Novi predpisi o finansiranju stanovanjske gradnje Potreba po stanovanjih vse predplsi o skladih za stanovanj- ki jih določa uredba o nstano-večjega števila mestnega pre- ako gradnjo, ki jdh je nedavno vitvi republiških skladov, plaču- izdal zvezni izvršni sveu jejo svoje prispevke neposredno v repnbliški sklad. — Občinski skladi služijo ii- jilojemalcev večje ključno za to, da se iz njih daje- zneske lastnih vlog. jo posojila za gradnjo novih in popravilo starih stanovanjskih povečujejo za 25'/* od tistih sred-stev, ki jib dajejo frispevki. V pravilib sklada lahko določimo za posamezne kategorije poso-ali manjše Nnjvažnejše določbe — Ustanavljajo se posebni na-menski skladi za stanovanjsko gradnjo, v katere se bodo ste- poslopij. Sredstva teb skladov se sklene, da se nstanovi enoten kala določena družbena sredstva. dajejo torej sarao proti vračiln. mestni sklad za kreditiranje sta- — Republiški skladi za stano- — Kdor dobi posojilo iz občin- novanjske gradnje. — V mestih, ki so razdeljena na občine, lahko okrajni odbor Skladi za gradnjo stanovanj bivalstva zahteva iz leta v leto, da vse bolj večamo in bolje vzdržujemo razpo-ložljivi stanovanjstoi lond, če-prav smo dozdaj vložili v grad-njo stanovani že pomembne vsote. Na podlagl ankete tajništva Stalne konference mest, ki so jo izvedli v 194 mestnih občinah, je vanjsko gradnjo morajo usmer- skega sklada mora vložiti 25'/t — Za popravila starih stano- skupnost do konca junija 1. 1955 Jati gradnjo stanovauj p» gospo- predračunske vrednosti stano- vanjskih poslopij lahko uporabi- dala za stanovanjsko gradnjo darskih in drugib potrebah repu- vanjskega objekta, za katerega mo 3O°/o sredstev občinskih skla- 108 milijard din. To pomeni, da blikc. je vzel posojilo. Skupna sredstva dov. Republiškl sveti lahko ta smo v teh mestih (zajeti so vsd — Sredstva občinskih skladov za stanovanjsko gradnjo se torej odstotek tudi povečajo. večji industrijski in adminjstra- se ustanavijajo i vplačilom pri- tivni kra-ji) dali za stanovanjsko spevka za stanovanjsko gradnjo, gradnjo od osvoboditve do danes ki znaša lO8/o plač delavcev in povprečno na leto nad 10 mili- nslužbencev. Prispevek je treba jard dinarjev. Privatnih sredstev plačati na plače vseh oseb, ki so Predpisi o skladih za stano- mene. Uporaba teb sredstev nl je tnilo manj. Tako je na primer v delovncm razmerju in na po- vanjsko graditev, ki so jih pred nadalje odvisna od proračunske- v letu 1954 odpadlo na privatno kojnine. Prispevek plačujejo vse kratkim izdali, pomenijo važen ga leta. To olajšuje dobro orga- etanovanjsko gradnjo komaj 28Vo gospodarske in druge organiia- korak v nadaljnjem izpopolnje- nizacijo gradnje, ki je poprej lnvesrticijskih sredstev. cije, kakor tudi tiste privatne vanju sistcma finansiranja, ob- trpela zaradi ngasnitve prora- Hiter porast mestnega prebl- osebe, ki zaposlujejo delovno enem pa koristijo povečanjn čunskih kreditov na konco vsa- valstva nas sili k temu, da daje- silo. Prispevek se plača v sklad stanovanjske graditve. Sprejeti kega leta in zaradi ncgotovosti, mo še večja skupna in privatna tiste občine, na katere področju predpisi in praksa, ki se bo raz- ali bodo v novem proračuna od- sredstva za gradnjo stanovanj. je sedež zavezancev prispevka. Vila na njihovi podlagi, prina- prti novi krcditi ali ne. Začasno V ta namen naj bi služili tudi Tiste gospodarske organizacije, gajo pomembna izboljšanja tudl določene vire so zdaj zamenjali ,^^^___^__^^^_________________________, glede zblranja sredstev za sta- mnogo določnejši, večji in načel- novanjsko graditev in glede nji- no bolj opravičeni viri, — s pri-hovega trošenja. spevkom 10°/o na plačni sklad v gospodarstvu, administraciji \n Zbiranje sredstev spioh povsod na podiagi dciov- Glede zbiranja sredstev za sta- nega, odnosa- klPrjsp,ev,ek V™6'?' novanjsko graditev v naših me- na P^cne™ ^»adu tako. da prl-stih je v vsem povojnem obdob- jn najbolj značilno to, da so prl vanjsko Izplačcvanje plač med prekinitvijo dela haja obseg sredstev za stauo-graditev na območjn GospodaT&ka organizacija lah- Navedene izjeme so bile nujne ko načeloma izplačuje plače zato, ker goapodairska organiza- .- —.—„ ---------- .-, — — .--- delavcem in uslužbencem samo cija ne more ničesar ukreniti tem imela odločilno vlogo druž- "bci"e ay*omaticno » sklad » tedaj, ko ti In gospodarstai orga- glede tega, če ne dobiva elek- bena sredstva. V obdobju een- ®V1!0™ •» "^kovostjo laposle- nizacija delajo. Od tega načela trifinega toka. Odvisna je od traliziranega administrativnega mb delovmh ljudi. lahko odstopi samo tedaj, če na- tega, ali bo tofc dobila all ne. npravljanja teh sredstev, name- Uvedba prispcvka objektivno staae med delovnim dnevom pre- Tudi v tem primeru pa velja na- njcnih za stanovanjsko graditev ne terja porasta cen, ker se prl- kinitev dela zaradi pomanjkanja čelo, da imajo delavcl in usluž- nismo zbirali ločeno, temveč smo spevek vključuje v lastno ceno. električnega toka brez krivde benci, kii so prekinili delo pra- JH> I/ločali iz splošne družbene v nekaterih primerih, kjer ima- gospodarske orgamzacije in v vico do nadomestila plače samo aknmulacijc Sele pri sprejetju j0 podjetja izredno vclike stro- drugih primerih višje sile. Pri tedaj, če v gospodar&ki organi- letnlh planov. tem je bistveno to, di je mogoče zaciji ni bilo drugega posla, na v začetkn leta 1955 so nvedli dati plačo samo za tisti dan, ko katerem bi se lahko zaposlUl. posebne namenske sklade, v ka- je nastala prekinitev. Ce pa je Spremembe predplsov veljajo tere se stekajo vnaprej določena Pfivedla do prebijanja plačnega prekanitev trajala več dni, tedaj ^ tistega dne, ko stopijo v ve- družbena sredstva. S tem je zbi- sklada. Da se to ne bi zgodilo, so se smele izplačati plače samo jjavo tarifni pravilniki za 1.1955. ranje družbenih sredstev za sta- določajo predpisi, da državna za prvi daa, ko je prekindtev Sprejeta načela bodo napotila novanjsko graditev loLeno od gospodarska posestva, kmetijske aastala. gospodarsko organlzacijo; da bo zbiranja drugib oblik dražbene zadrugc, njihove ekonomije in Taka rešitev lzhaja iz same rezervirala iz tistega dela do- akumulacije in od celotnega pro- Podobne kmetljske organizacije, narave poslovanja gospodarske ^lčka, kj je namenjen za plafe, računskega poslovanja. Ta loči- Plačajo, ne glede na splošno organizacije in ima namen spod- sredstva za morebrtne dogodke tev ima za stanovanjsko graditev stopnjo 10«/^ le 2»/« prispevka, in bujatt gospodarsko organizacijo, ^^ vrste. o fcpiaejiu piač iz vcčkratno korist. Viri sredstev *o samo za tiste osebe, ki so v da odstrani vzroke delovne pre- teh sredstev za časa prekinitve za družbene sklade stanovanjske stalnem delovnem razmerju. fcmitve. KonLno, tudi takrat, ko pa ^1^ dzfcljučno gospodarska graditve so predvsem vnaprej z Medtem ko jemljejo občinski gospodarska organjzacija ne argajnzacija. »akonom določenl, tako da jih nl skladi za stanovanjsko graditev škc za delovno silo, dobiček pa majhen, bi lahko nastala nevar-nost, da bi uvedba prispevka opravlja svoje glavne dejavno-sU, je ie dostn postTanskih del, ki jih je m&goče opravljatd. Pre-lumtev de>la v glavni dejavnostl ne onemogoča (vsaj vselej ne) gospodarski organisaciji, da ne bi prav tedaj izvršila postran-ekih pdslov, ki so dostikrat v zaostanku, ki pa bodo prtfpomogll k izvršitvi glavne naloge. Gospodarske orga^nizacije so pristaile na teko rešitev. Do iz-menjave veljavnih predpisov ja prižlo samo za,radi tiste preki-nJtve dela, ki nastane zaradl pomanjkanja električne energije. Te spremembe so nasledaje: kot prekinitev dela, ki daje gospo-darsfci organizaciji pravico do izplačila plač v breme lastne cene, se šteje vsaka taka preki-nitev, ki nastane zaradi pomanj-kanja električne energije, do katere je prišlo brez krivde go-spodarske organizacije ter nje-nita delavcev in aslužbencev. To poimeni, da lahko v breme lastne cene damo nadomestilo za plače za ves Cas neipTetrgane izklopit-ve eletotri&nega toika, ne pa šaino ua tigti dan, ko je prišlo do pre-kinitve toka. Te prekinitve pa moramo po predpds&h dokazaU. N. B. mogoče izkoristiti za druge na- svoje prispevke od plačnib skla- dov podjetij. obratLV in ustanov na njihovero območju, pa imajo republiški skladi satno dopolnil-ni pomen. Njibova glavna nalo-ga je pomagati nezadostno raz-vitim občinaro in področjem. Lahko jemljejo do lOc/o dohod-kov občinskib skladov od neka-terib podjetij kot neposredni prispevek po odrtdbah republi-Skcga družbeDega plana Uporaba sredstev Napredek, ki ga prlnaSajo novl predpisi glede trošenja sredstev, ki so namenjena za stanovaujsko graditcv, se kaže tlasti v tem, da spodbujajo varčevanje pri grad-nji. Prejšnj) sistem finansiranja stanovanjske graditve ni omo-gočal, da bi se družbena sred-stva namenjena za stanovanjsko graditev znova vrnlla. To pa je odločilno vplivalo na pojav, da v nekaterib primerih investitorji niso dovolj odgovorno opravljali svuje funbcije, kar je hkrati po-vzroialo dražjo in slabšo gra-ditev stanovanj Z novim! predpisl so zelo zmanjšane možnosti za Inksuzno in splob za razsipniško graditev. Kajti v prihodnje bodo morali vsi tisti, ki bodo vzrli H sklada krcdit za stanovanjsko gradnjo, dobljena sredstva vrniti, ne gle-de na to, ali gre za privatno, za-družno ali splošno družbeno gra-ditev. Podjetja. ustanove, organl politično-teritorialnih enot in drugi družbeni investitorji bodo morali v svojih prorafnnih, all predračunib določiti anuitele za odplačilo najetih posojil To bo vsekakor pozitivno vplivalo na. večje varčevanje prl gradnjj stanovanj tudi v drnžbenem sek-torju. Sicer bo ie nadalje možno vlagati družbena srcdstva \ sta-novanjska poslopja, ne da bi jib. bilo treba vračatl, toda samo v tem primeru, fe bodo podjetja all politično-teritorialne enot» hotela in mogla Izločiti iz dobič-ka potrebna sredstva za tako graditev. To pa bodo le neznatna sredstva v primerjavi s tistimi iz sklada, ki jih je treba vračati. Pričakovati je celo, da bodo pod-jetja In politično-teritorialne enote tudi ta »svoja« sredstva rajši potrošila preko skladov za stanovanjsko graditev, tako da bodo sklenila z njitni posebne pogodbe. Tako bi dosegli veliko korist, ko bi se že ustanovljena drožbena sredstva obnavljala is odplačil anuitct in ko bl se lz njih labko dajali novi krediti za stanovanjsko graditev. Nekaj prednosti pri izkoriSča-nju posojil bodo imele stano-vanjske zadruge, gospodarske organizacije in stanovanjske skupnosti. Zlasti je koristno združevanje državljanov za gra-ditev stanovanj posebno v več-jih mestih in pri gradnji veliklh poslopij, kcr se s iem ne Ie zmanjšujejo stroškl gradnje, temveč tudi ustrezajočib komu-nalnih naprav. Iz teh razlogov je tudi v predpisib poudarjcna težnja, da se krepi stanovanjsko zadružništvo, popolnoma na me-stu. No, krepitev te težnje pa nlkakor ne pomenl, da se ne bo razvijala tudi splošno družber^a graditev zlasti v tistih oblikah, ki najbolj ustrezajo konkretnim razmei im in kjer pride pobuda samih delovnih Ijndi najbolj do icraza. D. STEFANOVIČ