48. štev.
Novo uiosto, 25.'fobruiirjii 191(>,
Lotiiik XXXI.
Dokíiijskc Novico i/.Iiíijajo vsiik jioíiíli ; nko : : je tu (inn jtriiziiik, (iaii |iO[irej. ; ;
(,'oiiu jiiu jť za cclo loto («d aprilu tio ajinla) ;î K, m |tol letu K. Karoi-riiiia ^a Nemčijo, liosiio in dins'o tívropskc države zinila ;ï''>0 li, /.u Ameriko -t-íO K. List ill ()i;Iiisi se jiltičiijcjo i)ti))rej.
Vse dopise, iiiu-ttčiiiiio iii o/Jiaiiilii sprejema tiskarna ,1. Krajcc iinsl.
Dolenjskim junakom v spomin.
Iiiiyli smo Ijiiili — v ])o)jaiii rvol, iiiiuli smo jili — vrliii frore linist, imdi smo jih — diili Kino jili Viuii, KhJ lior^Dln groliuvi Se od iiasï
Žu]i.
Tako se človcik vtiraSujc, ko stopa initiio grc)l)<)V, ki so ru/ti'(!seiii [lo vseli sti'aiieli tiašc iloinoviiic, ne samo po Ixijiiili jioljiitiali, aiitjiak tinii v Kakidju. kjei' liidi lie iiiiirjo manj v vojski raiijesiili vojakov. Tako jo nedavno iiinri v lioliiici v St. rilU-cn lia Nižjo-A vstrijskeni dolonjski rojak Franc Ciololiič, inhul, resen in v/,oren kmečki fant, za katerega iiioia biti žal vsakcjini, ki ga je iioznal. Njegov ožji rojak in vojni tovariš nam je izročil nekaj zaiiimivlli ći'tio, ki naj oliranijo s]K)min na olia.
Z
rve slabosti. A svojih prcjŠnih nioiii iii već dobil nazaj. Venilar se ni nikoli pri-toiSeval radi raziiili žrtev, ki jili mora lirenesti naš vojak. Vse je voljno prenašal in zaupal v pomoč in voljo božjo. Bil jc ves čas globoko zamišljen — morda je
mislil na dom, na oČeta, mater in sestre, od katerih je vsak dan z nestrpnini veseljem pričakoval ])0 več iiisem — niorda se mu je sl.ožilo po njih, morda je ml.slil na drugo svojo domovino, v katero se je pozneje preselil iz te iloliiic solz. .laz sem oličudoval njegov trden značaj, da se o lu-ostelii Času ni sramoval vzeti v roko molitvenik ter rožnivenec- in z molitvami tolažiti svojo dušo. Spomnil sem se takoj, da jc uil tiste druiibe, ki se imenuje — ^larijina. Vsprejet je bil vanjo Se kot mlad fant takoj [iri njc;ni ustainjvitvi in jî ostal zvest do zadnjc.ga. Da ji jc delal vodno čast s svojim vzgledom, priča že to, da je bil kmalu izvoljen za svetovalca in ji pomagal s svojimi nasveti do večjega procvita. Lahko so bili njegovi stariši veseli takega svojega sina— edinca. Kako lepo bi bil víkIÍI svoje gospodarstvo, da ni i)rczg'odnja smrf pie-črt.ala njegovih in očetoviii luičltov!
V bitki olj Seretii, severno od mesta Zaleščiki, jc dno ;-). septembra ostal še nepoškoilovan. A, drugi dan, ko se je boj povzpel do Se hujše ljutosti, je bila jiisana sodba že nad marsikom. Še je šel pod zadnjim mojim „Naprej" iz strelskega jarka z drugimi tovariši proti sovražniku. A kmalu se je pri splošnem našem prodiranju začul krik in stok naših ranjcncev. Ko sem jaz že ležal ranjen v «Irolskem jarku, začujem nek znan glas, klic velik« bolesti. C-iolobič je bil ranjen v st(;gno. V hudem šrapnelKkem ognju ga zadene še ena kroglja v hrbet, (lovoiil som z njim Še le zvečer, ko sva ležala skupaj dobro zavarovana med diugimi ranjenci pod neko veliko skalo. Hotel sem se iiolj natančno prepričati o njegovem stanju, a ni mogel do besede, zato ga nisem nadlegoval. Smilil se mi je do dna srca, ker je veliko trjiel. Pozneje sem ga vide! zadnjikrat na po-možiieiii prostoru in nisem mogel njegovim starišeni rni vest, da je ranjen, dati natan-Čncjšili poročil, kje je in kako se mu godi, 1'ač so še od njega samega dobili sem in tje kak glas, povedal jim je tiuii, da izgulii nogo, a nato — umolkne. V začetku de-ccmbra podleže bolečinam, ki mu jih je imvzročala zastrupljenost krvi. Vkljub veliki skrbi in trudu zili'avnikov ni bilo veČ pomoči.
Iz bolnice piše vojni kiirat Karol liaile, s kako vdanostjo v t»ožjo voljo da je prenašal svoje veliko 1r])ljenje, Podelil mu je, ker je deloma vešč hrvaščine, sv. zalii'amente umirajočih, katere je s jjosebuo pobožnostjo ])reje!. Da najde tolažbe tudi v slovenskem jeziku, mu je gospod kurat podaiil zruini molitvenik „Kršč, vojak*- in rožnivenec in jioklical nekaj slovenskih usmiljenih sester in nekega enoletnega prostovoljca iz Ljubljane, da so ga tolažili v materinem jeziku, S pravim otroškim veseljem je i)relMral molitvenik „Krščanski vojak", molil rožnivenec in klical ljubega lioga lia pomoč. Zadnje dneve so mu polajšali z morlijevim iibrizgaiijeiu, dok ga je smrt rešila tr[iljenja. Dne '2. dec. 1915 mu je ob pogrebu vojaški kondukt izkazal zadnjo čast.
Zdaj v daljni zemlji truplo ti počiva, A duh naj tvoj veselje rajsko vživa!
Težki časi se bližajo«
liliža se pomlad, čas novega življenja v naravi in na kmetih. Kolikor bolj se ji pa bližamo, toliko večje skrbi nas navdajajo. Obdelati bo treba polje in druga zemljišča^ pa bo manjkalo živine in delavnih rok, za nekatere sadeže tudi semena in gnoja.
Že lani nam je šlo stežka ali vendar smo opravili glavno delo, saj za silo, četudi se je škoda (u in tam na pridtdkih liazala.
Let.os je položaj veliko slabši. Letos bo še manj delavne živine, bo še manj delavnih rok; manjkalo bo jia tudi živine za užitek, krme, gnoja in semena, Zato se jo opi'avičein> bati, da ne bomo mogli premagati vseh težav, ki se bodo pokazale pri obdelovanju zcmlji.šč, da bo kmetija vsled tega trpela in da bomo močno ])ri-krajšani na dosedanjih naših pridelkili. Ce manjka i>otrebuih pripomočkov za obdelovanje, potem mora kmetija trpeti, potem se morajo iiridelki krčiti.
Ta ])oi(JŽaj po možnosti lajšati in preprečiti, da bi kmetija preveč trpela v proizvajanju najvažnejših pridelkov, to mora bili danes skrb vseli merodajnih Čiiiiteljcv.
Kmetija potrebuje pomoči, siccv bo omagala !
Najbolj ji je ti'eba skrbeti za delavne moči in za delavno živino. Rama sreča je bila, da smo imeli dosedaj tako milo zimo. Ljudje so marsikaj j)o-storili, predno so zapustili svoje domove in odšli v vojake. Ali čaka iuls vzlic tenni še premnogo spomladnega dela, ki ga no bomo mogli opraviti. Najhuje se nam bo godilo ob košnji in sploh ob času, ko bo spravljati pridelke m skvbeVi za novo setev.
Zato se moramo pa že danes pobi'igati, da si saj deloma zagotovimo tisto delavno živiiU) in tiste delavne sile, ki se nam obetajo od strani vojaškega etapnega poveljstva, In pobrigati se moramo za to takoj in z vso resnobo, da ne bo pi'epozno,
Žu})anstva so dobila v zadnjem času okrožnice zaradi oddaje vprožnih volov in konj. To vprašanje o prejtustitvi vojaške delavne živine je treba dobro |>i'etresti, da ne pridemo nazadnje ob vso potrebno živino. Županstva so poklicana, da store vse, da se odvrne po možnostT iidarcc, ki pi'et.i naši kmetiji zaradi ponuinjkanja delavnih sil. Ponudbe vojaškega poveljstva ni tedaj na kratko odklanjati, ampak jo jc po možnosti sprejeti, kajti boljše je, da delamo z izposojeno živino, kako r d a b i \) r a z n t) v a 1 e n ase njive in se izpi'eminjalc v jiušče in prazne jirostore,
V takih slučajih se je zadovoljiti, kai' dobimo, da gre delo naprej.
In to velja tudi glede ročnih delavnih moči. Danes smo vsi preiiričani, da se brez vnanje pomoči ne bo dalo premagati vsega kmetskega dela, zlasti ob košnji ne. Zato je ])a naŠa dolžnost, da se že sedaj pobrigamo za dobavo vojnih vjet niko v in vojaških delavcev, da ne bo pozneje očitanja in pritoževanja. Kar so druge dežele že lani skusile, se mora letos tudi pri nas sponesti ! Naša županstva jta imajo hvaležno, če tudi težko nalogo, da organizujejo najnujnejša kmetska dela s pomočjo vojaških delavnih sil, ki jiii je oddajati gospodarjem v večjih in manjših oddelkih. Vsako županstvo naj dobi primerno ' število teh delavccv, da
LISTEK.
Usotlepolno pismo,
v mestu Barcelloni na Španskem je slovel ireriiandez Oarča kot najbogatejši veletrgovec, 1'ostavil si je velikansko palačo, ki je bila kras in kinč ulice St. .lago, katera je bila vedno najbolj obljudena. Njegov oče je bil dolgo let nadzornik velike kralji;vc tobakai'iie v Sevilli. Ljudje, ki so ga )ioznali že iz lu'ejšnjih Časov kot revnega trgovt^a, so veliko govoi'ili o njem, jiosebno pa o njegovem neiiošterio pridob-Ijentîm premoženju. Torej ni čuda, da jc bil tudi njegov sin bogata,š. Fernanilez je bil v resnici jako imoviti ktipet;. Poročil se je tudi z najzaljšo in bogatejšo hčei'ko nekega trgovca v Madridu,
Ali kar mu je oče zapustil odveč na blagostanju, lo mu je vzela mati narava na jiostavi. imenovali so ga splošno: „grdi (jarča". liil je prav suhljastc in majhne postave, a nenavatino velikega nosa. Nos mu je bil velikan med nosovi in se je prav
možato zavzemal med rumenimi, skoposti vjiadiimi lici. Kako velik je bil razloček med njim in njegovo lepo, i'udečelično ženo, katero si jc seveda le iiotom kui)čijske špekulacije ])i'id(>bil. L'a tudi o njej se je pi'i-povedovalo niai'sikaj čudnega, saj slabih j liziko v nikjer ne manjka. Bila je baje lirejšnja leta zarocena z nekim kavalirjem, katerega pa nihče ni jioziial. Movda je Se tudi sedaj nekoliko mislila na njega, kar bi ne bilo nič Čudnega pri svojem smešljivem možičku. Sjilošno je pa bila zelo spoštovana gos])a in usmiljenega srca. Hodila je cló vsako jutro k maši v bližnji samostan. — Bil je ravno veseli čas predpusta. Nekega večei'a je sedela mlada gospa sama v sobi ])ri glasoviru ter veselega obraza igiala. iCar zasliši trkanje na viata, „Ave ilaria!" odgovori gospa po svoji navadi ter hitro vstane. „Oprostile milostljiva!" nagovori jo jn-išlec in vpraša, če ne stanuje tukaj gospa Garča?" ter jiazljivo oghiduje sobo. Ko mu gospa odgovtni da je ona gospa (larča, položi t ujec pisemce na mizo rekoč : „To-le pismo blagovoljno izročite
gospodu soi)rogu!" Nato se globoko prikloni ter nagloma zapusti sobo.
Gospa Elvira vzame pismo v roke. Naslov s(i jc glasil na njenega moža. Za-lieČatnik je bil pa jako sumljiv, kajti namesto imena ali grba se jc vidila pištola.
„ Kaj ima moj mož kakšne skrivnosti'?" Kdo je prinesel to j)ismo in zakaj jc odšel tako liitroV Kaj pomeni zapečatnikV Trgovsko pismo to Iii, tudi ne pismo iz jiošte, tedaj (ulkodV Morda kakšna ljubezen?" —Nehote se je nasmejala, ko se je v tem tre-notku domislila nuilenkostne [lostavesvojega moža. „Pa vendar, kako je to mogoče, da lirinese meni to [lismo povsem neznan človek V" —
Takšne misli .so se rotlile v glavi radovedne gosi)e ter zbujevale razna vprašanja.
„Kaj, ali nisem jaz dovolj obžalovanja vredna žena in on naj ima še kakšne skrivnosti V Nikoli ne!-' — In žeje hotela raz-])cčati!i pismo — kar se odpró vrata in v sobo stopi Fernandez v plašč zavit. Pri tem je go>ipa že nekoliko osuimila, ker je 011 že tudi zapazil pismo v nje,ni roki. .Tako
nezadovoljnega obraza izroči pismo možu rekoč: „To-le pismo je ravnokar prinesel nek tuj mož." Soprog jiogleda naslov, raz-pi;čati pismo ter čita natihoma ... A kmalu začne spreminjati barve. Strah se mu je bral na obrazu. Obrne se k Elviri in ji izroči pismo, da ga tudi ona bere. lirala je na glas:
„Kupcu Garča! — Prosim, naj liode v desetih dneh pripravljenih za-me 20,000 tolarjev. I/govor bi A'am nič ne koi'istil, ampak le ,škodovai, ker Vi ste dovolj bogati. Jaz sam hočem priti po denar v Vašo lii.Šo. Jaz sem mož-bescda in nc poznam šale. Óc pa vi temu nc verjamete, oglejte si malo natančneje pečal; kajti jaz sem lioderigo z imenom „močni". —
Pismo ji pade na tla. Peniinaiidez strmi v njo in drži roke navskiiž. No, i)a saj poziianm ženske, V eni uiinuti se jokajo in smejajo. Ko zapazi Elvira kisel, siroten obraz svojega prestI'asenega moža, se je začela smejati. Naposled reče možu: „In ti morda verjameš ti^j pisarijiV tîotovo je to burk 1.1 ki ikega tvojega prijatelja", in scŽe
bodo »a ta iiaiin saj deloma nadomeščene tiste domače mod, ki so bile poklicane na bojišfe, da \'anijeju našo očetiijavo in ua5e domove pred nasilnim sovražnikom.
Ako se Ijo našitn županstvom po deželi jKisrečilo, pomagati saj nekoliko / dobavo vojaške živine in vojaškili delavcev, 1)0 s teni v teli težkih (Gasili pomagano marsikatej'eniu gospodarstvu, ki bi moralo sicer omagati pi'ed usodnimi udarci svetovne vojne. lioliiinan.
Dopisi-
Iz št, Jerneja. l>ne 20. ťebr. ob 3. uri pojtohidne je bil občni zbor ,,Hranilnice in posojilnice" v diuštveni dvorani k običajnim dnevnim redom. Ker ni bilo navzočib zadostno število članov, se je nj^iglede na to vi-Šil občni zl)or pol ure poztieje ob navzočnosti okoli 40 udeležencev. — Predsednikom je bil izvoljen trgovec ,gos])0(l Novoselc, zapisnikarjem pa tiadučitelj v 11. g. Saje. Zapisnik se je prečital in enoglasno potrdil, i'otem nagovoi'i navzoče [ireč. g. iluli. svetnik A. Lesjak kot načelnik iiranilnice nekako sledeče:
„Čislani zborovalci! Že v drugič se vrši naš občni zbor v znamenju vojske! Ravno sedaj-lo se zopet poslavljajo mnogi ljubi naši člani od svojili piedragiti, zato je današnja ndeležba bolj pičla. A bi'ez boja ni zmage, niti v diuštvenem življenju ne! Upajtiio, da bomo ob letu bolj veseli zborovali. Saj že sedaj vidimo, da naša ljuba Avstrija inoi'a zmagati!"
Nato so se razdelili i'ačunski zaključki, iz kojih i)0snanieni0 vesel jiojav za naše kifletijstvo, ker so se posestva za časa vojske tako zek) l azbretucnila. L, 1911 so znašala vsa jiosojila 4S3.762 kron in koncem leta 1915 le še K 32H.007-32. Vrnilo se je torej okroglo K ITiťi.OOO. Samo preteklo leto nad KSl.OOO in že dva zadnja meseca nad K 40.000. Hranilne vloge so sc pomnožile za 31'/^ tisoč kron; I)oniisliti pa moratno, ila je dala vsa faina občina 111. vojnega posojila nad 100.000!
Načelnik nadzorstva je poi'očal o pregledovanju knjig in o tijiliovetii najlepšem redu. Nadzorstvo je imelo pet sej v iirotečencm letu. Na to sc je račun enoglasno odolji'il. — Tekotu leta je eden o(i načelstva nnirl in eden se je radi bo-lehnosti odpovedal. Namesto teh sta se tedaj izvolila dva nova uda. Ker jo eden član nadzorstva v vojni, se je tudi izvolil eden nov ud. Pri slučajnostih je prečital g, načelnik poročilo deželnega odbora gledé dobave sena in živine v vojne niiineiie. Razgovarjalo se je tudi raiii pi'ocentne mere jn'i vlogah in i'adi naprave teiitnice. Končno se g. predsednik v toplih besedah zahvali doscilajnetim gosjiodu načelniku „Hranilnice iii posojilnice" za njegovo
niodi'0 in varčno vodstvo tega zavoda in zaključi zborovanje.
Iz Žužemberka. OkoIi Svečnicejennn-l v neki bolnišnici na .Stajei'skeni g. Franc Pire, bivši učitelj v Žužemberku, ki je bil poklican v vojak(\ a ladi bolezni vojske ni videl. Pokojni je bil zelo nadai'jen učitelj. Skoda, da ni porabil svojih talentov. Dosegel bi bil krasne uspidie. Šolska mladina se je udeležila z nčiteljstvoiii sbivesncga mrtvaškega opravila v cerkvi. Izmed vseh drugih jirij atelje v in znancev i)a ni bilo iiialodane nikogar, ki bi bil privoščil jio-kojiiiku očena.š za pokoj njegove duše. Svetno jirijateljstvo je pač navadno sebično in sega le do groba. Naj počiva v miru!
Iz Črnomlja. Pogreb g. nadiičitelja in šolskega vodje Setina se je prav lejio izvi-šil. Mnogobrojno odlično meščanstvo. Šolska mladež in okoličaTii so ga spremili k zadnjemu itočitku. Pred hišo žalosti in na giobu nin je pevski zboi- učiteljski pod vodsl.voiii g. deželnega iioshinca Jliiielčiča zapel ginljive žalost.inke. Njegove zasluge in vrline v življenju je ol) odjirtem grobu [iroslavljal gosp. nadučitelj Lovšin. Veliko zaslug si je pridobil (ekom dolg'ih let svojega služliovanja v Črnomlju na gospodarskem polju osobito v trtoreji in sadjereji in si je v tein oziru vzgojil mnogo hvaležnosti gospodarjev in iiostavil trajen spomin v li(;lokrajini iti Se pos(;bno pri Ćrtiomaljeih, katerim je bil dolgohiten učitelj in vzgojitelj t.er vsled svojih zaslug na šolsiictii polju odlikovan z zhUiiti za-služtiim križcem. Po svojih ncnavadnili dušnih in tele.snih zmožnostih je zavzetiial odlično mesto tiied ki'anjskim učiteljstvoni. Svetila tiiii večna luč!
Iz Radovlce. Vi'li rojaki : IMatijo Šavoj', Jernej in Tvan iz Ivrasnjegavrha štev. 3 poslali so iz Amerike {Central City South Dacota) domačemu župniku 107 kron za „Rdeči križ".
Prvi piše med drugitiii: „Zgodovitia ne pomni žalostnih ča.sov, k■^kol■íni vladajo pi'i nas in po celi Evropi. Zaloi'ej sem so namenil darovati za „Udeči križ" jaz, moj brat. in stric vsaki 33 kroti in nekaj vinarjev. Dobili boste lOSK (]irav 107) in to pošljite na določetio mesto, da saj tako pomoremo svojim sobi'atom po svoji moči, kateri radovoljno žitvnjejo svoje življenje za blagor domovine. Ttikaj imamo ravtio zdaj jako hudo zimo tako, da živ-o srebi'0 pada do 30 stopinj jiod ničlo. Videl sem v časopisu, da so unndi Škof .lanez Stariba, katei'i so opravljali škofijsko službo j-avno v tej cerkvi sv. Pati'ika, v kateri se daritve sv. maše udeležujemo po svoji moči, v mesVii Lead Sted ot South ttakota.
Ko so tukaj duhovniki dobili glas o smrti omenjenega, bila je pridiga samo o trudapidtiem delovanju za krščansko ljudstvo. Kot prvi jiodeljeni škof tej fari, so dali zidati lepo farovško poslopje in
veliko dobrega so pridobili za to faro. Zatorej bodi i'okojtiiku lahka domača gruda in mu kličemo: na srečno svidetije tiad zvezdami!"
Naj bi ta velikodušni čin teh vrlih KraŠnjcvcev posnemali tudi drugi rojaki!
DomaČe in tuje novice.
Iz učiteljskih krogov. Za nspiištio sodelovatije pri jneskrbovatiju tojile zimske obleke za vojake tia boji.ščn so ])i'(;jeli priznanja : 1 ) V ti o v o m e š k e m o k r a j u :
a) Najvišjo zahvalo c. ki-. minisf.rstva za nk in bogočastje: S. M. ÎMiliaela Gorjuj), l'avnateljica ljudske in meščatiskc šole v Smilielu pri iindoÏÏoveni ; Marija Chirici, šolska voditeljica v liudolibvem; Kandina Kuclder, učitelji<'a v Mirnipeči. b) Od c. kj-. dež(ihicga šolskega sveta v imenn c. kr. ministrstva za nk in bogočastje: S. ]\L Valentina Oguliti, učil.cljica samostanske šole v Smilielu [iri Rudolfovem ; Gizela Kkel, učiteljiíía v Rudoliovem ; .Julija Beriaji, učiteljica v Zagrađen ; Milena Kavčič, učiteljica v Mii'iiipeči; Mai'îja llarle, učiteljica v Prečini; Učiteljstvo šole v ?ilinii, Vavli vasi in Nemški vasi. c) Od c. kr. okrajnega šolskega sveta v imenu e. kr. deželnega šolskega sveta: pa 27 učiteljic. — 2) V Črnomaljskem okiaju: a) Najvišjo zahvalo (;. kr. ministrstva za nk in bogočastje; Matija Bartfdj, nadučitelj v Semiču.
b) Od e. kr. deželnega šolskege sveta v inieini c. kr. ministrstva: Ana Erzin, učiteljica v Semiču; Tozetiim Ahačič, učiteljica v i)raga1ušn; ilarija Zakrajšček, učiteljica v Metliki, c) Od c. kr. okrajnega Šolskega sveta v imenn c. kr. deželnega Šolskega sveta: 15 učiteljev, učiteljic in šol.
Kot supletliinje so bile nameščene: Pavla âtrumbelj v Žužemberku; Cii'ila Golia v Nemški vasi; Josipina Fischer v Topli<;ab; K. liuldvc.c v'ri ebiijo.in ; .iosiiuiia Rozman v Suhoju; ,Mai'ija Rozman v Či'iiomlju; Marija Gaberšček v Jletliki,
Izkaz za cesarice Elizabete rezei'vno bolnico v Noveii) mestu došli h darov : G.-lakol) Preželj 5 K H v; g. pi. Langer v liršljinu 1 vrečo jabolk; g. kavarnai' Splichal imnČ za vse vojake; g. Karol Genu v líajnofu (i 1\ 50 v; g. Guzelj 2 K, kat(;i'Ě je našel .lože .fermaii iz Broda v traliki; g. pl. l*'ichtetiau 1 sodeč vina; g. svetnik Kaidl Grebene zavoj ilustr, časopi.sov; č. g. žujjnik Rožnik v Dohrniču 1 vrečo moke; g. Kratu; lAIurgelj je pri-lieljal 7 merjiikov korenja, katerega je naiiral Fi*. Somrak iz Vel. Kala pi'i va-ščanih. Bog povrni blagim dobrotnikom!
Umrl je v Gradcu v soboto 19. febr. g. Hajniund Sc h winger, c. kr. sodni nadsvetnik v pokoju in lastnik Kranc Josipovega reda, v 72. letu starosti, po kratki in mučni bolezni in previden s
sv. zakramenti. Pogreb je bil v torek, 22. febi-uarja iz konventne cerkve čč. gg. Usmiljenih bratov na centralno jjokopališče tcv truiilo ondi iiuloženo v lastno grobnico k večneniu iiočilku. Pokojnik je bil večlet.iii voditelj državnega pravdništva v Rudoliovem, kjer Se sedaj on in njegova vele-ccnjcna rodbina vživajo najboljši spomin občega spoštovanja. Gospod nadsvetnik Scbwingei' zapušča vdovo in štii'i sinovt^, od kateri il služita dva v vojni. Naše prisrčno sožalje! — Preblagemu umrlemu pa dal Bog rajski mir in [)okoj !
Matura na srednjih šolah bode letos meseca majnika, ali že lueje, da bodo Cant je šli lahko pod orožje in ohranili pravico etioletnikov.
Kolkovanje prošenj za oprostitev od vojaške ali čiiiovojtiiške sbižln!. C. ki', fitiančtn) ministrstvo jo odredilo, da morajo biti iirošnje /a oiirostitev od vojaške aH črnovojniške službe kolkované za 1 K na vsako polo, priloge pa po 3t) vin. Nekolkované prošnje se ne rešujejo ali pa kratkim pot.om vračajo dotičnim strankam.
Čuden slučaj, z bojnega polja z višine 2000111 piše bivši Orel, kojporal Martin Dobravec svojemu znancu dne 17. lebi'. naslednje doživljaje: ... Sedaj se godi meni jako dobro, ker sem zoi)et ini godtii, kakor Vam je že gotovo znano. Oprostite, da se Vam di'znem poiiisati moje doživljaje v teku te iiude vojne. Od zač(;tka vojtie do 2(1, dec. 1914 sem bil vc.s Čas zdrav in nič ranjen, kar nas je bilo jako malo od naše kompanije, komaj 10 mož od 320, da nismo bili nič ranjeni in ne bolni, in v vsakem ogtiju in jurišu, kar jih je bilo tekom štirih mesecev. Usoda me je doletela šele dno 20. dec. 11)14, da so me Rusi vjeli; vjet sem bil v Karpatih pre.d mestom Zmigrod. Od tam so nas gnali po Galiciji skozi razna manjša mesta, kateiili imena si nisem zapomnil. Dne 3. jan. 1015 zjutraj smo prišli v Lvov, kjer sem jim vtekcl in se pi'eoLlelicl v civil. V (.eb okoliščinah si lahko predstavljate mojo življenje: ne znati jezika in ne imeti denarja in zi'aven se še vodno skrivati pred policijo in nevarnimi ljudmi in prositi od hiše do liiše za delo, če je mogoče; če ne pa za kruh in denar, kot pri nas juosjaki; tako siiin prosjačil tri tedne. Slednjič se mi je jiosiečito dobili delo v mdii mizarski tovarni, kjer sem delal ves čas, da so na.ši prišli v Lvov. Z veseljem sem se takoj jtaznaiiil pri naših in naši so me poslali nazaj h kailru, odkoder sem šel zopet takoj s ]irvim „maršbat." na bojno polje. — Vsi so že mislili, da sem že nn'tev, ker ni bilo S itie.-iceev nič čuti omeni. Kako veselje sem domačim napravil s [irvo kartico, katero sem jim pisal okrog 15. julija iz Dunaja, da sem zdrav in da se peljem h kadru iz ujetništva. Ivo sem bil jia že v strelskih jarkih, sem prosil za 14 dnevni dopust, kar se mi je posrečilo.
zopet po pistiin, da bi ga raztrgala. Toda Fernandez jo i>iebit,i in zapusti molče, s pisnîom sobo. —
Rodei'igo je bil nami'cč eden tistih ljudi, ki so čakali ob pot.ah in cestali potnike in bogate trgovce ter jim „iirijazno" zlajša-vali mošnjez denarjem in jiliorojiali. Njegovo ime je bilo prav dobro znano po vsem Španskem. Klal.il se je sedaj tii, sedaj tam, a ])oVsodi je bil strašen. Pomagačev ni imel ravno veliko, kei' je bil on sam dovolj prc-di'zen in pogumen ter zvit. (Jovorilo se jc, da je cló pletit(;nitega rodů, da ga je pa zavidljivo opehai'il njegov brat za njegovo ])rt!moženje ter mu bil tako povod njegovega nesrečnega življenja. Živel je pa že ])o vseli ki'ajili, a jiovsod je bil drug gospod. Včasih se je sukal v krogu najinienit.ne.jse gospode, kjei' se je pa tudi obnašal prav plemenitaško. Jiil je tudi izvatu'edno močan, zato so mu dali pi'iimek „močni".
Gos)md Oarča se je napoti! naravnost k mestnemu žnpanu. Pokaže mu pismo ter prosi za svèt, pomoč in varstvo, i^ujian je bil pa hladnokrven mož ter ju'avi iia-
smehljaje: „O Gai'ča, GarČa, kaj pa vam je danes; ali ste znoreli? Kaj mislite, da se bode lopov upal vas obiskati, in to Se v ulici, v kateri je ob vsaki uri vse živo ljudi, v mostu, kjer so ti'ije kraljiîvi polki? Gotovo niste pri zdravi jiameti, če pustite tiikim muham brenčati v vaši glavi ! Vz»imi|.e svoje pismo, katero vam je i)isal kakšen bolj nedolžen imiedtiežl l'ojdîte dofiiov in ne imejte še mestne sti'aže za norca!"
Heveda se je podal Kernand<;z na dom, toda zaželjenega mini ni dobil. Ril je noč in dan v strahu. Srce ga jc iia tem bolj bolelo, ker ga je žena i'edtio pikala in zasmehovala. Komu drugemu pa te skrivnosti ni i'azodel, ker sc je bal, da bi bil raznesen po vsem mestu in zasimdiovan. Ampak zahtevan i ii 25.t)0O tolarjev je imel pripravljenih.
Tako je čas poteliel do določenega dneva. l<'ertiandez je ]iričakoval v največjem straha vzhajajoče soliice. Kar se še enkrat s])oninl in hiti k županu, četudi vč, da bo zasmehovan in ])i'avi; „Gospod župan, jaz si ne morem i)omagati ; strali me bo še uničil. Smejajte se, kakor hočete, samo da
mi daste kacih dvajset mož, ki bodo preoblečeni varovali mojo liišo. Kar boste za to zahtevali, vam bodem vse jioplačal, samo žendaniiei'iji ne povi^jte o tem nič, da me nazadnje še ona no zasmeliuji; !" .lirez ugovora usliSi sedaj žu))an njegovo milo prošnjo. Kmalu se je videlo preol)lečene policaje švigati okoli hiše Garča, Orožje so imeli skrito ])od plaščem.
liilo je pu)ioludne. Neka elegantna kočija pridrdra po ulici St.. .íago ter se ustavi pred hišo Kernatideza. Iz nje sta skočila najprvo dva lepo oblečena lovca ter sta stopita vsak na eno stran kočije in odpreta vrata. Sedaj stojii iz kočije mlad, lep duhoven in za njim nekoliko starejši, na videz jako imeniten gospod v oiileki jirclata. Okoli vratu mu je visela težka zlata verižica s križcem, v katerem so l)ili vdtdani demant.i, in tni levi strani jc krasil njegova ])rsa imeniten red. Ciarča je sta! ravno jired vratini. Ko zapazi, da se visokočastitljiva gosiuida njemu iiribli-žiijeta, gre jima nas])roti ter ju sprejme z vso častjo. 1'rišla sta gospoda iz Madrida
ter sta namenjctia obiskati samostane; za-radite,ga nakupujet.a dragocene tvarine za ceikveno opravo. Plačevala sta vse sproti v zlatu. — Bila sta že namenjena odhajati, kar se obrne imeiiitnejši duhoven ttir vpraša čisto navadno, če m; st.anuje tu v mestu neki ti'govec GarČaV Pernatidez se globoko pi'ikloni ter odgovori: „daz sem (larča, visokočast.iii gospod!" — „No, to je prav lepo in kakor navlašč! Torej ste vi mož gospe Elvire de Kosa iz Madrida? ,laz sem '/, njenim očetom prav dobro znan in imam važno sporočilo za njo."
demandez nato vljudno povabi visoke goste v svoje stanovanje v jirvo nad-stro]ije. On je korakal naprej. Kmalu so ]irišli do nekih velikih vrat, kat.ere tiai'ča lahno odpre. Stopili so v krasno sobo, kjer sprejema gospa goste. „Ta preČastitljiva gospoda ti [M'ineseta nekaj novic od tvojega (ičeta", reče J''ernandez sopriigi ter tuja gosta prav slovesno predstavlja. —
Oosjia Elvira pogleda prelatu jirav dobio v oči in oble.di ! — Pa ])rediio sose začeli nadalje pogovai'jati, je navidezni
Ko se pripoljetn v Litijo, mi takoj jiovedo, da je brat Tour - (.Anton j« Ijit /.aiitiji řas v boltiic.i v K'iskciii) íudi ))fÍ.Šel (iotiiov iiivno za loliiío řasa. Ou so jo luiixdjal od /jid;iii('.ga mosta f>0!' iii jii/ od Ljubljani; dol; on je l)il in'1 lini prej v Litiji kol, jaz. Čudili slin'jij ; oji ni znal, <Ííi ja/, ])rid(íni, ill jaz ni', da on. I )onia pa I udi idijo nič išlntili, da kateri pritlo.
A'cselje, katero jc zavladalo doma, ni -AS. iiopisati, ko sva pi'išUt oba doniov, ker jax; nisem bil prej že dolgiit 1 ó riicsecev doma! Seveda po pretok» 14 dni, ko sva morala zop(!t odpotovati oba naenkrat, so se mi kar smilili doma, ker jim je bik) tako biiilo. Odšel sem od doma in ])rtsel fiojiet nazaj v strelske jarke in sem bil do ;■)!. dec. litUi v strelskih jarkih. — lîil sem, hvala Hog'U, vedno zdrav. 1. jaii. t. 1. sem prišel zojiet; k godi)i, kakor sem bil prej v mirnom <'asii. Kako doliro je bilo, da .sem se prej uril v goilbi, kar mi je sedaj jako prav prišlo. — Tako sem Vam nakratko opisal moje doživljajo te vojske . . .
Vojaško. Uodbiiia J aiieza U iii e k, posestnika s Konea, fara L'odgrad Št. i), ima tri fante vojake. O Antonu, ki je bil prvotno pri 17. ])])., niso stariši ničesar izvedeli žo od 15. avgusta 191,5. Tedni pa je dosjiela uradna dopisnica d. 17. febr.
1 (i, da se lahko bolcbon nahaja v c. in kr. Res. Bpital-u 2, IV. armade v Cliolmu. To meslo je na ruskem Poljskem, zdaj zasedenem po naSi vojski, vzhodno odLiiblitia, Sin i'rancclj se nahaja na soški ťronti, sin Alojzij pa jc bil pri Belemf^radu, ko je med pijonirji, ker je sam iznčeii tesar, pomaf^l popravljati poškodovani most.
Najvišje cene za svinjsko mast in slanino je določilo C. kr. dtiželuo preil-sedniStvo za liranjsko za 100 kg od ,^>(34 do tiyo kron; za na drobno itrodajo i»a 1 kg po kakovosti od ()-(î7 K do 7'r)2 K.
Najvišje cene moki. Opozarja se na uka^ C. kr. dtizdug viade_ z dno iJ. jaii. Ulití, s katerim so se nanovo določile najvišje dojnistiie cene za 1 kg moke; liŠeniňna moka za peko 1 K 18 v, pšenii-ni zdi'ob 88 v, pšeniena moka za ktilio št. I 08 v, in ista št, 2 (.îfj v, i)šeiii0.na krušna moka 48 v, ržena euoltui moka 48 v. 1're-koračenje teh cen se bo najsi rožjc kaznovalo.
Desetletnica. (Po Sloveneu.) Dne 21. t. m. je praznoval jtrevzv. go.s)). knez in luwlškoť goi'iški dr. Fi'. lî. Se il o j deset-Ititnîco, odkar je bil izbran in pol.rjen v dostojanstvo goriškef>-a nadškofa. Skrotiino, a z v.s0 iskrenostjo so je oldiajala ta ohhitniea v starodavnem samostanu v Za-lióni, kjer se prevzv. gosp. kuezoiiadškoi.' sedaj tialiaja. Jvoliko misli, koliko oluiutkov in spominov je vzbujala! ÓastitjiH so niu lu'ofesorski kolegij bogosloviiega učilišea, pi'eilstojništvo semenišča, bogosbtvci, foisliti eistereijenski samostan po svojem o|iatu in
priorju ter duhovščina zatiSke okolice po svojih zast,opnikih terse [ul tem spominjali plodonosnoga delovanja, kateremu je tam ob naši prekrasni Soči priivzv. g. knezo-nadskoť skozi deset let kot naslednik apostolov posvečeval svoje moi^^i in katero je sedaj krvipolna vojska zagrnila in mu voščili iz srca, da bi čim preje zopet z vsemi svojimi duhovniki in bogosknxi in z vsem svojim sedaj tako trpečim ljudstvom neovirano bival na tleh domaCili, oproščenih vsakega sovražnika. ( 'istercijenski samostan, ki je tako gostoljubno vse dal na razjiolago, da se nahajajo v njem jirevzv. g. knezo-nadškof in goriško bogoslovno semenišče, je sam vse storil, da je hila slavnost nad vso prisrčna. 1'revzv. g. knezonadškofu i)a kličemo: Po zopetnem povratku v skotijo ob dvajsetletnici in jietindvajsetletnici [ul pogledu nazaj najlepše usjiehe v zemlji, l)oIui junaške siave! — 1'iaznik Marijinega Oznanjenja, 2"), maiea, praznuje prevzv. gospod knezonadškoť desetletnlro svojega Skotovskega jiosvečenja.
Sprememba voznega reda. Opol-d a II s k i vlaki do iirekliea ne vozijo več in sicer ne iz Novega mesta v Ljubljano in ne iz Ljubljane v Novo mesto. Kdor lioče tedaj v Ljubljano ali iz Ijjub-Ijane, se zamore peljati le zjutraj ali zvečer iz Novega mesta ozir. iz Ljuldjane. Iz Novega mesta v Jîelokrajino [»a se lahko i)elje samo zjutraj ob 4. uri.
Prašički za rejo. ^Marsikaterega kmetovalca slišimo, da iniišički za rejo niso za kujiiti, ker so predi'agi. lies je! Kdo naj prešičke redi, če jih mora jdačati par po dva inese(;a stare (id 100 do 140 K. I^ato je morala zopet vmes poseči roka pravice, ki jc obsodila ])rašičjerojce l'etra Jako[>ič, Kalarino Sl.ubler, P>arl)aro Novak itil. v zaimrne kazni in denarne globe radi navijanja cen, ker ludi taki packi so neobhodno potrebni. Nekat.íírÍ od teh so prodajali tudi Že po teži kilogram (j kron, driitii zopet „po čez", (ako du jo prišel kilogram že od 10 do 14 kron. Toraj j)aziie, da ne bodete imeli opravka iti vrhutega še inorcbidio zapleiijenje packov.
Nesreče. Ta teden so hili sprejeti v bolnico V^smilj. bi'alov v Katuiiji sledeči liouesrečeiici: Jože Oziniek, posestnikov sin iz Gor. Podšuniberka, iiloniil si je desno nogo v stegnu. — Anton Novak, pi'emogar na Mirni. Zlomil si je levo nogo v stegnu. — Zvonimir Vit(;k, učenec ljudske šole v Mokronogu. Zlomil si je levo nogo v goleni, ko se je sankal na snegu. — Janez Cîolob, posestnik na Srehniičah, se je iionesrcčil pri krožtii žagi. Zaga niii je pi'erezala palec in dlan do sredinea na desni roki. Bog pomagaj in zdravniška umetnost!
Samomor. 721etni Martin Stiniar iz Gabrijel jn'i Kočevju je že večkrat djal, da si vzame življenje. 18. t. m. so ga po-tegtiili iz Kul[>e mrtvega.
Nove krone hodo nosile namesto cesarskega orla mali avstrijski grl», za ogrsko kovane krone pa ogi'ski grl).
Tatvina. Od 19. do 20. t. m. .so ne-ziuini tatovi \ loniili v klet. Antona Nenianič iz Drašič in odnesli 200 litrov vina in 14 litrov tro|unovea. Isto noč so iz kleti vkradli Mariji Bajuk od tam 4 „šunke", krvave klobase in jetra. Tatovi so odrinili lirol.i Želebejii in tudi tam vdrli v klet in izpraznili iio litrov »Iržeči „ííarik' belega vina. Sodček so vrgli za klet. t)d 20. do 21. tehruarja so se pa zopet pojavili v Sknljii jiri Podzemlju in so vzeli iz Janez TomČove kleti 20 litrov vina in nekaj Ilirov Iropinovea. Iz|mslili so tndi nekaj vina. Pri vseh kleteli so razbili ključavnice. Takrat se je klatila neznana četvorica oi)retiiljena z vrečami po gorah. Tatov še niso izsledili.
Obžgala se je, i\larija Řterk i/. Slaregatrga pri Crnoiiiljti je 15. febr. t, 1. prižgala svetilko petrolejko zraven postelje. Ta se ji je previiiila in vžgala se je i)o-stelja, Sterk, katera je ležala v postelji, je zadobila opekline in je vsled leh iinirla.
Planino se želi izposoditi i)roti mesečni odškodnini, Vi)rašatÍ pri J. Krajec nasi.
Vojni pregled.
Dne 18. febr. ob 9, uri dopoludne so se prikazala laska bojna letala nadLjuhljano. lúikor poroča „Kor. urad" je izpadlo podjetje ilalijanskega letalnega brodovja proti Ljubljani klavrno. Večino letal so prisilili že na ))ojni črti, da so se morala obrniti; tri letala so dosegla Ljtdiljano in vrgla bom he blizu neke bolnišnice in na več okoliških krajih, ne da hi dosegla kak uspeh. Pri iioviiilku so napadli naši letalci sovražne in so sestrelili veliko bojno letalo vrste Oaproni, — Po uradnem poročilu dne 22. ťehr. je neko naše letalno brodovju napadalo tvornice v Lombardiji. Do !Milana sla ob LeJ pliiiki p)'od)'li dve letali, da sta poizvedovali. Neko drugo biodovje je na-jiadlo italijansko letalno postajo in prist.a-niške najtrave pri Oesenzano ob Gardkseni jezeru. Oi)azovalÍ so pri obeh jiodjetjih, da so zadeli velikokrat, napadene objekte. Vsa letala -so se Viiiila v dobrem stanju, dasi jih je Ijnto ol)stndjevalo sovražno topništvo.
iinsi so podporo kralju Nikoli črtali, katero so mu dajali vsako leio kot jjodporo in sicer 500.000 rubljev. — Štirisporaziun je trcl)iijc itaša artiiaila vulike Diiiožiiie živil in krnili, je odredila vojaška oblast velike dobave sena iti živine v Kranjski deželi. Vojaške dobave so izključno /.adeva dižavnili oblasti in nima deželni odbor direktno na njo nobenega vpliva. Kranjski deželni odbor [la je v svesti si svoje naloge kot varili deželne kulture tudi v tem ozii'ii storil i)ri tlržavnili ohlast-vili vse, kar je bilo v njegovi moěi, da se breme pi'cbivalstvii olajša, v kolikor je to združljivo 'A vojaškimi interesi.
1'redvscm potrelnjje armada velike množine sena. V tem oziru je izprosil deželni odbor, da se je prvotno kranjski deželi doloieiia dajatev znižala za eno ti'eljîno, dalje, da se je prepovedalo samostojniiii kolonam rekvii'ii-ati seno, oziroma, da se ijinožine, ki jih vsled nujne })otrebe morajo vzeti iiainostojni oddelki na mestu, vštejejo v uradno določeno dajatev, ter da se ])la-čuje seno po maksimalni ceni 13 kron s pribitki za stiskanje, oziroma venavo in dovoz. Dajatev sena in slame je i/,ključno v roki državnih oblastev, katei'ih tozadevnim odredbam je županstvo podvrženo v prenesetieni delokrogu. Množino sena, ki sc ima oddati, jc končnoveljaviio določila vojna oblast na 200.U00 q (dvestotisoË ccntov) za mesec januar, februar in marc 191G, Večjega znižanja deželni odbor ni mogel doseči, in se tedaj na stvari ne da prav nič spremeniti,
Oddaja sena iia jako močno vpliva na stanje naše živiiioj-eje. Kranjski deželni odbor že nekaj let sem posvečuje vso i)o-zornost povzdigi naše živinoreje in zato sc je odloČil, da iirevzanie vojno dajatev klavne živino v svoje roke. Dasi je prevzel s tem deželni odijor ogromno in težko delo, se zaveda, da je bil to storiti dolžan v interesu na.šoga narodnega gosiiodarstva.
Vojna dajatev klavne živine je bila kranjski deželi za mesec jainia]', fobniar in april določena na 3(),()00 glav. Na tej računski podlagi se vrši dajatev do konca februarja.
Deželni odbor pa uvidi, da bi bilo naše kmctsko pi'ebivalstvo s tem prtdunlo prizadeto. Nujnim prošnjam deželnega glavarja se je slednjič posicčilo doseči, da je e. in kr. vojno ministrstvo določilo nov kljuČ za preskrbo armado ob Soči s klavno živino, 1)0 katerem se dajatevkranjskc deželo znatno zniža in se ji za inesoc januar, februar, luarc, april in maj nalaga dajatev Iti.UOU gluv in se ostatiok preskrbi iz di'ugih dežel.
Oddati jc po tej novi I'azdelitvi v drugi polovici feliruarja še 3500 glav, potem jia se vojna dajatev tako zniža, da bo oddati od začetka iimi'c.a do konca maja mesečno lo najmanj jio 1500 glav. V krajih, koder bo pomanjkanje krmo prisililo prebivalstvo do odpiodaje živine, bo deželni odbor vzel tudi večje število,
Ker je glavni nanion dežolnoga od-i)ora, da uredi vojne dajatve ))rimerno gospodarskim potrebam, naj žuj)anstva poročajo pravočasno dežolnetmi odboru o stanju v njihovi občini, da se oddaja po razmerah koliko)' mogoče pravilno po)'azdeli.
Namen deželnega oiiboi'a je, vojno oddajo postaviti po možjiosti na i)odlago pi'oste pi'odaje. Opozarja se ])a, da določeno število mo)'a vojaštvo dobiti in je dolžnost d)'žav)ic oblasti, da v ki'ajili, kode)' né bi nači)) 1)0 dežel))em odboi'U vpclja)ie dobave dovedol do popolnega uspeha, poseže vmes s prisilno rekvizicijo. V tem slučaju bodo žiJ|ianstva prisiljena, da pri)nanjkiijočc Število živine privedejo do oddaje.
Iz tega jo razvidno, da je najkoristnejše za knietsko prebivalstvo, ako so oddaja klavno živine vojaštvu izvrši potmi)
dežel)icga odlioi'a, ki je pripravljen županstva tu. do IS. ji; stala gosta tnegla. U). [ta je zapal sneg i)) smo imeli potíím do koiw;a meseca pi'ecej hudo zimo. Prav gi'do vreme smo imeli tuili zadnjo treijino inarea. Pilo je tudi p)'av hladno, ker je držala skoraj zmirom tmrja, No-navaiitio mrzlo je bilo tudi :in. in ;31., ko je snežilo. Večk)'at je tudi deževalo, padala je solika, grmelo je in so bili viharji. Tudi prvi trije dnevi aprila so bili juav grdi in Idailni in je' celo snežilo. lzi'od))o gi'da je bila tudi d)-iiga polovica decembra in smo imeli p)'av obilo snega. Hi. smo imeli 10 C/ zitite. Od 25. do ift). je vsaki dan snežilo. 27. je bil sneg deliel že pol )m;ti'a. Tudi potem jo snežilo Še večkrat in 29. je l)il sneg debel že ()7cm. Ta dan zaradi del)elega snega ni prišel k ))am poštni sel iz Ó)'nomlja. ;il.zjut)aj pa snm imeli poletu, ko se jo vjasnilo, 140 zimo,
(DiUJo [mliDitiijii.)
Razvedrilo.
Pri vojaškem pouku. Podčastnik: „Ali veste, s kakšno )!ioČjo zleti krogla iz i)u5kcV Seveda tega ne vesto. Jaz vam rečem, da ta moč jo zelo velika, ja tako ncvsniiljeno velika, da si tega vi kmečki bufeljni šo misliti no mon;te!"
Pri snubitvi. Nevestin oče: „Vi bi radi mojo Lojziko; kako pa mislite izlia-jatiV" — Žc-nin: Prvič imatn bogatega strica v Ameriki; ima siccr jieVero otrok, ki so pa slabotni. Drugič imam osininko tni'Sko sročke in tretjič so inisliii) kadenja odvaditi !''
Nadomestilo, ilož in žo))a sp)'avljata kron)pir, Žo)»; „ViŽ, da si premalo žakljev ]U'itieseî — človek bi kar iz kože skoi^il!"— JIož: „Lo skoči, potlej imava prorej e)) žakelj več!"
V zavarovalnici, liradnik: „Pi-av jc, češe tudi vi zavarujete; še boljše bo i)a. Če zavarujete svojo ženo; ako vam n. j)i'. ona umre že v tokti e))ega lota, dobiste zava)'ovano svoto popol))0]na izplačano," — 'Vi'govee: „O, potoii pa vi mojo ženo i)ač premalo poznate!"
Tolažba. îiena: „Sedaj bi pa že bil čas, da gospod učitelj razodene svoje tni.sli gledč najiio Katice, saj že hodi več let okoli njé." — Mož: „Nič se no boj! Dokler nista zaročetia so gotovo no bodeta ločila!"
Pri sodniji. „Vi ste kaznovani na oseni dni zapo]'a; ali sprejmete brezpogojno kazen?" — „Ne, gospod sodnik, moram poproj vprašati svojo ženo, če ne bo la kazen prevelika!''
Oče brivec. „K'aj, ti hočeš poročiti onega gosjjoda, ki se sam bi'ijeV Glej, da mi pojdeš izpoti oči, ti nosreČiia Sjiela!"
Bridko. „Ta velikanska ))elivaležtiosť! Dvo leti se že trudim, da odvadim ženina kadonja, igranja in pohajanja v gostilne in kavarno in da bi tedaj napravila iz jijega pravega človeka ... in sedaj mi odpove svojo ljubezen!''
Predpustna. ..Kaj, vi so mislite oženiti sedaj, ko sta že vetidai- oba v visoki starost i!" — „Ziikaj pa vmidar ne V K'aj jie ve.stt;, da nima človek poproje vemla)* dol)ro premisliti in spoznali značaj in srce o.sebi;, s kalero se misli združiti za celo življenje?''
Zahvala.
Vei>kr»t žu sem iiiicl bdliuic konje, [iri. VRnlinltrat III! jiti jfi ozdravil nnš duielni [jostaiitc in iiipaii, veloi., eotip. Jok. z lire in síclt ti.reííiilHfiio. — V p ru t et.'cut; m tudnii mi je Koiiut otjolul konj iti sioer im tnko ticviirueiii krfii, da In tjita žival ijrcxjiořfojiio tiirtva, ko lii mi Kojiet ni! iniiikoi-jl ua jioiiioř s svojo s()t'fitiio,4tjo onietijeiii (ios|ioii íivínoKitruviiik. J'o velikem iijeproveni trniln je pniel tiuiij /oppi It selji tako, da je swliij ziirav in evrst. — .Svutn doliiuist, mi naiotiiije [iriKrčiio kíUivíiío lirebliisoi" (îOHlwtlii itoslaticu m veMiriifiio in poRcbiio xii îiadiijt) iiJcirBvo velikodušno jwiîrtvoviiliiodt, lia mi je rtíil koiijti fiotovega iio^riim in uj imie) x,x lo řtirrjíiti 1101)011 L'pfa iiliiĚila. — Hog mu naj )i)nía linoíkral ter imm olimiii jjreitoliref!:» ST- ž.iiiiana in poslanca Se prav mnogo let v Rjiloiiio iionio^' in t)lnn;or nnšemn .Ijtidstvii, ki najde pd njemu v vseti líuJevali in initrdiali vt^iioSoo pomoč in poii[>oTol
Martin Goset)ca, posestiiilí. Gnti št. 7 — Pod(;riidom, 18, feítniarja llHfJ.
Darovi
za kip presiadkega Srca Marijinega v kapiteljski cerkvi v Novem mestu.
Gos]». Angela Siivšuik .'> íí. Bog povrnil
Loterijske številke, Gradec, 19. febrinuja rt4 .^U 27 G
Velika svota denarja
se zîDiJoro iiukljiičiti v,'ía]iomiir, ki postane naš iiiírOfiiíití, — iÍrez|tlačnu (lojjisiiilfi [lošiljji: Srečkovno zastopstvo 13, IJiibljaiia.
IVAN SVETEC
I" llUnOliFOVO
(ilavni tr;r, nasproti mestni liiši
priporoča že iz;íotov^jenc lasne liitc v v,seU bai'vali, Indeliije tmli drujre lasne iiotrebščiiio ter ima vedtm v Kalaf^i potlhi^e, tniia, pristno tokodno Hiiir-jidi i'ol in Itu.vrn m jtroti izpadanju las, potem linrííií za sijjt'iinio odstranitev kurjih očes in drugo toaletne stviiri. — Kupiije na drobno iu ilebelo -/.mešane in rezano ženske lase. i'J8-2-t-t
LEPO STANOVANJE
jtodstrešno, z dvema sobama in ktihinjo in s krasnim razgledom, so odda lahko takoj v najem. Naslov pove uiu'avništvo „Dol Novic". V21
Les žlohtnego liostanjo
kupuje po najvišji ceni L. Koroschetz v ]\iaribo)-u, Reisorstrasse Ni'. 2H. ii2-6~fj
2 stanovanji
po šti)i sobe, s i)ritiklino, odda so v hiši štev. 144 v Nove)n mestu, last pivovarne v Puntigamu, in sicer ono takoj, drugo ])a s 1. majem. L'omidlio sipiTjema ill dajo pojasnila Fr. Perko v Kandiji. iiis-3-2
Popolnoino nm naložen denar. HRftNiLNfCâinPOSOJlLNiCft
zii lijiiulijo in okolico, rojii. 'nuU\ / îUioin. zavc/o
V lilstneiii domu v Kandiji ^^
»prejema hranilno vlofie od vaace^a, èe je 'gon ud ali ne, ter olirnstiije po
1-0.47
na leto brez odbitka rentneřía davka, kutoro^a sama ix svojemu plaimje.