Pojasnila postave glede povzdige reje goveje živine. E. §. 9 in 10. 0 vzdrževaaju plemaih bikov na vzajeraae stroake ia orazdelitvi stroškov. Eer je sknšaja učila, da je treba za k večemu ato plemaih krav ali juoic eaega bika , če se ai velike zgube bati, ai mora več živiaorejcev, ki imajo vsi skupaj aekako 100 plemaib krav ia juaic, bika, ako ga ai med ajmi, ki bi na laBtae stroške bika knpil ia ga, drugim živiaorejcera posojal. Boljše bi bilo, da bi si živiaorejci vzajemao bika knpili, ker ima vsak deležaik potera pravico do bika in na ajega pazi. Ako hočejo pri reji kaj pridobiti, je dolžaost živinorejcev, ai spraviti prav dobrega ia prav lepega bika. Izvrsten bik, ki zarodi lepa teleta, jim da tudi večo vredaost, ia ako je ceaa vsakega teleta 5 gl. viša, zaaša to aa leto od 80 telet že 400 gl. več aego aavadai dohodki. Tedaj 80 atroški za aakup ia rejo bika že prvo leto več kakor povrajeai. Vzajemao bika vzdrževati ai težka strar. Več sosedpjih živinorejcev, ki premore skupaj 80 do 100 krav, aaj si spravi vzajemaega priaieraega bika, ter mu odmeai priličen blev, ki je od vseb deležaikov precej enako oddaljen. Bika ali izredijo na vzajemae atroške, ali ga pa že doraslega kupijo. Kolikor jib staae, plačuje vaak po razmerja ia se oaemu, ki ga ima v svojem blevu, za plačilo še tudi pripusti gaoj. VzajeBiBo si pa misliino stvar tako, da vsak delcžaik plačaje po številu krav; tedaj plačuje oai, ki ima 20 krav, dvakrat več od oaega, ki jih le 10 redi. Ako se biki ae prirejajo, je prilično, vsako leto kapiti pleaiBega bika, kterega je spuščati po spolajeBeni drugitn letoai aa jaaice, tretjim letom Ba kvave ia ga je četrto leto pitaaega prodati ia drugega bika na ajegovo aiesto kapiti. Ear se je pri prodaji bika ia pri aaknpu Bovega, ailajšega bika deaarja pribraailo, Baj se odloei za stroške reje. Eorist, ktero bi iaieli gospodarji po takem ravaaaju. je tako očitBa, da ai treba obšiiaiše o ajej govoriti. Upamo da ae bodo pokazali Baši gospodarji Bianje složBOSti »d BJeBih prcdaikor, ki so irue 1 i za vzajetnao rejo pleaiaib bikov posebae pašaike ia travaike. K. §. 11. 0 r e j i s p o s o b a i b i a p r i ui e r b i h b i k o v. Plemai bik je le tedaj popolnoaia sposobea ia primeren, ako ga Bi le dobro rabiti, arapak je tadi eaake velikosti, rasti ia barve s pleaiaimi kravami ia juaicarni. Zastraa koristi, ki jo iniaino od goved, je treba na troje paziti: aa nileko, odebeljeaje ia vprego. Vse troje se Be da pri istern živiflčeta združiti. Da je žiral zmoizaa jb pitovna, inora biti labke, BJeŽBC rasti, drobaih kosti, teakib uog ia niehke dlake. VprežeBa žival pa niora imeti ravno aasprotne lastaosti; oaa niora biti tršate rasti, žilavib, krepkih kosti, debele kože ia trde dlake, da jej je Biogoče, vsakema vremeaa kljubovati. Ali je mogoee, da je ista žival dvojae lastiV Gotojo ne, in ker to dobro vemo, se moramo po teta ravaati. Živiao rejec, ki boče svoje pleaioe živali iaieti zmolzBe ia pitovoe, niora gBati svojo drobaoraščeno , zaiolzao kravo k drobaoraščeaema biku, ki sc ie z-irodil <;d piav dobre zBiolzae krave: po tenj aačina dobiš zraoizaa in pitovna tcleta. Edor pa boče imeti vprežae živine, mora goBiti svojc tršatc krave k tršatema bika, ia tele še le po šestein mesecu rezati dati ia snie prepričaa biti, da bodc izredil krepkib volov. Že stara skušaja je, da se zvrže tele, glede velikosti, po kravi, glede rasti pa po biku. Ako vbreji velik bik malo kravo, ae bode telc veliko, aaipak visokoaogo , ktero krava prav tcžko stori; ako pa vbreji veliko kravo caako velik aii tadi maojši bik , bode tele veliko, če dobiva krava, dokler je breja, obilo jesti. Da se telc glede telesne velikosti, dobro razvija , je treba dobre in dosta hrane. Visokorašča živiaska plemeaa bolj ia bolj pešajo, akn je premalo klaje, zarod za zarodom mafljsi postaja. A majbBorašča živinska plemeaa se po dobrej ia obilej klaji popravijo, ia živali se ae le dobro redijo, aaipak pleme postane, glede rasti, tudi veče. Telesno velikost določuje tedaj tudi klaja ia ne sami rod (plenie). Na barvo je pri živini tadi paziti, ker so živali lepe barve veče vredaosti. Od bika in kravc enake barve dobiš tudi tele iste barve, a č>b bik b. pr. naredi z rjavo kravo (rjavko) grdobarvao tele, z belo ali žolto pa pisano tele. Ker se Ba to Be gleda, ia se brez ozira rabi zdaj bel, zdaj rjav, rdeč ia čra bik, se tadi ai čaditi, da iaiajo aektere sreaje živali vseb barv ia je tedaj celo pleme pokvarjeao.