveh let. Stoletna starost, kakoršno je doživela te dni mati tukajšnjega gimnazijskega ravnatelja v pokoji, gosp. F. Schaffenbauerja , je tudi pri nas redka prikazen, dasi-ravno v našem mestu živi domačinov in tujcev, ki clo- sezajo do 90 in še po več let. . dne t, m. so slovesno pokopali č. o. Frid. Hoe-nigmann-a, dolgoletnega frančiškanskega provincijaia v pokrajini sv. Križa, ki je bil rojen 1823. 1. v Stari Cerkvi na Kočevskem. Grofinja Chambord pride menda še ta teden prezimit v Gorico. lovanja pokazali naše spoštovanj še bolj utrdili ono Laški listi, pa tudi tetka graška V) Tagespost u se naravno ki obstoja med slavljencem in nami. gostje, ki pridejo na Dunaj, naj se Deputacij blagovolijo oglasiti pri odboru Gorice 12 akademičnega društva „Slovenija". (Izv. dopis.) Včeraj zjutraj, dan sv. Martina, je sneg po hribih trnovskega gozda napo veda.1 zimo našim goram, naši planjavi pa mraz, potem ko se je bila todi istega jutra med gromom in dežjem vsula močna toča. Nebo se je potem zvedrilo, in imamo danes zopet lep dan Naše bralno in podporno društvo je praznovalo Martina s petjem in podučnimi govori jako bojé, da bi ne prišel kak Slovan za škofa v Poreč in Pulj, in se ne zmenijo za to, kako nenarodno je, če viši pastir ne zna jezika ovčic, katere mu je pasti. Ti politiki predobro vedó f da so v Istri vse šole italijanske in pod italijanskim gospostvom, in da je edino še kak kaplanček, ki v čisto slovanskih občinah tu pa tam še občuje z občinarji v njin jeziku. Kdor bere poreški lahonski list „L' Istria" , dobro razume, kako se slovanskim duhovnikom godi v zares tužni Istriji. Pač pa mora ali hoče biti vlada slepa, če ne vidi, kam jo lahonska politika tira tudi na cerkvenem po katerih se je množica zbranih udov izrekla za to, da bo rada zahajala poslušat raznotere nauke, ako se jej bodo tu pa tam podajali ob nedeljah in praznikih , in polji. Da narod le ne onemogel in vselej nevoljo pokazal, tako, kakor jo je odločno pokazal proti popot nemu učitelju kmetijstva, ki je umel samo lasčino. torej upati da dobé hvaležne poslušalce poslu gospodje, ki hočejo društvu koristiti z govori in nauki v zmislu, kakor smo jih zadnjič omenili Po gorenjega Krasa v dan sv. Božidara 9. nov. letošnjim jesenskim časom smo bili jako zadovoljni, nenavadno toplo lepo vreme je bilo. Vsa žitna semena hvalno je omeniti, da je priprost društveni ud ravno sm<> materi zemlji veselo izročili v sladki nadi, da pri- včeraj uže dal zgled drugim udom s primernim berilom, hodnje leto zamore po taki ugodni setvi bogato obroditi, kako naj bi društvene spretniše moči iz lastne srede Tri dni imamo silne deževne nalive od juga, danes počne začele podučevati in kratkočasiti celo društvo. Vendar mrzlo vreme z deževno burjo. Bati se je, da nam rahlo pa Sir j ati pozabiti, da začeti in nauke med društvom raz- zemljo voda preveč odnese v kraške rupe ; povodenj se utrjevati morajo razumniki, ki imajo v ne bojimo, ker nimamo ne potokov ne rek, vsa dežev Vino črno, veči meri duševnih sil in snovi na razpolago. Pri vče- niča se zgubi po kraških razpoklinah. raj s nj i smo izvedeli, da šteje društvo zdaj nad kraški „teran" , kojega Tržačani meseca julija in av 300 udov in pa okoli 1000 gold, glavnice, in to tudi gusta (ob času kolere) po 40 gld. kvinč plačujejo, toli-potem, ko so se podelile uže znatne podpore potrebnim kanj posrkajo, se uže prodaja po 24 do 25, celó 28 gld. in obolelim udom. Tudi so naznanili, da se 19. t. m. ga cenijo kvinč. Dozdaj se je v mali množini dobil dp lovensk tr ošk t v G po 17, 18, 19 gold, kvinč, a sedaj se ono dobi v vsaki kateremu bo učiteljica prav spretna in nadarj občini komaj pri vrt, ženska moč. Nadejati se je, da pogosta pojasnila na to stran izdajo toliko, da se kmalu oglasi primerno število skega, a množina je jako pičla. posestnikih, ker bolj revni so prodali grozdje. Kakost „terana" je pol boljša od lan otrok za zaprekah ta zavod, ki se je ustanovil po tolikih 44 48 kr. liter. krčmah se toči po Brinje kraško, kojega se je na ti- naporih. Bog daj dober začetek veli suče polovnikov na Kranjsko odposlalo, se je letos po- kem nasprotji z žrtvami za ta del pa je stanje tukajšnje sebno dobro obneslo. Navadno se ceni po 80 do 85 kr » v Sežano stavljen. En polovnjak dá 2 litra sladkega Ljubljane. ( Veliko in krasno česko narodno gleda- brinjevca. Tropinjevec (vinsko žganje) se dobi po 63 do lišče), katero je pred dobrim letom ravno dodelano sko-70 kr., posebno fino 80 kr. do 1 gold, liter. Bog daj raj popolnem pogorelo, vzdignilo se je po radodarnosti siromašnim, sicer pridnim Kraševcem obilo zaslužka ! A. K. bogatega češkega naroda iz pepela in zopet stoji krasno dodelano. Slovesno otvorilo se bode gledališče pri Postojina 12. nov. (Zahvala.) Vsem predragim mi hodnjo nedeljo dne 18. t. m. z velikimi svečanostmi, sijajnimi predstavami, banketom itd., katere se ponav- Logačanom izrekam tem potom svojo najtoplejšo , naj- presrčnejšo zahvalo za vso prijaznost in nezasluženo ljajo tri dni. Iz srca čestita tudi ves slovenski zaupanje, katero so mi skazovali pri slehrni priliki za narod bratom Cehom k temu krasnemu delu, mojega enoletnega službovanja v nepozabljivem mi Lo- s katerim se po pravici smejo ponašati pred vsem omi-gatci, ter posebej onim p. u. gg., ki so me o odhodu kanim svetom! mojem v Postojino blagovoljno spremili na kolodvor lo- škiga. Kakor čujemo, nameravajo skoraj vsa narodna dru- Ivan Lavrenčič. Šenturške gore 6. nov. (Prirodoslovno.) „Kedor štva iz Ljubljane poslati deputacijo k tej veliki narodni svečanosti. Odboru, ki je to veliko in lepo delo do- • v y išče J najde u zapisal je sv. Laka v svojem blago- vestji. In zaisto! vsak iskavec najde kaj, bodi si uže v srečo ali pa v nesrečo svojo. Tako se je tudi meni zgodilo pri mojem iskanji; toda v srečo in ne v nesrečo kmetovalce ljubljanske in okolice veselo poročilo, vršil, na čelu stoji vodja češkega naroda, modri dr. Fr. Rieger. (Iz mestnega odbora ljubljanskega) dohaja za mojo. da Uže lansko leto zasledil sem na naših krasnih se bode vendar enkrat tudi pri nas začelo spravljati planinah, in sicer na Mokrici polžka iz skupka slinar- 1z mesta dragoceni gnoj tako, kakor ga, na pr. v jev, ki se je na prvi pogled mi kazal nov v primeri z Gorici uže veliko let spravljajo z najboljšim zdravstve- drugimi doslej meni znanimi slinarji. Pošljem ga tedaj nirn in gospodarskim vspehom, namreč pnevmatično. — svojemu prijatelju, veščemu polžarju gosp. Clessinu na Pri nas ima se sicer to pričeti za zdaj samo pri onih ogled, prošivši ga, naj mi pové, kaj on sodi o tem hišah, katerih gospodarji so se za to prostovoljno ogla- polžku. On mi odgovori: Poslani mi polžek je brez sila, upamo pa, da bode to ravnanje z mestnim gnojem brž ko ne, spadal k družbi postalo v prav kratkem času splošno po vsi Ljubljani. Dotični sklep mestnega odbora, sprejet po nasvetu po- vsega dvoma nov, in sicer bo, slinarjev (Limax); naj se potrudim, kaj več jih dobiti in mu vsaj dvojico, če ne več, živih poslati. Vsled tega licijskega odseka, pa se glasi: stopim zopet na Mokrico, iščem, brskam, prevračam ka- » Izpraznovanje stranišč ima se v tistih hišah, ki so menje, da sem imel uže prste opraskane, poberem mar- se oglasile, za poskušajo vršiti po pnevmatičnem sikaterega žužka in polžka, a zgoraj imenovane baže načinu in se naroči v ta namen iz Knaust-ove tovarne pa nobenega. Ko pa letos vspomladi grem nabirat v na Dunaji potreben stroj." Suhadolnikovo dolino, zasledim v znožji Grintovca več Pri vseh teh naredbah opozorujemo mestni zastop, teh mičnih živalic, samo da so bile nekoliko manjše od da ne prezira nikdar vsaj sledečega: a) Naprava jam one na Mokrici zasačene. Ročno pobiraje jih smukam za gnoj iz stranišč naj se osnuje tako , da bode brez velikih zaprek in pretežkih bremen za hišnike mogoče žive v kositarsko škatlo, v katero denem malo vlažnega mahu in nekaj zelenja okoli kamenja rastočih cvetlic vpeljati jih v vseh (strogo mestnih) hišah; b) hišnikom za potrebni živež. V kratkem času imel sem jih kakih ljubljanskim, kateri gnoj potrebujejo za lastna gospodar- 14 v škatli. Vesel svojega obilnega plena povraćam se stva, naj se uže zdaj zagotovijo primerne prednosti za popoludan popevaje na dom, kamor še le z nočjo do- prejemanje mestnega gnoja; c) skladišča za gnoj zunaj spem. Po dolgem, celih 16 ur trajajočem popotovanji mesta naj se vredijo tako, da bode kmetovalcem vse okolice zmiraj mogoče gnoja po potrebi dobivati po trdo prespal. Zbudivši se zjutra brž ustanem in po nizki ceni. bil je počitek kaj zaželjen in sladek. Vso božjo noč sem opravljenih duhovnikovih dolžnostih koj vzamem škatlo (Grof Blagaj), izvoljenec véiikih posestnikov za v roko, da bi, kolikor mogoče, opazoval vedenje svojih deželni zbor kranjski, odložil je, kakor poročajo dunajski jetnikov. Pa kaj zagledam, ko jo odprem!? Petero listi, tudi svoje poslanstvo. Sedel je veliko let v dežel-njejuh bilo je mrtvih, a ne samo mrtvih, marveč dvoje nem zboru, toda ne speminjamo se, da čez polovico snedenih, troje pa načetih. Ti besoglavci besedico, so se med seboj zgrabili in močnejši si odbrali slabejše za pojedino. Mrcine grde še živih , del sem jih brez vsega pardona v steklenico bil kdaj zinil Gospod Josip Novak), dekan kočevski, šolski sem jih zmerjal in kar je bilo nadzornik, škofijski svetovalec, umrl je preteklo nedeljo 50 let star. Naj v miru počiva zaslužni dušni še sè špiritom napolnjeno. Od teh pošljem še taisti dan pastir, zvest rodoljub! dvojico g. Clessinu, ki je potem, kakor mi je sporočil, odposlal enega g. dr. Simrothu, naj anatomično preišče to živalico. mi je g. Clessin memo druzega tudi to-le: Častiti pri- Vćeraj pa je umrl v Kranji gosp. Franc Ska-bernè, gimnazijski profesor, po dolgem bolehanji. drugi polovici minulega meseca pa pisal Bodi zemljica lahka veliko ljubu! prezg o d a j umrlemu rodo- jatelj ! Danes dobil sem od dr. Simrotha prezaniinivo » Slovenski Narod") v št. 256. prijavlja na prvi sporočilo, da slinar (Limax) iz SuhadolniKove doline je strani spis, v katerem brce deli na vse strani; najprej brezgredeljnasta (ungekielte) Amalia, kakoršne so sedaj na otoku Kreta opazovali. To novo pasem (specij) se vojskuje zoper uradno „Laibacher Zeitung" , kateri očita, da „ima za prebivalstvo v deželi večinoma le to bo on v kratkem anatomično popisal v svoji obširni ob- liko srca, kolikor kaže njen Anzeigeblatt". ravnavi trebuhaaožcev. Poročili so to Amalijo z nekim polžerjem, ki Memogredé dobi brco tudi „brez uplivni naš se ne sme ženiti. Razloči se pa uže po tednik" in konečno polemizira zoper list, ki jako rai ^uiCivijvut j " ^ ^ ^ řJ VUlIVJl, XWLVaiVUl -JL \J \J I Kj L L± 1 L» 1L Cl/ ij \J J^f Kj 1 tflLOll) l\ L j CV JHL l O) i zunanjem ta Amalija od svojih doslej v Nemcih znanih stavlja svojo luč na polovuik". Nam ni treba braniti sestric v tem , da je ona samo konec repka malo gre- deljnasta , ne uradnega in ne zadnje oni dve omenjenega lista , ker narod pa sredi hrbtišča po vsem životu, naš pokazal je uže dejansko in dosti jasno, kako Vsem Amalijam pa je lastno, da imajo zadnji konec za- sodi o možeh, ki kažejo srce svoje za narod v omenjenih listih izrekoma v uradnem listu. Ako pa „Slov. Narod" mogočno obsoja uplivost vratnika šobastega in sredi nekoliko zadrgnjenega. Kranjci smemo ponosni biti, da imamo v svoji lepi domovini take zanimivosti. Robič. našega tednika, mu tudi o tem nočemo odgovarjati z lastno sodbo. Tudi o vplivnosti našega tednika sodi naš kandidata državnopravne Riegerjeve stranke: Stav narod in dostikrat ne po željah tiskanega » Naroda u beni svetovalec Hlavka in pa posestnik Vencel Šulc > Vendar pa se nam zdi, da listu tako obsojevanje na a v tretjem okraju zmagal je Mladočeh Gregr proti vse strani domačega tabora ne pristaja posebno dobro, bivšemu poslancu Tonerju z večino 89 glasov (216 listu. ki je vzlasti zadnji čas imel zabiležiti marsika- proti 187 glasov). tero dogodbo, katera ne služi ravno v dokaz njeg ga posebnega vpl Naj za danes toliko Hrvatska. Imenovanje barona Filipoviča za zadostuje bana hrvatskega postalo je zopet dvomljivo; nekateri časniki trdijo, da zarad bolehnosti Filipoviča, pa bolj ver- (Slovensko gledališče.) Druga letošnja redna pred- jetna so ona poročila, katera trdijo, da ogersko mini stava bode 19. dan novembra. Predstavljalo se bode sterstvo ne kaže resne volje spolniti pogoje, katere je igrokaz v 3 dejanjih, in to po šestletnem Filipovič stavil za sprejem onega težkega posla. „Alf . . prestanku. Ker je ta igrokaz takrat občinstvu izredno ugajal in se tudi letos igra marljivo študira, nadejati Poglavitna težava tiči oči vidno v tem, da ima ogerski denarni minister grof S z a p a r y nasproti Hr je" prav zabavnega večera in da se gledališče dobro vatski vse drugačno stališče, kakor ga pa ministerski napolni predsednik Tisza naglaša v imenu ogerske vlade, in ne bilo bi konečno nemogoče, da bi se poostrilo vprašanje Novičar iz domačih in tujih dežel. oseb : ali Szapary ali Filipovič. Pa pri vsej tej pravdi Dunaja. Pretekli pondeljek zborovala je naša delegacija in rešila ostanek skupnega proračuna za leto 1884., s tem so dela delegacij razun poravnave razlik ne more lahko ogerska vlada odlašati, ker hrvatski poslanci še niso vstopili v ogerski deželni zbor in trdijo, da ne vstopijo, dokler nimajo na Hrvatskem zopet kon-stitucijonelne vlade. Zborovanje pa se ima zopet pričeti dne 17. t. m. in poslanci hrvatski neki nameravajo v sklepih obeh delegacij dokončana. — Pri zadnji seji skupno odložiti mandate, ako vprašanje novega bana ne vprašal je poslanec dekan pl. P flu g el skupnega de narnega ministra pl. Kal lay-a o položaji in varstvu katolikov v zasedenih deželah. — Minister Kallay zavrnil je pri tej priliki tudi nekatera očitanja zoper se bode kmalu rešeno v smislu pravične enakopravnosti hrvatske. Srbska. nike Poveljniki vojske, poslani zoper upor pošiljajo prav ugodna poročila, uporniki se ne danjo upravo v Bosni in Hercegovini. Na vprašanje po- ustavljajo nikjer posebno pogumno, večidel zadostuje slanca Pflugelna pa je odgovoril: da v znanem prepiru prihod vojakov, da se uporniki udajo in oddajo svoje med pravoslavnim metropolitom in pa nadškofom sara orožje nekoliko se jih umika in nekaj jih je všlo jevskem vlada ni nikakor vplivala na dogmatični del tudi čez mejo okraja in v Bolgarsko. To je sicer vzrok, javnega pisanja nadškofovega. Vlada hotela je samo za- da hoče baje vlada razširit i zasedni stan čez vse iztočne braniti kritiko obestranskih konfesij zato, da se verski okraje. — Knez bolgarski pa je zaukazal, da se vsem mir v Bosni in Hercegovini ohrani. — Poslanec Pflugel tje pribeglim upornikom odvzame orož.e, vsi naj se tudi je pa temu nasproti po svojih informacijah — kakor je videti, ne popolnem zanesljivih — vladi očital hotela vpeljati kos nekdanjega „placetům regium da je (C opazujejo, se zapró , ako bi kateri hoteli snovat'] nove upore, naj mirnim pribežnikom pa s e ima dajati živež na državne stroŠKe. Nemška in gotovo tudi Avstrija Koj v pondeljek izvolila se je komisija za porav- odobrujete dosedanje odločne korake srbske vlade, izra-navo, katera je gotovo svoje delo dokončala in danes žile ste pa baje željo, naj Srbska z milostjo sklene, kar Zadnja poročila , pa do imate obe delegaciji svoji konečni seji, s katerima je je z opravičeno strogostjo pričela. letošnje delo delegacij dokončano. prinašajo govorico o novih upor ih v Srbski Preteklo nedeljo bila je v tukajšnjem šolskem sa- zdaj ni še potrjena ne ena onih govoric. mostanu poroka državnega poslanca kneza Ferdinanda Lobkovica z grofico Podstacki-Lichtenstein- ovo. Pri poroki pričujoča je bila vsa na Dunaji bivajoča visoka aristokracija. Knez Ferdinand Lobkovic ima na južnem Českem velika posestva in je izvrsten gospodar, sploh bistra glava in tako, kakor njegov stric knez Jurij Lobkovic, odločen pristaš narodno-konserva- tivne stranke. Nemška. Cesarjevič nemški podá se danes v Genovo in od tod na Španjsko, da vrne pri španjskem kralju obiskanje njegovo v tej jeseni. Časniki ugibljejo sicer zopet, kaj za politiko pomeni to obiskanje, pa večina javnih glasov ne prepisuje temu potovanju posebne politične važnosti, razun znamenja, da Nemška tudi s Španjsko želi ohraniti prijateljske razmere, in s tem Iz Prage Velikanske so priprave za narodne zabraniti za slučaj vojske zvezo Spanjske s Francosko slovesnosti, katere bodo spremljale otvorjenje velikega novega narodnega gledališča v Pragi veselj vsega naroda je tolika, da Navdušenost in se ne vé, ali bo mo- goče primerno spraviti poleg vseh deputacij z domače dežele, z Moravske, Šleske, z Galicij še bolj odda ljenih dežel tudi še brezštevilno množino odličnega češkega ljudstva, katero bode privrelo z vse dežele. Slovesnosti pričnó se z akademijo, katera bode v nedeljo dopoldne, potem sledijo : velikansk banket, in tri večera zaporedne predstave v novem gledišči. Bratje Cehi praznovali bodo lepe praznike, pri katerih bodo vsemu svetu kazali lepo delo lastnega uma, lastne požrtvovalnosti. Naj vsemu narodu prinaša nov ta zavod mnogo zdravega sadu na polju umetnij in Jepoznanstva. — Pretekli pondeljek vršile so se na Českem tri dopolnilne volitve za državni zbor. V dveh okrajih zmagala sta Žitna cena v Ljubljani 10. novembra 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr. banaške 8 gold. 91 kr turšice 5 gold. 40 kr 8oršice 6 gold 74 kr. v ' A rzi 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 23 kr. prosa 5 gold. 20 kr ajde 4 gold. 87 kr ovsa 2 gold 7 6 kr. Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani