296 Kmetijstvo. Križi in težave soseda Antona z živinskim boleznimi. Porodna mrzlica. Pri Antonu je bila krava storila. Tako lahko in gladko se pri Antonovi hiši še nikdar ni zvršil noben porod. Človeške pomoči ni bilo prav nič treba. Še celih deset minut ni trajal porod. Krava, ki je bila storila, je spadala mej najlepše kar jih je bilo v Antonovem hlevu. Imela je velika, mnogo mleka obetajoča vimena. Samo nekaj ni bilo prav umestno, krava je bila na pol izpitana, to pa ni prav dobro pri kravah, ki store in ki naj dajejo mleka. Ta krava je bila miljenka domače hčere. Ker je bila krava jako požrešna, jej je dekle dajalo vsak dan razen navadne krme še kaj povrh. Zlasti zadnje dni, pred porodom in po porodu je domača hči dajala kravi zreti in piti kolikor je-le hotela. Deklica je vedela, da daje prav ta krava nenavadno mnogo mleka in je hotela z dajanjem vode še pomnožiti mlečnost te krave. Ravnokar je domača hči prišla v hlev in prinesla kravi velik škaf pijače. Krava je zadovoljno zamukala, saj je vedela, da je pijača njej namenjena. Izpila je ves škaf z veliko slastjo in nekaj ur pozneje izpraznila še nekoliko manjši škaf. Krava je nasičena in napolnjena ležala na stelji in mirno prebavljala. Iztreba je bila kmalu po porodu prišla na dan in tako je bila cela hiša prepričana, da je vse v najlepšem redu. 297 Naslednji dan je bilo vse popolnoma nepre me njeno in zadovoljnost že v hiši vsled tega še večja postala. Krava je dala jako mnogo mleka, žrla je z veliko slastjo in zavžila z isto tako veliko slastjo, pičo, katere pa se jej ni dalo posebno veliko. Krava se je tudi prav rada bavila s svojim novorojenim teletom, tako, da so bili vsi Antonovi ljudje prav zadovoljni; Najbolj vesela je pa bila domača hči. Bila je vsak čas v hlevu, da vidi, kako se godi kravi in teličku. Ko je prišla deklica tretjega dne zjutraj v hlev, pa je zagledala vso drugačno sliko. Krava je jako nerada in po daljšem obotavljanju vstala raz svoje ležišče in je le jako malo krme in piče zavžila ter žalostno p obešala glavo. Domača hči se je močno vstrašila in je vzkliknila : Kaj se je neki kravi zgodilo? Krava je ostala le malo časa na nogah. Kmalu je zopet legla. Začetkoma je držala glavo po konci, potem jo je naslonila na tla. Domača hči je — vsa zbegana — zopet poskusila, da spravi kravo na nege. Po daljšem prizadevanju se jej je to tudi v resnici zgodilo. Toda le za malo časa. Krava se očitno ni mogla vzdržati na nogah in je v drugič legla. Zdaj je prestrašena deklica hitela iskat očeta. Po preteku kacih desetih minut je prišel Anton s hčerjo v hlev. Kar je videl, ga ni prav nič razveselilo. Krava je ležala na desni strani, noge je držala vse štiri od sebe, iz gobca jej je visel jezik, oči pa je imela zaprte. Ako bi pri dihanju se ne videlo, da se rebra še nekoliko dvigajo, bi bil Anton mislil, da je krava že poginila. Anten je začel kravi otipati ušesa in korenini rog. Ušesi in roga so bili nekoliko hladnejši, kakor po navadi. Na to je Anton s prstom rahlo se dotaknil očesa. S strahoma je zapazil, da se nič ne zgane. Prijel je kravo za jezik in ga potegnil iz gobca kolikor je šel, a krava ga ni potegnila nazaj. Klici, sunki, stresanje — n:č ni pomagalo. Krava je ležala, kakor da bi bila mrtva in niti ubodi srednje debele igle niso nič pomagali. Anton je poslal sedaj po izkušenega soseda, in ta je tudi nemudoma prišel v hlev. Ko je kravo pregledal, je dejal, da je obolela za porodno mrzlico ali vročnico in da bo najbrž poginila. Svetoval je, naj se takoj pošlje po živinozdravnika. Sosedu posebno ni bilo všeč, da je krava ležala vsa stegnena. Pojasnil je Antonu, da je najnesrečnejša lega, ako leži žival na jedni strani in stegnene noge, zakaj v tel legi dobi prav lahko bolezen na plučah. Ako ima namreč za porodno vročnico bolna krava glavo stegnjeno, in če glava leži na stelji kakor telo, potem se primeri, da otrpnejo požiralne mišice, in da pridejo deli krme v sapnik in od tod v pluča, vsled česar nastane plučna bolezen. Sosed je zatorej svetoval, naj se kravi vzdigne glava in naj se tako položi, da bo glava počivala na zadnji nogi. S pomočjo hlapcev se je res posrečilo, kravo tako i preložiti, da je prsna kost stala na stelji, glava pa poči* vala na zadnji nogi. Toda vzlic temu se krava ni prebudila iz svojega skoro smrtuega spanja. Nadalje je sosed svetoval, naj se kravi vimeni popolnoma izmolzeta. To je bilo hitro opravljeno, zakaj krava ni imela skoro nič mleka. Deloma tudi vsled tega, ker je bila zjutraj molzena. Tudi je sosed svetoval, naj se krava pogrne z lahkim kocem, potem pa naj se jej z razbeljenim železom gladi hrbet tako, kakor se perilo lika. Tudi to se je zgodilo. (Konec sledi.) 304 Kmetijstvo. Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. (Konec.) Anton je menil, da je krava brezpogojno izgubljena ter je hotel poklicati mesarja. Sosed je pa odsvetoval in Antonu priporočal, naj počaka vsaj toliko časa, da pride živinozdravnik. Po preteku petih ur je končno prišel ži- vinozdravnik. Krava je bila ravno taka, kakor v začetku njene bolezni. Pred živinozdravnikovim prihodom je bila nekaj kratov prišla nekoliko k sebi, prav kakor da bi se bila iz težkega spanca prebudila. Dvignila je nekoliko glavo in je vsaj čutila, če se jo je dregnilo. Tudi je iz gobca 305 viseči jezik potegnila za zobe. Toda to ni dolgo trajalo. Kmalu je zopet ležala na pol brez zavesti, kakor da trdno spi. Živinozdravnik je kravo skrbno preiskal. Pred vsem je zapazil, da srce jako slabo bije, vender je dejal, da ne kaže, da bi krava že tekom prihodnjih ur poginila. Zdaj je živinozdravnik najprej poskušal dognati če za-more krava sploh še kaj požirati ali ne več. Prinesli so mu četrt litra sveže vode. Na to so kravi glavo nekoliko privzdignili in živinozdravnik jej je vlil vodo v grlo. Videlo se je natančno, da je krava vodo požirala in vsled tega se je živinozdravnik odločil, da jej da v topli vodi raztopljeno. Po njegovem naročilu naj bi krava dobila tekom treh ur 40 gramov tega zdravila in sicer vsake pol ure primeren, v gorki vodi raztopljen del, povrh pa je kravi zbrizgal v zadnjico 10 gramov jodovega kalija raztopljenega v jednem litru kuhane \ode. Anton je vprašal, če bi ne bilo bolje, da pusti kravo zaklati. Živinozdravnik ga je podučil, da bi to še nikakor ne bilo umestno, tem manj, ker zamore krava zopet jezik iztegniti in ga nazaj potegniti. Sploh je dejal živinozdravnik, je prav pri tej bolezni gledati, da se nič ne prenagli, ker obolela živina največkrat zopet okreva, če tudi v začetku ni bilo nič upanja, da se to zgodi Sicer pa se meso pri tej bolezni čisto nič ne pokvari, tudi če se kravo šah tedaj zakolje, ko se že bori s smrtjo. Anton je bil zadovoljen in se je odločil, da počaka vsaj še do prihodnjega dne, vender je pripravljal skrivaj vse kar bi bilo potrebno za klanje. Drugo jutro je bilo kravi že bolje. Držala je glavo skoro deset minut po konci in ozirala se je tudi po te-letu, ki je bilo v njeni bližini privezano. Žrla ni ničesar, pač pa je popila nekaj vode. Tudi mleka je imela nekaj, skoro dva cela litra ga je domača hči namolzla. Vrh tega se je čutilo, da je tudi želodec zopet začel delovati in se je krava tudi večkrat podelala. Malo ur potem je sicer zopet tisti sumljivi spanec kravo premagal, a opomogla si je hitro in se streznila. Proti deseti uri dopoldne se je krava že toliko bolje po čutila, da je poskusila vstati. Toda njen poskus se ni obnesel. Dve uri pozneje pa je nakrat brez težav skočila na noge in se pomaknila k jaslim. Zaužila je počasi nekaj sena in popila nekaj vode. Ko je prišel Anton opoldne v hlev in je videl prej tako bolno kravo seno zobati ni verjel svojim očem. Ali zboljševanje ni prenehalo, nasprotno krava je hitro okrevala in je bila za nekaj dni popolnoma zdrava. Antonovo veselje se ne da popisati, dočim se sosed ni n^č čutil hitremu ozdravljenju. Videl je bil pač že vef tacih slučajev. Razložil je Antona različne svoje skušnje s porodniško vročnico in prijatelju naposled svetoval, naj te krave dasi je čudovito hitro ozdravila, nikdar več ne rabi za pleme. Kajti pokazalo se je, da taka krava pri drugem porodu navadno zopet dobi vročnico ia da ne okreva več. Anton je obljubil, da bo ta prijateljski nasvet uva-ževal in prepričsl se je pozneje pri raznih znancih, da mu je sosed dobro svetoval.