Štev. 221.
T Llnbljaiil. v sredo, 27. septembra 19IL
Leto XXXIX.
Za celo lato upre] . c 28-
" 1°»'®*« » • „ 13--za četrt leta „ . H e-50
a« en meseo
2-20
za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35-—
V Ljubljani na dom:
Za eelo leto nafrej . K 24-— aa pol leta aa četrt leta za en meseo
• N
» • » 6-— » • « a--
V ipravl prejeman lesitii K 1*90
SLOV
Enostolpna petltmta (72 mm): sa enkrat . . . . po IS t aa dvakrat . . . . B 13 „ aa trikrat .... M 10 w aa večkrat primeren popnst
Poslano ln reki notice:
aaoatolpna petltvrsta (72 aua) 30 vlnarlev.
s Izhaja: s
tuI dan, lzvzemšl nedelje ta praznike, ob 6. ari popoldne.
Urednlitvo J« t Kopitarjevi nlloi štev. 6/m. Bokoplst se ne vračajo; netranklrana pisma ae ne = sprejemalo. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo )e v Kopitarjevi nlloi štev. 6. "Ca Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188.
DanaSnja številka obsega 6 strani
Težka pola.
Avstrijsko prebivalstvo žc težko pričakuje državnozborskega zasedanja, ker stavi v svoje poslance velike upe, da bodo posegli v gospodarsko ka-lamiteto in kar na mah kakor čarodej-ci odpravili slabe čase. Vsi sloji, vsi stanovi se med seboj posvetujejo in izdelujejo svoje predloge, ki jih bodo položili prihodnjemu državnemu zboru na mizo. Delavci, kmetje, uradnišivo vseh vrst, industrijci, vsak prihaja s polnimi koši prošenj in zahtev.
In kar je najhujše in najtežavnejše, vsak hoče takoj vedeti, pri čem da je; vsak hoče biti takoj uslišan brez vprašanja. Dandanes nismo navajeni, pa tudi nočemo čakati. Šc celo socialni demokratje, ki drugače tako potrpežljivo čakajo tistih zlatih časov, ko sc bo sedanji družabni red razrušil in bo vstala nova zarja socialnodemokraške-ga bratstva in sreče, so strašno neug-nani in nočejo o čakanju ničesar slišati. Da, ravno to vladi najbolj zamerijo, češ, da je nesposobna, ker nc zna takoj sveta obrniti.
Naš parlament čakajo tedaj v jeseni težke naloge. Državne blagajne zijajo praznote in novih davkov se vsakdo boji. In vendar bo treba od nekod denar vzeti. Uslužbenci državnih želez-nic so že formulirali svoje zahteve in če pomislimo, da šteje samo ta vrsta državnih uslužbencev blizu 200.000, potem smo lahko na jasnem, da bo treba vladi nekaj milijonov v roke vzeti, da vsak vsaj nekaj malega dobi. Kje je pa ostalo uradništvo, ki tudi noče tc prilike zamuditi in praznih rok na strani stati. Če nadalje upoštevamo, da čaka jesensko zasedanje obrambna in finančna reforma, ki bo več sto milijonov novih rednih izdatkov na davkoplačevalce naprtila, potem smemo pač verjeti onim, ki pravijo, da je postala sedanja avstrijska vlada nervozna; še nervozne jši bodo pa postali poslanci, ki bodo skušali ta bremena kolikor mogoče od svojih volilcev na druge rame zvaliti.
Na.jbolj pereče vprašanje, ki ga bodo stranke v parlamentu razvile in s katerim se bo moral parlament koj v začetku pečati, je pa draginjsko vprašanje. O tem se je sicer žc toliko pisalo in parlament je že to zadevo tolikokrat obravnaval, da se da zelo težko kaj novega, še manj pa kaj takega povedati, kar bi res znalo naše gospodar-
ske razmere ublažiti in nam cenejše življenje preskrbeti. Ampak poslanci radi govore in volilci radi slišijo, kako bi se to prijetno in udobno živelo, če bi sc »to« in »ono« zgodilo. Vlada sama se zaveda, da mora v tem oziru kaj storiti, da ne stopi 5. oktobra praznih rok pred zbornico in sc ne izpostavi očitkom nedelavnosti, če ne od druge strani, že od strani socialnih demokratov.
Zato sc vrše vedno pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado, kako bi se ta stvar v obojestransko zadovoljnost rešila. Ljudje, ki prigovarjajo avstrijski vladi, da naj draginjsko vprašanje kar po svoje reši ne glede kaj Ogrska k temu pravi, nima jo popolnoma nobenega pojma o avstrijsko-ogrskih skupnih gospodarsih odnošajih in carinski skupnosti. Vzemimo slučaj, da bj avstrijska vlada ne oziraje se na Ogrsko dovolila eolnine prost uvoz mesa in žita; mogoče je, da bi prišli na ta način do par vinarjev cenejšega mesa in žita, ali v tem hipu zapre Ogrska mejo naši industriji in kam bomo z našimi delavci, ki od tega dela žive. če zgubimo ogrske odjemalce. Nikar ne prezrij-mo, da je Ogrska največji odjemalec naše industrije; samo tekstilnih izdelkov izvažamo na leto za 500 milijonov kron. Če je žc izpad srbskega trga tako nesrečno na našo industrijo vplival, kakšno katastrofo bi šele bojkot ogrskega trga v naši industriji provzročil!
Sicer pa se nam zdi, da se tisti zelo motijo, ki pričakujejo od teh pograjani, avstrijske in ogrske vlade kakega izdatnega prevrata v tržnih ccnah na avstrijskem trgu. Take gospodarske krize, v kateri sedaj živimo, se nc dado kar črez noč odpraviti in tudi parlament ne bo znal čudežev delati. Zelo veliko se govori sedaj o večjem uvozu srbske zaklane živino na avstrijski trg. Ogrska vlada ne bo proti temu najbrže ničesar imela; mi pa od srbskega mesa še manj. Znano je. da so Srbi tekom let odkar smo imeli ž njimi carinsko vojno, deloma živinorejo zanemarjali, deloma pa svoje odjemalce na Laškem in v Egiptu poiskali. Poleg tega, da se tudi v Srbiji že čuti pomanjkanje klavne živine, je cena živini tudi doli tako zrasla, da ima meso srbskih volov na avstrijskem trgu isto ceno, kakor naše domače.
Drugi si zopet, veliko od zmrznenega argentinskega mesa obetajo, dasiravno že. naprej vedo, da bo. uspeh uvoza toga mesa na naše mesne cene enak ničli. Kakor vse kaže, bo avstrijska vlada od ogrske dobila dovoljenje za uvoz 10.000 ton (10 milijonov kg) argentinskega
mesa. To bi bilo na leto na vsako glavo 40 dekagramov; šlo bi se torej za prihranitev 3 do i milijonov kron. Da je ta okoliščina za znižanje cen brez pomena, je samo ob sebi umevno. Sicer je pa. že Artur Schulz v 2. zvezku revije »Socialistische Monatshefte« leta 1911. socialnodemokraške sodruge opozoril na to, da naj ljudstvo nikar z importi-ranim mesom nc slepijo, ker časi, ko bo vsak uvoz izostal, niso več daleč. V Zedinjenih državah cene mesa vedno raste in dočim so Zedinjene države prejšnja leta velike množine mesa same izvažale, je pri silnem naraščanju prebivalstva izvoz od leta 1904 od 593 tisoč kosov padel v letu 1909 na 208 tisoč. kosov klavne živine.
So zopet drugi, ki stavijo veliko upanja v 50odstotno znižanje železnič-ne prevoznine na živila, kar bi znašalo 1 vinar na kilogram; pa še ta ne bo prišel na. korist konsumentu. ampak prekupcu, dočim bo imela država par milijonov manj v blagajni. Preostane tedaj še odprava užitninskega davka na meso in pa klavnih pristojbin. V tem slučaju bi odpadlo državi 17 milijonov kron, katere bi prišle prebivalstvu v dobro. Na vsako glavo bi odpadlo tedaj 60 vinarjev na leto ali 2 vin. na teden. Iz teh številk si napravi lahko vsakdo svojo sodbo in se lahko prepriča o praznoti in jalovosti vseh predlogov, ki jih razni demagogi na dan vlačijo in ljudstvo za nos vodijo. Naravnost neverjetno je, da šc resni ljudje za takimi fantomi lovijo in ljudstvu s takimi načrti prazne upe deiajo.
Našo zbornico, kakor vidimo, čakajo v jeseni novi problemi in mnogo težkega dela. Toda pri vsem tem si ne smemo delati prevelikih upov in pričakovati od zbornice čudežev, ki bi gospodarsko krizo kar v hipu s sveta spravili. Vlada s parlamentom vred nam pač lahko ustvari predpogoje za zboljšanje gospodarskih razmer, a zboljšanje samo si moramo ustvariti — sami.
Zapuščate gimnazij, realko, vas drugi rodni krov, poln sanj, ki so vos spremljalo skoz prva mladostna leta, in stopate na široko cesto življenja. Široka jc pot za razpotjem, široka in težavna in !o tistj hodi varno po njej, ki ima železno voljo in gotov jasen cilj pred očmi.
Nimamo lastnih visokih šol. Pri-morani smo iti v tujino, predvsem na
Dunaj, v Gradec in Prago. In ravno v tujini, ki ima toliko izkušnjav in nič srca za nas, je potrebno, da se združimo vsi enakomisleči pod enim krovom, ki naj nam nadomestuje domovino, obenem pa pomaga, da postanemo res možje.
Slovensko katoliško akademično dijaštvo vas vabi v svoja društva, vas vabi v »Danico«, »Zarjo«, »Dan« in »Sl. dijaško zvezo«, v društva, ki stavijo Članom jasno cilje. Vzgojiti jih hočejo v značajne katoličane in požrtvovalne., nesebične narodne delavce. Vabimo vas, ki ste si izvolili križ za zvezdo vodnico svojega življenja., da sc nam pridružite. Prepričani smo, da, je treba katoliškemu inteligentu dandanašnji odločne načelne vzgoje, ako hoče ostati zvest katoliškim idealom in vztrajati v mladeniški navdušenosti v boju zanje. Kje se mu nudi lepša prilika, za to: kot v družbi enakomislečih tovarišev] v društvih, kjer vlada načelno soglasje.
Delo v naših društvih jc sainoiz-obraževalno in narodno - obrambeno.
Vsa naša društva imajo bogate knjižnice, naročena so na mnogo revij in časopisov; potom predavanj pa bu-de zanimanje za vse najrazličnejše pojave domačega in tujega življenja.
Za praktično narodno-obrambemc delo sc nam odpira široko polje: V Gradcu skrbi »Zarja« za »Kres«, na Dunaju »Danica« za »Stražo«, v »Dne-viK' lahko študiralo češko narodno-obrambeno delo in seznanjate rojake i njim, v »Slovenski dijaški zvezi« pa imate priliko, da posvetite svoje mlade sile neposredno domačim tlom.
V tujini boste čutili premoč naših narodnih nasprotnikov, obenem pa tudi potom naših društev podali bratsko roko drugim Slovanom. 2e kot dijaki boste pomagali graditi ono stavbo katoliško slovanske vzajemnosti, ki edina more zajeziti prodiranje naših sovražnikov. Naša društva so včlanjena v »Slovanski ligi katoliških akademikov«. Na Dunaju je »Danica« v naj-ožjem stiku s hrvaškimi katoliškimi akademiki v »Hrvatski«, s češkimi v »Lipi« in s poljskimi v »Polomi«; — v Pragi stanuje »Dan« pod eno streho s »Češko ligo akademično« in iz »Zarje« je izšlo letos novo hrvaško katoliško akademično društvo »Preporod«. Tukaj se goji slovanska vzajemnost smo-Ireno, na realni podlagi, v načelni edinosti.
Slovenski abiturijentje, ki ste načelno naši in vam je do dela za katoliško, slovensko in slovansko stvar, pri-
LISTEK.
mt Koma.
(Dr. Leopold Lenard.)
(Dalje.)
Kadar človek umrje, jc v hiši velik nered in zmešnjava. Domači ljudje sc ne morejo brigati za nobeno stvar, ker morajo plakati in žalovati. Sicer se pa tudi ne spodobi, da bi sc v takih tre-notkih brigali za posvetne reči. Pride, kakšna dobra ženska, soseda ali sicer hišna prijateljica ter vzame v roke gospodinjstvo, odpre predale iu shrambe, ter nosi na mizo kruha, prekajenega mesa in pijače. Če treba tudi peče in kuha za obiskovalce. Ljudje prihajajo od vseh strani kropit, zmolijo pri mrliču očenaš, potem sc pa vsedejo po klopeh, jedo iu pijejo in kramljajo. Kolikor večji je obisk, toliko častne je za hišo, četudi izpraznejo vse shrambe in kleti. Pri mrliču se mora čuti in moliti, seveda pa tudi jesti in piti noč in dan. Falentov Aleš jo izvrševal tako nočno službo. Pri bokalu vina in lepem kruhu in nrekajenem mesu je prečul noč za nočjo, ako je bilo potreba. Vmes med jedjo in pijačo je pa molil rožni venec. Po polnoči sc ljudje razgubc in
zlasti pri bolj odročnih hišah in pri revnejših mrličih ostane lo malokdo. Tu je Aleš vršil svoje krščansko delo usmiljenja in čul, jedel in pil ter molil pri mrliču. Seveda je po pogrebu nro.jel za to v svojo malho še posebno plačilo.
S Cenkotom si nista bila nič kaj prijatelja. Ccnko se je vedno zadiral v Aleša in delal cinične opazke, Aleš mu je pa delal ostre pridige, ki se ga pa niso nič prijele. Sicer je pa že tako na svetu. Kdo je pa še kda j videl, da bi si bila dva berača prijatelja? Ako so jih nabere slučajno več okrog one peči. se glodajo grdo in zbada jo 7. ostrimi besedami, kakor da bi več med sabo si tujih psov jedlo iz iste sklede. Tam, kjer je vsega dovolj, so lahko drži prijateljstvo. Zakaj bi so pa sploh v takem slučaju ljudje med sabo kregali? Vko pa v hiši česa primanjkuje, nastane lahko prepir in ako sc mora človek leto za lotom od hiše do hiše potikati za koščo-kom kruha, mu je težko gojiti v prsih vzvišeno čustvo ljubezni do bližnjega.. Razumljivo jo toraj, da se dva berača takoi skregata, ako zadeneta skupaj v isti hiši.
Falentov Aleš ni imel za sabo nobene. romantične preteklosti in jc postal I berač po č.isto navadnem potu, kakor toliko in toliko drugih. Doli pod .Tatno jo , imel osobenščino in nekaj zemljo, delal I
je doma., kadar je bilo kaj dela, drugače je pa hodil na dnino okrog sosedov. Ko so sekali Jal.no, je tja hodil na delo in si jo baje prislužil precej denarja. Ta beseda »precej« se pa no sme vzeti strogo. Zri nas velja za petičnega človeka, kdor ima nekaj stotakov shranjenih v nogovici ali pa pod opeko v dimniku. Tako si je tudi naš Aleš s krvavim delom v gozdu prislužil nekaj denarja. Pozneje jo prišel pa spet ob njega. Kako se jo to zgodilo, nisem mogel dognati. Jezil sc jc na neke Lahe, da ,--o ga spravili ob denar. Obupava! pa vseeno ni, ampak se jo udal v svojo osodo. Ker so mu med tem potekla najlepša leta, si seveda ni mogel več prislužiti ničesar. Kako si bo prislužil človek na dninah v onih časih, ko je kpicl plačeval po trideset krajcarjev za cel dan? Vedno pa tudi ni dela. Dober del leta je moral biti vesel da jo služil za hrano. Ako ie pa imel kak krajcar, si ga je pa tudi rad privoščil, toda nikoli no čez mero in nikdar nc tako, da bi nečast delal božjemu daru.
Tako se j" postaral naš Aleš, obleko je ponosil, koča mu jo pričela razpadati, svojih ljudi ni imel in prišel jo na be-raško palico. Njegovi mirni in pobožni naravi te najbolj odgovarjal način beračenja, katerega si io izbral za svojo stroko. namreč da ie hodil stražit mrliče.
Ljudem pa tudi s tem ni bil posebno nadležen, ampak večkrat, jim je bilo celo v resnici vstreženo, ako je prišel.
Umri jo lepe. mirne smrti na stelji pri sosedu Roco.ljnu. Nekega dne jc prišel s svojim koškom k Možgancu, ki jc jako varčen in previden gospodar, ter prosil, da bi ga prenočili. Ko so je. vsedel za peč, je pričel nekaj kašljati in omahovati. Prinesli so mu toplega mleka, izpil ga. je polovico. Možganka je spoznala, da mu je slabo, ter je. pričela javkati. Prišel jo njon mož, razumen in pameten gospodar, pogledal berača, ter takoj sprevidel, da bi utegnila priti •smrt. Poklical je torej deklo, naložili so Aleša v koš ter ga nesli k sosedu.
»Z Alešom gre b koncu«, rekel je. Možganec, »saj je vseeno, kje umrje. Zakaj bi moral toraj ravno pri meni umreti, da bi imel potem še sitnosti? Pri Rc-celjnovib imajo več prostora kot pri nas, pa svežo steljo so ravno včeraj na-kle.slili, dobri ljudje so pa tudi, naj pri n jih umrje.«
Pri Receljnovih je ležal Aleš še nekaj ur, poklicali so gospoda, da so ga, previdcli. potem jc pa, umrl lepo udan v božjo voljo. Samo krava sivka je gledala s svojimi velikimi očmi, ko se je zvi-jiil v smrtnem boju. Ostala živina jo bila namreč ravno na paši, ljudje pa pri delu. Saj mora delati kmet od zore do
elite med nas, pridite v »Danico«, »Zarjo«, »Dan« in »Slovensko dijaško zvezo«.
Za »Danico«: iur. Stanko Masič,
t. č. predsednik, iur. Vekoslav Vrtovec,
t. č. tajnik.
Za »Z a r j o« : iur. Anton Ogrizek, t. č. predsednik, iur. Joško šenk,
t. č. tajnik.
Za »Dan« : iur. Josip Dular,
t. č. predsednik, iur. Anton Rebol,
t. č. tajnik.
Za »Slov. dijaško zvezo: iur. Fran Jež, t. č. predsednik, iur. Gvldon Zbašnik,
t. č. tajnik.
nalilo hoče Tripolis.
Ni še počila ena puška, ni še zagro-mel zaradi Tripolisa en top, a tripoli-ško vprašanje je že stalo milijone. Kur-zi po borzah so strašno padli. Propadla je že zaradi Tripolisa egipčanska banka. Komaj se je poleglo razburjenje radi Maroka, ki je tudi stalo milijone, znižava kurze tripolis. To čutijo vsi tisti, ki imajo svoj denar naložen v turških in italijanskih popirjih, teh je pa tudi v naši državi precej. Kaj da bodo storili Italijani glede na Tripolis, ni znano. Najbrže bodo zaradi lepšega se še obrnili diplomatičnim potom na Turčijo in ji ponudili bogato odškodnino za deželo, ki je itak že ločena od prave Turčije, ker Egipt danes vlada Anglež. Izključeno pa ni, da Italijani kratkomalo zasedejo Tripolis z izgovorom, da morajo čuvati koristi svojih podanikov. Italijanske ladje že plovejo proti Tripolisu, a tudi Turki odpošiljajo municijo v Tripolis, kjer imajo eno pehotno divizijo. Najbrže bodo Italijani nre stregli turške transportne parnike, to bi pa po-menjalo začetek vojske. Tripoliško vprašanje lahko povzroči nepregledne posledice, vzbudi mohamedanški fanatizem, vstaje na Balkanu, konec Turčije! Italija sama je izrabila za zasedanje Tripolisa zelo ugoden čas. Francozi in Angleži Turčiji privoščijo sedanjo zadrego, ker so se mladoturki zelo naslanjali na trozvezo in osobito na Nemčijo. So, ki sodijo, da so Francozi nalašč nahujskali Italijane, ker bi bili Francozi sami radi zasedli dežele, ki leže za Tripolisom, a jim tega Turki niso dovolili. Ker imajo Francozi zdaj veliko posla zaradi Maroka, so pa nahujskali proti Turkom Italijane. Turki Dodo morali iz Tibesteja poslati vojake proti Italijanom v Tripolis, medtem pa zasedejo Francozi Tibesti. Za Italijo samo bo pa pomenjalo tripoliško vprašanje v vsakem oziru zelo trd oreh. Fanatizirani tripoliški mohamedanci prirede lahko Italiji taka presenečenja, kakršnih so se navadili pri Adui. Da Italijani svoje priprave skrbno prikrivajo, je razumljivo, a kljub temu Italijani le pi*emalo zakrivajo svoje priprave. O tripoliškem za-
pletljaju so došla danes sledeča poročila:
Velevlasti in tripoliško vprašanje.
Dunajski informirani krogi sodijo, da še niso nehali upati, da se mirno reši italijansko turški spor. V Carigradu se je svetovalo, naj bodo zmerni, v Rimu so pa razmotrivali posledice, ki lahko nastanejo na Balkanu glede na tripoliški spor. V Berolinu smatrajo položaj za resen, a še vedno upajo na mirno rešitev spora. Nemška vlada sama zavzema stališče, da bo svoje zvezne dolžnosti nasproti Italiji brezobzirno izvajala. Iz Carigrada dohaja poročilo, da ni govora o intervenciji Nemčije in Avstro - Ogrske v diploma-tičnem smislu, a obe zvezni državi poizkušata v Rimu pomirjevalno vplivati. Turčija se ni obrnila ne na Avstrijo in ne na Nemčijo za intervencijo. Obrnila se je namreč na Angleško in Francosko, ki nista italijanski zaveznici, a Angleži in Francozi so turško prošnjo precej ostro odklonili. »Lokalanzeiger« smatra položaj kot resen, a prijateljsko sporazumljenje ni izključeno. »Corriere della Sera« poroča iz Londona, da Angleška pozorno zasleduje tripoliško vprašanje. Z Dunaja se pa listu poroča, da Avstro - Ogrska ni nič nasprotovala italijanski akciji v Tripolisu, marveč zgolj izrazila bojaizen, da se lahko zgode na Balkanu zapletljaji. Iz Berolina se poroča, da Nemčija še ni bila od nobene prizadetih držav na prošena za posredovanje. Potrjuje se pa, da stremi Nemčija in druge države za posredovanje. Iz Pariza se poroča, da bodo posredovale države za mirno rešitev spora. Francoska vlada pa nikakor ni voljna iniciativno nastopiti, ker jo veže pogodba, ki jo je sklenil Delcass6 z Italijo. Tudi Angleži se nočejo udeležiti intervencije. Angleži namreč več ne pripoznavajo integritete turške države, ker je turška vlada sama omajala temelj tega načela, ko je odstopila za odškodnino Avstro - Ogrski Bosno in Hercegovino. »Times« pišejo, da pozdravljajo pomirjevalno stremljenje Nemčije in Avstrije, dasi izvira iz egoističnih nagibov. Demen-tira se poročilo, da bi bila italijanska vlada vposlala Turčiji noto.
Položaj Evropcev v Tripolisu.
»Corriere d' Italia« objavlja z Malte poročila trjipoliških beguncev. Ev-ropci so strašno razburjeni. Domačini so zbrani po mošejah. Uleme hujskajo proti tujcem in proti judom. Tisti Ev-ropci, ki niso dobili prostora na ladjah, beže v Tunis. Tisti, ki niso mogli pobegniti, so utrdili svoje hiše proti napadom domačinov. Položaj Evropcev, osobito Italijanov, je v Tripolisu obupen.
Razburjenje v Carigradu: je strašno. Osobito na velikega vezirja je prebivalstvo ogorčeno. Priredili so proti njemu velikanske demonstracije, pri katerih so kričali: Proč s Haki pašo, izdajalcem! Nekemu italijanskemu parniku niso hoteli izročiti ponir-jev, da sme zapustiti Carigrad. Italijanski konzul je zaman posredoval. Šele na prigovarjanje francoskega konzula so turške oblasti izstavile popirje. Sodi se, da bo moral Haki paša odstopiti. Sledila bo Angležem prijazna vlada, ki jo bo vodil Kjfamil ali Saj d paša.
mraka, ako se hoče preživeti in nikdo mu ne cla dopusta, pa naj bi si ga še tako želel.
Nekaj ur pred smrtjo Aleša je prišel v hlev hlapec Miha pogledat k živini. Videl je. da gre Alešu slabo, ter mu je rekel: »Veš kaj, Aleš? Ti ne boš več dolgo živel, kakor pa vidim, imaš na sebi še močno platneno srajco. Tebi bo pač vseeno, kam pride po tvoji smrti ta srajca, če jo s tabo pokopljejo, ali pa ti jo kdo vzame. Pokopati bi je bilo škoda, ker je še dobra. Daj jo meni, bom pa kakšen očenaš zmolil za tebe. Sedaj si še gorak in tvoji udje so še gibčni. Daj jo sleči, ker, ko boš mrzel, bo težje.«
Aleš je pokimal z glavo, kei\ ni mogel več govoriti in hlapec Miha je nežno, kolikor so mu njegove robate roke dopuščale, potegnil srajco raz telesa umira,ibčega. človeka. Potem je šel ž njo h grabnu, jo opral in očedil ter oblekel.
Skoraj vsak človek ima dandanašnji že svoj penzijon in preskrbljeno starost, V mladosti se potika gosposki poba okrog in ne dela nič dobrega. Potem mu preskrbe službo, maže vsak dan nekaj ur papir, ko se naveliča, dobi pa penzijon in živi brez dela. Kmet pa delaj celo življenje, potem pa umiraj na stelji ali na slami pri tujih ljudeh. Je že taka osoda!
Posebna prikazen v družbi naših »majhnih ljudi« je bil Koroninec. Že njegovo ime je razodevalo, da je tujec in je prišel v naš kraj Bog ve odkod. Po svojem govorjenju je bil Gorenjec, natančneje pa ni nikdo vedel za njegov
rojstni kraj in nikomur ni povedal, kaj ga je zaneslo k nam. Morda so se skrivali kakšni posebni dogodki v njegovi preteklosti. Morda je pa tudi bila njegova preteklost čisto vsakdanja in navadna, ter ga je samo slučaj osode pripeljal k nam.
Koroninec je bil po poklicu drvar in ogljar in, kar naš rod pomni, je delal v gozdih pri Beli vodi. Kadar je bilo vreme ugodno, je drvaril, po zimi je pa delal kope in žgal oglje za Italijane. Tako se je preživljal s trdim svojim delom leto za letom, Italijani so pa delali dobiček od njegovih žuljev. Pil ni in pijanega ga ni videl nihče. Najraje je jedel repo in krompir. Ko je že onemogel vsled visoke starosti, si je postavil pri Beli vodi majhno kočo iz lesnih hlodov, v kateri je živel do pozne starosti. Umrl je čez devetdeset let star. Bil je trd, molčeč in ponosen. Tudi, ko ga je v visoki starosti hudo pritiskala i"evščina, se ni nikdar ponižal na stališče navadnih beračev, da bi hodil okrog od hiše do hiše in prosil vbogajme. Kadar je bil v največji potrebi, je šel samo v katero izmed dveh gotovih hiš, kjer jc bil dobro znan in domač. Imel je namreč samo dve hiši, kamor se je zatekal v skrajni potrebi. Toda tudi tukaj ni prosil, kakor drugi berači. Prišel je v hišo, se vscdcl na klop in molčal. Domači so pa že vedeli, da ga je prignala potreba, ter so mu prinesli jesti. Ko se je okrepčal, se je pa spet vrnil v svoj gozd. Bil je pre-ponosen, da bi profil in se zahvaljeval.
(Daije.)
Italijanski kralj ln Glolittl.
Iz Rima se poroča, da sta se italijanski kralj. in ministrski predsednik Giolitti le težko odločila za sedanje usodne korake. Udati sta se pa morala javnemu mnenju, ki je sodilo, da se tako ugoden trenotek, kakor je zdaj, nikdar več ne vrne.
Italijanska mornarica.
Zadnje čase sem ima Italija pri-pravljeni vedno dve eskadri: solško divizijo in torpedni inšpektorat z vsemi torpedovkami. Italija je tako zakrila svojo tripoliško namero. Prva eska-dra jc razdeljena v dve diviziji. Prvi diviziji pripadajo linijske ladje »Vit-torio Emanuele«, »Regina Elena«, »Na-poli« in »Roma«; drugi pa oklopne križarice »Pisa«, »Amalfi«, »San Mar-co«, torpedovka »Agordat«, ladja za pokladanje min »Partenope«, trije torpedni rušilci in servitutne ladje »Vul-cano«, »Revere«, »Vittorio Emanuele« in »Pisa«. Drugi eskadri poveljuje pod-admiral Faravelli, ki je tudi razdeljena v dve diviziji. Prvi diviziji pripadajo linijske ladje »Benedetto Brin«, »Amiraolio di St. Bon«, »Emanuele«, »Filiberto« in »Regina Margherita«. V drugi diviziji so pa oklopne križarice: »Giuseppe Garibaldi«, »Varese«, »Fran-cesco Ferrucio« in »Marcopolo«; nadalje torpedna ladja »Coatit«, ladja za polaganje min »Minerva«, trije čolni za visoko morje in dve servitutni ladji. Ladji »Benedetto Brin« in »Giuseppe Garibaldi« sta zastavni ladji. Šolski diviziji poveljuje koteradmiral Brea. Sestavljena je iz ladij: »Re Umberto«, »Sardegna«, »Sicilia« in križarice »Carlo Alberto«. Torpednemu inšpektoratu poveljuje konteradmiral vojvoda Abruški, ki je razvil svojo zastavo na ladji »Vettor Pisani«. Torpedni inšpektorat poveljuje 29 torpednim ru-šilcem in 124 torpedovkam, kakor tudi 19 podmorskim čolnom in križarici »Lombardia«.
Poveljnik Italijanskega brodovja.
»Corriere della Sera« poroča, da je prevzel poveljstvo italijanskega brodovja podadmiral Augusto Aubry, ki je razvil svojo zastavo na ladji »Vittorio Emanuele«. Aubry se je kot iz akademije odpuščeni častnik udeležil za Italijane ponesrečene bitke pri Visu na ladji »Carlo Alberto«, potoval kot lad-jini poročnik na korveti »Garibaldi« okoli sveta leta 1878 do 1881, fregatni kapitan je postal 1891.
Turika spomenica.
»Lokalanzeiger« poroča, da turški krogi ne morejo verovati, da izkrca Italija vojake v Tripolisu. Sodijo, da se bodo Italijani le ozirali na samozavest Turkov in da hočejo doseči le garantirano monopolno stališče v Tripolisu. Turška vlada hoče v gospodarskem oziru Italijanom veliko dovoliti, zato je sklenila zadušiti vse protiitalijanske izgrede. Izpolnitev italijanskih želja bi dovedla do krvavih zapletjajev. Turška vlada hoče velevlastim vročiti spomenico. Poroča se tudi, da namerava sultan odstopiti.
Novi italijanski poslanik ne pride 6. oktobra v Carigrad.
Garigrajska italijanska štacijska ladja »Galilei« ki je odplula v Pirej po novega italijanskega poslanika, je dobila ukaz, da naj odplove v Tarent. Sklepajo, da Garroni 6. oktobra nc pride v Carigrad.
Stališče Angleške.
Londonskemu poročevalcu »Corriere della Sera« so izjavili v angleškem zunanjem uradu, da se smatra rešitev ti*ipoliškega vprašanja za zadevo, ki tiče zgolj Italijo in Turčijo. »Reuter-jev urad« pa poroča, da je Angleška že dolgo časa poučena po Italiji, da namerava zasesti Tripolis.
Turške vojne ladje ob albanskem obrežju.
Turški torpedni rušilci patrulirajo ob albanskem obrežju. Nekateri med njimi so že razvili vojno zastavo.
Enajst italijanskih voinih ladij na visokem mor.u.
Z Malte poročajo, da je neki parnik, ki je vozil iz Tripolisa evropske begunce, zadel na štiri italijanske vojne ladje. Na Malti sodijo, da bodo Italijani v Tripolisu kmalu izkrcali vojake. Neka druga ladja je pa videla sedem laških vojtaih ladij na morju.
Ponesrečene soc. demokraške demonstracije.
Vsi listi najstrožje obsojajo sklep italijanske delavske zveze, da se proglasi 2-iurna stavka. V Milanu je bila 26. t. m. na Stolnem trgu demonstracija, a policija je zaprla govornike in veliko demonstrantov. Iz Rima se pa poroča, da so se socialistični poslanci in voditelji soc. demokracije izjavili zoper vsak protest in zoper štrajk. Železničarji so tudi odklonili štrajk.
Propadla banka.
Egiptovska banka jc ustavila svoja plačila. Banka je izgubila precej v američanskih popirjih. Ustanovljena je bila leta 1856. in ima veliko podružnic na orientu. Glavnice bi moralo biti vplačane 1,500.000 funtov šterlingov, a dejansko je je bilo vplačane zgolj 652 000 funtov. Lani je izkazala rezerve 600.000 funtov šterlingov, dividende je izplačala 15 odstotkov. Polom je povzročilo, ker je veliko Italijanov radi Tripolisa dvignilo denar. Trdi se, da banka nima pokritja za 1,750.000 funtov meničnega dolga. Akcijonarji so izgubili vplačano glavnico.
Benetke proti vojni.
V Benetkah je izbruhnila splošna stavka radi vojne. Avstrijski Lloyd je odpovedal potovanje parnika v Benetke.
GESSMANN ODSTOPIL KOT NAČELNIK NIŽJEAVSTRIJSKEGA DEŽEL-NOZBORSKEGA KLUBA.
Princ Liechtenstein jte naznanil krščansko-socialnemu strankarskemu vodstvu, da je odstopil Gessmann kot načelnik kluba antisemitične zveze. IV petek izvolijo novega klubovega na« čelnika.
DON MANUELOV ZAUPNIK ARE« TIRAN.
Iz Madrida se poroča, da je areti« rala v Vigu španska vlada po naročilu! portugalske zaupnika bivšega portu« galskega kralja Dona Manuela, Por« tugalca Avaro Chagasa. Špansko mo« narhistično časopisje je zato zelo raz« burjeno, a španska vlada izjavlja, dai ne bo trpela protiportmgalskih zarot, ker je priznana portugalska republika,
ALI JE BIL BIVŠI PERZIJSKI &AH VJET ALI NE?
Iz Berolina poročajo: Po iz Tehe« rana došlih poročilih je bil vsled izda« je pri Gumuštepu vjet po vladnih četaft eksšah in pa Jefrem. Poizvedbe na me« rodajnih mestih so pa dognale, da al eksšahu ni nič znanega, Jefrem je s svojimi Bahtiari že pri Serendu.
Letalec Vidmar (Wldmer) podel. ~
Vidmarju ni bilo usojeno prema« gati sinji Jadran od Benetk do Trstaj na aeroplanu. Kakor smo poročali, jel bil v ponedeljek prisiljen pristajati ra« di mraka že v Tržiču. Imel je s seboj pošto iz Benetk, med njo tudi pozdrav beneškega župana na tržaškega. V torek zjutraj je nameraval nadaljevati svoj polet v Trst. Že ob 5. uri 30 minut zjutraj je bil pri svojem krasnem B16-riotovem enokrovniku, ki so ga bili stražili čez noč vojaki. Cel Tržič je bil na nogah, cla vidi mladega junaka od-leteti in 80 vojakov je imelo kaj opra« viti, da so napravili prostor za odlet. Ob 6. uri 20 minut sc je Vidmer zaletel ob burnih aplavzih občinstva, dirjal kakih 60 metrov po zemlji in se dvignil v zrak. Toda v zadnjem trenutku se je zarilo kolo stojala za par centimetrov v mehko in blatno zemljo, kar je zadostovalo, da je odletel aeroplan z moč« no nagnjenim nosilnim krovom. Vidmar se je trudil zaman, da vzravna letalo. V visočini 10 m je bilo videti, da se nagiba zmerom boljinbolj, naenkrat se je zavrtil naokrog in padel k tlom ob vzklikih groze občinstva. Sprednji del letala se je zaril v zemljo, rep je gledal navzgor. Vijak se je razdrobil na tisoč kosov, motor in stojalo so težko poškodovani. Vsi so mislili, da je Vidmer težko ranjen. Toda on je sedel nepoškodovan na svojem sedežu in se ni ganil; gledal je topo na motor in solze so mu tekle po licih. Njegov krasni Blčriot, ki je zapustil pred dnevi tovarno, je bil razbit. Škoda znaša 10 tisoč kron. Vidmerja samega je rešila le njegova navzočnost duha, ker je takoj pri padcu ugasnil vžigalno svečo (to je električna priprava, katera služi za vžiganje bencinovega para v cilindrih). Ko bi tega ne bil storil, bi gotovo zgorel, kakor se je to pripetilo mnogim padlim aviatikom.
S tem se je končal »raid« Benetke-Trst. Znano je. da je Vidmer padel prvič 30. julija na prvo nedeljo tržaškega letalnega tedna. Vzrok je bil takrat ta, da je prekasno ustavil motor in pristajal s preveliko silo.
Književnost.
* Jules Verne: »Kapitan Hat* teras ali Angleži na Severnem tečaju«.
Cena vezani knjigi 4 K 40 v.
Širom sveta so znani in skoro v vse moderne Jpzike prestavljeni krasni zabavno - poučni potopisni romani slavnega francoskega pisatelja Jules Verna, izpod peresa katerega izvira tudi »Kapitan Hatteras«.
Noben pisatelj še ni doslej znal združiti raznih tehničnih iznajdb ter zemljepisnih popisov dežela v tako popolno umetniško-zabavno celoto kot Ju-les Verne.
Kdor čita njegove romane, ima prvič velik zabavni užitek, drugič sc pa mimogrede igraje dokaj nauči.
Navedeno knjigo vsem krogom naj-topleje priporočamo. Dobi se v K a t o 1. Bukvarni v Ljubi j a n i.
* Družba sv. Mohorja je ravnokar pričela z razpošiljanjem svojih knjig: 1. Molitvenik za šolsko mladino. Sestavil msgr. V. Podgorc. —- 2. Koledar za leto 1912. Leposlovni del Koledarjev obsega pesmi J. Furlana, Starogorskega, Ljudmile, Fr. Neubaura, Fr. Ločniškar-ja, Ks. Meška, pravljico Iv. Česnika »Zla.ta krona«, spise: »Leon Tolstoj«, obraz s slovenskih hribov »Grogov Gro-ga«, »Topničarji med živalmi«, »Kaj je katoliški župnik«, »Stare umetnine«, povest dr. Ivana Preglja: »Rejenka«, humoristični spis Janko Mlakarja: »Trebušnik . na dunajski lovski razstavi«, »Avstrijski mornarji v sveti deželi«, spisal dr. M. Ehrlich, »Na ognjenih tleh«, slika, iz zadnje rusko-poljske revolucije, spisal dr. Lcop. Lcnard, ži-votopis: Profesor Josip Apih, spisal dr. Fr. Kotnik, »Radeckijev veteran Martin Kušlan, rešitelj zastave 17. pešpolka«, sestavil prof. Makso Pirnat. Knjigo krasi več slik. -- 3. Ksaver Meško: »Mladim srcem«. I. zvezek. Zbirka povesti za slovensko mladino. Ilustroval Šaša Šantel. Vsebina: Romanje na goro.
—	Poljančev Cencek. — Zgodba o Martinčku, ki je iskal raji na zemlji. — 4. Troje povesti. Spisal Ivan Cankar. Vsebina: Zgodba o dveh mladih ljudeh. — Krčmar Elija. — Zgodba o Šimnu Sirot-niku. — 5. Deseti brat. Roman. Spisal Josip Jurčič. Ilustroval Ivan Vavpotič.
—	6. Na Jutrovem. Potopisne črtice iz Svete dežele. Spisal Jurij Trunk. — 7. Zgodbe sv. pisma. 17. snopič. Spisal dr. Janez Ev. Krek. Kdor nc želi »Zgodb sv. pisma«, ali kdor je doplačal 60 vinarjev, prejme v zameno »Troje povesti«. — Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Tržaško -koprska škofija. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. 7. Goriška nadškofija. — Za leto 1912 ob-ljubujc »Družba sv. Mohorja« naslednje knjige: 1. Zgodbe sv. pisma, ki se zaključijo z 18. zvezkom. — 2. Koledar za leto 1913. z imenikom društvenih članov. — 3. Balade in romance. Knjiga bo podobna Slovenskim legendam, katero bo ilustriral g. Anton Koželj, aka-iemični slikar v Ljubljani. — 4. Podobe Iz misijonskih dežel. — 5. Slovenske Vetrnice. — 6. Zgodovina slovenskega naroda. II. zvezek. Samo za doplačilo se boeleta izdali še sledeči knjigi: 7. Razne povesti. — 8. Cerkveni molitvenik.
Dnevne novice.
-r »Narod« se je zopet zlagal. Liberalni listi se te dni nekaj prepirajo zaradi »jugoslovanskega ministra«. Mi se v to reč nič no vtikamo, ker imamo do-velj resnejših opravkov. Zanimivo pa je, da je bil v tej pravdi »Sl. Narod« zopet vjet na laži. »Edinost« 26. t. m. namreč piše: »Sl. Narodu« še vedno ne da mirno spati — V sobotni številki zopet polemizira proti nam ter pravi, da najugodnejši čas, da se uresniči zahteva po jugoslovanskem ministru-roja-ku, je bil takrat, ko jc ministrski predsednik baron Beck sklical parlament, izvoljen na podlagi splošne in enako volilne pravice. Takrat jc imel v svojem programu, da se pokliče v kronski svet tudi zastopnik Jugoslovanov, kot jugoslovanski minister-rojak. Dotični dekret je bil že takorekoč podpisan, staviti bi bilo treba vanj samo še ime — dr. Vicka Ivčeviča. Toda stvar je padla v vodo, ker je nasprotoval dr. Šu-steršič. Nasproti goriomenjenim trditvam »Slovenskega Naroda« bodi ugotovljeno sledečo: 1. Res je. da je bil Beck pripravljen poklicati v svet krone Jugoslovana. 2. Ni pa ros, cla jo bil v to določen Ivčevic. in da jo to preprečil dr. Šusteršič. 3. Res je nasprotno, da je baron Bcck stavil združenje Jugoslovanov v skupnem klubu kot pogoj, da se pokliče Jugoslovana v ministrstvo in res je, cla je to združenje preprečil ravno dr. Ivčevic, ki se ni hotel ukloniti nikaki disciplini. »Slov. Narod« prosimo, naj no bega po nepotrebnem slovenske javnosti, in naj nas no izziva, da ne bomo prisiljeni priti na dan še z drugimi razkritji! Vsi pametni jugoslovanski listi — »Narodni Lisi«, »Je-dinstvo« (žc v treh številkah zaporedoma itd.) — dokazujejo potrebo združenja na Dunaju, le »Slov. Narod« opravlja žalostno delo herostratstva.« Tako »Edinost« o »Narodu«. Sledi, da je »Narod« bil ali slabo informiran ali pa
da se je zlagal. Slednje jc pri »Narodu« veliko bolj verojetno.
-j- Pri občinskih volitvah v Smarci
clne 25. t. m. je zmagala S. L. S. v seh treh razredih z veliko veČino. Čast volivcem, ki se niso dali preslepiti nasprotnikom, ampak so stali trdno za naše kandidate, ki so vsi odločno našega mišljenja. Izid volitev jc obenem lepo zadostilo za Borca, ki so ga vlačili po liberalnih časopisih zaradi Kmetijskega društva. Naši možje so mu dali največ glasov kot znak, da. uživa, popolno zaupanje pri njih. V I. razredu so dobili naši 29 glasov, 15 glasov večino, v II. razredu 42 glasov, večine 18 glasov in v III. razredu 78 glasov, večine 39 glasov.
+ Shod v Leskovici. V nedeljo, dne 24. t. m., je priredil v Leskovici poslanec Franc Demšar političen shod, ki je bil prav clobro obiskan. G. poslanec je v poljudnem, nad eno uro trajajočem govoru razložil delovanje S. L. Š. v deželnem in državnem zboru ter se. dotaknil vseh sedaj perečih vprašanj. Po govoru se jc razvil živahen razgovor med poslancem in volivci o raznih krajevnih potrebah, za katere se bo, kakor je obljubil, tudi zavzel, posebno za deželno zvezo z Goriško preko Ro-bidniškega brda na Kopačnico, za vodovod v vasi Leskovica in za. ustanovitev samostojne občine za podobčino Leskovica. Skrajna potreba, je, da postane Leskovica samostojna občina, ker imamo sedaj do župana., naj je že v Stari ali Novi Oselici, po dve clo štiri ure hoda, kar je gotovo za nas prevelika težava, osobito pozimi. — Gospod poslanec nas je spodbujal k ustanovitvi živinorejske zadruge ter pokazal, kako si bomo mogli potom nje izboljšati našo planino na Blegošu in povzdigniti živinorejo. Gosp. poslanec je obljubil, da nas bo še večkrat obiskal, kar z veseljem na znanje vzamemo.
+ Odkod draginja? Cena živini je silno padla. Ker jo suša uničila drugo košnjo, so živinorejci v strahu pred zimo začeli živino prodajati. Ponekod je cena skoro za polovico padla — goveje meso je pa A^edno enako drago. Kdo torej dela. draginjo? Šo hujše je s prašiči. Krme ni in prašiči se v masah prodajajo. A nikjer se ne čuti, da bi vsled tega cena. svinjine padla. Kmet z obupom gleda v bodočnost, oni, ki ga izkoriščajo, ga pa še zmerjajo z »agrarnim oderuhom«. Meščan zdihuje nad draginjo, krnet je pa obupan, ker mora sad svojega celoletnega truda pod ceno prodati. Kje so torej oderuhi? Med producentom in kon-sumentom je pijavka, in proti tej se mora obrniti, kdor hoče draginjo odpraviti!
-f- Naši živinorejci in draginja.
Ljudje še vedno govore, cla so kmetje krivi visoke, mesne cene zato, ker imajo premalo živalij na prodaj. Koliko je takim govoricam verjeti, uvidimo iz sledečega slučaja: V Krappfeldu na Koroškem imajo kmetje 200 pitanih volov na prodaj, pa jih ne morejo na noben način prodati. Pretekli teden ie bilo v Celovcu 16 posestnikov iz Krške doline, ki so hodili od mesarja do mesarja in svoje blago ponujali, a so bili povsod odklonjeni, ker je bil vsak mesar že za tri tedne naprej z živino založen. Torej doli z mesnimi cenami!
-f- Deželna elektrarna. Danes so je začela vodopravna obravnava pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici za projektirano deželno elektrarno pri Globokim na. Savi. Ta stopinja bo dala. 5000 konjskih sil. Ker je internacionalna električna družba iz Berolina svoj projekt umaknila., je edini projektant kranjski deželni odbor.
+ Bosensko-dalmatlnsko železniško vprašanje. Listi poročajo, da se je novi vojni minister pl. Auffenborg izrekel, da jc rešitev hosensko-dalmatin-skega želez, vprašanja nujna in da jo on izključno za progo Sarajevo—Spljit kot, najboljšo zvezo Dalmacije z njenim zaledjem.
-j- Non plus ultra. Zaradi »Siid-marke« se Nemci še vedno zelo med seboj prepirajo. Glasovi, da je naselje-valna politika »Sudmarke« ponesrečena, chi celo denarna manipulacija ni popolnoma v redu, cla je škoda, večja kakor korist itd. nočejo utihniti. Da, celo v vodstvu »Sudmarke« niso vsi za to reč vneti. V polemiko glede te stvari jo pa zdaj v »AUdeulschos Tagblatt«, glasilu najradikalnejših vseneme.ev, na. uvodnem mestu posegel celo neki cand. iur. imenom — S e p p S m e r i t s c h -n igg, ki so zaganja v najvišje nemške glave, češ da dola .Sudmarke ne ume-vajo. Sepp Smeritschnigg. po domače Jože Smeričnik, na uvodnem mestu ultranemškega čistokrvnega ariČnoger-maničnoga »Alldeutsches Tagblatt«, to je rekord v tem oziru. To so bojevniki nemške misli na jugu!
— Začetek bogoslovnih šLudij. V I ljubljanskem semenišču to te popra-
vilna dela nekoliko zakasnila. Zato
javlja vodstvo tem potom, cla so bodo predavanja začela šele 10. oktobra. Oglasiti se jc bogoslovccm dan poprej, t. j. ponedeljek, 9. oktobra.
—	Iz škofijske kronike. Imenovan jo za kn. šk. duhovnega svetnika č. g. Jurij Konig, župnik na Vinici; č. g. konzistorialni svetnik dr. Ivan Zore, gimnazijski profesor v zavodu sv. Stanislava, je imenovan za profesorja bogoslovja v Ljubljani in č. g. dr. Franc Kulovec. prefekt, za profesorja verouka na kn. šk. gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. — Župnija Duplje jc podeljena č. g. Petru Bohinjcu, župniku v Škocjanu pri Dobravi. — Stalni pokoj jc dovoljen č. g. Frančišku Zbašniku, župniku v Hinjah. — Resigniral jo na župnijo Dobrniče č. g. Franc Kralj, na župnijo Šent Gotard č. g. Anton Hribar in na, župnijo Čatež ob Savi č. g. Alojzij Rudolf.
—	Zdravje vlč. g. dr. Llčana se jo,
kakor smo že poročali obrnilo na bolje. Vendar bo par tednov moral ostati v postelji ter nekaj mesecev ne bo smel opravljati svojega dela.
—	Novo društveno zastavo so v
nedeljo blagoslovili v Podmelcu na Goriškem. K slavnosti je prihitelo od vseh strani vkljub skrajno slabemu vremenu zelo veliko ljudi in oddelek goriških in šentferjanskih Orlov. Slavnostni govor jc imel pri blagoslovu p. Bonaventura; blagoslovil pa je zastavo preč. g. mons. Janez Wolf, ki je, sin tolminskih gor, raci prihitel na lepo slavnost. Na veselici je navzoče iskreno pozdravil predsednik Kat. slov. izobraževalnega društva č. g. župnik Kovačič, nakar so govorili č. g. vikar Abram, p. Bonaventura ter v imenu Orlov dr. Česnik. Lepo sta prepevala pevska zbora iz Podmelea in Avč. Po slavnosti se je vršil prijateljski sestanek bratskih društev in Orlov. Pri tej priliki so govorili p. Bonaventura. dr. Česnik in Kremžar. Ko so se Orli zvečer vračali na postajo, jih je ljudstvo kakor podnevi tako tudi zvečer pozdravljalo. Le par srnrkolinov je čuka-lo in psovalo. Naši na to niso reagirali. Toda vkljub temu bodo dotični pob-je, sami tujci, drugič premislili, še zmerjati poštene ljudi; kajti dobili so jih po jeziku od strani, ocl katere kaj takega niso pričakovali ne oni in tudi ne mi. Veseli smo, da se tudi med možmi nam nasprotnega prepričanja utrjuje zavest, da s tako mladino iiberal-ci nikamor ne pridejo naprej.
—	Prešernova koča na Stolu se za-tvori v nedeljo L oktobra.
—	Angleška živina na Ogrskem. Na Reko je priplul v soboto parnik »Kos-sutli Ferenz« s 125 kravami, 15 biki, 120 teleti in 38 prešiči z Angleškega. V 120 vagonih so prepeljali živino v Budimpešto, kjer jo razprodajo. Transport je namenjen »Zadrugi ogrskih kmetov«.
- Vinska trgatev v Istri. Te dni so vrši trgatev v Istri. Cena. grozdju je 24 clo 36 kron za kvintal (100 kg). Stari ljudje no pomnijo tako visoko cone. Vzrok toliki ceni jc slabo vinsko leto. Grozdja so je spomladi malo pokazalo, k temu so prišle razne, bolezni: filok-sera, oidiurn, peronospora. Vsled suše so jagode drobne, dajo malo juhe (soka), a mnogo tropa. Na mnogih krajih je bila toča; v onih krajih sploh ni grozdja. Istrski trgovci so odšli kupovat grozdje v Dalmacijo in na Ogrsko, kjer ga upajo ceneje dobiti.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Krškem jo. na mesto učiteljice Ane Romih-Schmidinger, ki jo vsled bolezni na dopustu, imenoval za sup-lenta na. ljudski šoli v Krškem učitelja Alfonza Završnika. —- Okrajni šolski svet v Kamniku jo imenoval provizor. učitelja in šolskega vodjo v Colu Dominika. Brica za prov. učitelja in šolskega voditelja na dvorazrednici v Vodicah. — Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico jc imenoval na mesto učiteljice Pavle Wolfling, ki je zaradi bolezni na dopustu, absolvirano kandidatni jo Ljudmilo Bajee za suplenlinjo na ljudski šoli v Št. Vidu pri Ljubljani. — Okr. šolski svet v Postojni je imenoval abs. učiteljskega, kandidata. Jožefa Jerasa za prov. učitelja in voditelja na dvorazrednici v Colu. — Okr. šolski svet v Kranju je imenoval na mesto učiteljico Julije Jaklič, ki so ji je dovolil dopust, za 1. 1911 1912 v svrho vodstva deželnih gospodinjskih tečajev, bivšega prov. učitelja Hermana Kmeta kot suplcnta na enorazrednici v Resnici, dalje na mesto učitelja Ivana Stupica, ki je na dopustu zaradi bolezni, abs. učiteljskega kandidata Edvarda. Vidica za suplcnta na enorazrednici v Dražgošah ter na štirirazredni deški šoli v Kranju za suplentinjo Marijo Črno na. mesto učitelja Alojzija Novaka, ki je v študijske svrhe ua dopustu. — Deželni šolski svet je pripustil abs. učiteljsko knncli-
I datinjo Alojzijo Verbič k brezplačni
šolski praksi na ljudski šoli v Zgornjem Logatcu.
—	Ponesrečena torpedovka. Torpe-dovka št. 15 je pri Lošinju zapeljala na skalo. Močan jug ovira rešilna dela.
—	Samoumor nesrečnlce. V ponedeljek ob 4. uri popoldne je prišla 24 clo 25 let stara belo oblečena mlada ženska v prvo nadstropje ljudsko šole v ulici Giotto v Trstu in spila v samo-umorilnem namenu phenilovo kislino. Prihiteli so šolski ravnatelj in nekaj učiteljev ter jo spravili v bolnišnico, kjer je ob 6. uri umrla. Ni imela na sebi nič, kar bi služilo identifikaciji njene osebo. Iz pisma, ki ga jo imela pri sebi, je sledilo, da je bila prišla, iz Kopra, cla spominja moža, ki jo je zapeljal, na njegovo dolžnost. Na nekem listu jc bila zapisala: »Če me zopet zavrne, imam strup, da končam to grdo življenje.« Pozneje se jc dognalo, da je ncsrečnica 241ctna Lucija Dobrilla iz Kopra.
—	Na državni vzorni kmetiji v Pa-zinu ima se oddati mesto tehniškega asistenta.
—	Dragtnjske demonstracije v Trstu. Iz Trsta poročajo 27. t. m.: Včeraj ob 8. uri zvečer se jo vršil v gledališču »Politcama Rossetti« protestni shod proti draginji, ki ga je sklicalo tržaško društvo zasebnih uradnikov. Udeležilo so ga je nad 3000 oseb, mecl njimi tudi mnogo dolavccv. Po shodu, ko so zapustili gledališče, so korakali po mestu, na čelu jim 2000 socialnih demokratov. Na. Goldonijevem trgu pa jo policija razkropila demonstrante. Are-tovanih jo bilo več oseb.
—	Poročil sc je danes v Bohinju: g. Franc Zor m a n z gospo Pavlo Me-dič, roj Finžgar. Poročal ju je g. kanonik Sušnik. Bilo srečno! — G. Josip Sa-velli, voditelj c. in kr. voj. poštnega urada v čelebiču v Bosni, se jc poročil dne 24. t. m. z gdč, Anko Zabovnik. Bilo srečno!
—	Odlikovanje. Okrajna glavarja; Geza Murad v Poreču in Schmidt pl. Zabierow v Voloski sta odlikovana z viteškim križem recla Franca Jožefa.
—	Umrl je v Gorici vpokojeni stotnik Ivan Mansutti.
—	šahovske tekme. 25. t. m. se jc končal v Karlovih varili drugi mednarodni šahovski turnir. Ocl 18 nagrad je dobil prvo v znesku 3000 K Rihard Tcichmann; 7. nagrado v znesku 600 K jc dobil naš rojak dr. Milan Vidmar.
—	Za par grozdov izgubil življenje. Iz Divuše poročajo: 15. t. iu. okoli 10. ure ponoči je došlo v vinograd Matijo Stipiea st. v Koribrodu več kmetov, da prično s trgatvijo, oziroma da pokra-dejo grozdje. V objestnosti pa so pričeli butati v kolibo, v kateri je spal Stipič s svojim sinom Gjuro. Mladi Gjuro pa je pograbil s stene puško ter ustrelil v noč. Pri toni pa jo smrtno zadel kmeta Dragana Glušca, nakar .so ostali zbežali. Vsa zdravniška pomoč jc bila brezuspešna; drugega clne jc Glušac umrl. Zapustil jc mater, ženo in otroke.
—	Imenovanje. Poštni praktikant, absolvirani pravnik Walter Maver jo imenovan za koncept nega praktikanta,.
—	Kolera v Dragi pri Sušaku so je zelo razširila, to pa zgolj vsled neprevidnosti pri prvem slučaju. Začetkom je obolel in umrl J ura j Dobrila, a mrtvaški ogleda —■ mestni redar — je kon-statiral smrt vsled »madrona« in mrtvec jo ležal neovirano dva, dneva in dve noči v hiši in ljudje so ga hodili kropit. Komaj pa je bil pokopan, jc obolela njegova hči na sumljivih znakih in njo so prenesli v izolirno bolnico na. Trsat. Še t.isiti dan je zbolel nadalje Bonetič, ki je obe noči čul pri mrtvem Dobrili; pre-nešen na Trsat, je v par dneh umrl. Pri prenašanju je pomagal Simon Gržalja, ki je takoj obolel in umrl. Od nosilcev pri pogrebu Dobrile. je na koleri obolel in umri Božo Senjan. Sedaj so sicer ukrenjene vso varnostne odredbe v Dragi, toda, kakor pišejo časopisi, se jih niti oblastveni uslužbenci no drže.
—	Slovenka umrla v Ameriki. .V, Chicagi, III., je umrla dno 24. avgusta po dolgi mučni bolezni rojakinja Marija Bradaška v starosti 37 lot. Pokoj-nica jc bila doma iz Tomišlja pri Igu, okraj Ljubljana.
400.000 kron je izginilo, poslanih i7. Florenco v Trst. Italijanski »Crodit« v Florenci je poslal v Trst anglo-avstrij-ski banki v posebni blagajni znesek 400.000 K. Ko so odprli pošiljatev, so našli v blagajni železo. Pečati so bili nedotaknjeni, kar kaže, cla se je morala tatvina zgoditi v Italiji, Seveda pridno iščejo storilca.
—	Zveza slovanskih kmečkih zadrug. Z Dunaja so poroča : Dne 23. t. m. so sc končala posvetovanja »Splošne zveze avstrijskih kmečkih zadrug«, ki so trajala celi teden. Posvetovanj so se udeležili zastopniki vseh avstrijskih kmečkih zadrug. Po končanih razpravah so imeli posebno posvetovanje delegati slovanskih kmečkih zadrug z za-
stopniki uradništva. Sklenili so, da so ustanovi »Zveza slovanskih kmečkih eadrug«. Nova zveza ima liamen zagotoviti skupen nastop slovanskih kmečkih zadrug v vseh kmečkih vprašanjih. Preddela izdela zadružni načelnik Zika v Opavi. Ustanovno zborovanje Ivo decembra. Nova zveza ni naperjena proti »Splošni zvezi«, namreč hoče nasprotno skupno kooperacijo obeh zvez v vseh kmečkih zadevah. V kratkem se ustanovi tudi »Zveza uradnikov slovanskih kmečkih zadrug«.
—	Druga žrtev radi požarov v Ribniku pri Karlovcu. Sosedje ribniških kmetov, ki so po nedolžnem na tako strahovit način umorili Čeha Sohane-ka, so sedaj ubili drugega človeka. Hlapec Upniškega župnika, Franjo Šo-kšič, se je namreč te dni nekaj spri s kmeti in jim končno rekel, da jim bo hiše zažgal. To je ljudi tako razburilo, da ga je eden izmed njih, Miko Kuz-mic, na mestu ubil. Ubijalca so že zaprli.
—	Ceno mleka nameravajo v Zagrebu prekupci podražiti od 24 na 28 v liter. S 1. oktobrom nameravajo tudi na Dunaju veliki trgovci z mlekom podražiti ceno mleku.
Dnmjanske novice.
lj Ljudski oder igra to nedeljo, dne 1. oktobra t. 1., ob pol 8. uri v »Ljudskem domu« narodno ljudsko igro »Pred porotniki«. To krasno igro, ki je pisana s plemenito tendenco in ki ima poleg resnih in tragičnih scen tudi ne-broj prizorov, kjer se bo občinstvo lahko dodobra nasmejalo, je za slovenske razmere priredil naš priljubljeni pisatelj F. S. Finžgar. V prvem dejanju je pozorišče gost, zaraščen gozd s pogledom na logarsko kočo; v drugem sod-nijska ječa; v tretjem križišče cest pred Cestnikovo bajto; v četrtem pa sodila dvorana in obravnava, kjer se zagovarja Tone Cestnik pred porotniki in sodniki. »Ljudski oder« se ni strašil troškov, da je težko scenerijo res lepo opremil in jc tudi sicer storil vse, da igra kar najjlepše uspe. Vstopnice prodaja od danes naprej v predprodaji Katoliška bukvama od 8. ure zjutraj do pol 8. zvečer. Ker je pričakovati velikega navala, stori prav vsakdo, kdor si zasigura. lep in dober prostor v predprodaji, kjer si lahko izbere po natančnem načrtu in narisu dvorane poljuben prostor.
lj Zveza Orlov ima v četrtek točno ob 7. uri sejo. Dnevni red velevažen, zato se želi polnoštevilne udeležbe. Na zdar!
lj Shod krščanskega tobačnega delavstva bo v petek, dne 29. t. m. ob en četrt na 7. uro zvečer v »Ljudskem domu«. Delavci in delavke, udeležite se mnogoštevilno! — Odbor.
lj Konkurz socialnodemokrafike mizarske zadruge. Socialnodemokra-ška zadruga, ki je prišla te dni v konkurz, ker nc more zadostiti svojim obveznostim, jc prišla na kant zaradi del, ki jih je prevzela za obrtno šolo. Že tedaj, ko so se dela proti vsem pravilom oddala tej zadrugi, smo mi odločno protestirali proti Hribarjevemu postopanju. Vsa stvar je imela politično ozadje. Takrat so liberalci potrebovali socialnodemokraških glasov, in zato jc tedanji župan Hribar prezrl ljubljanske obrtnike in oddal mizarska dela socialnim demokratom. Na protest ljubljanskih obrtnikov in na naše ugovore smo Culi tedaj samo sirovo zabavljanje. Pa nesrečna roka Hribarjeva je tudi tu provzročila katastrofo. Socialni demokratje za tako veliko delo niso bili pripravljeni. Niso imeli nc kapitala ne strojev, ne strokovnega vodstva. Nabaviti so si morali šele stroje in za material iskati kredita. Ni se čuditi, da so dobili kredit pri — Kreditni banki, ki ponaša s Hribarjevim na-čelstvoni- Pa zabredli so v globoke dolgove tudi pri dobaviteljih, kar jim je izpodneslo tla. Kako so izvršena dela za obrtno šolo — to sam Bog ve — ko-lavdacije še ni bilo nobene. A zadruga je že v konkurzu kot žalosten spomenik liberalno-socialnodemokraške zveze. Kdo bo pokril deficit, ne ve živ krst. Nesrečni mizarji, ki so postali žrtev socialnodemokraške politike, sedaj objokujejo svojo zvezo s Hribarjem. Pa to je slednjič bolj privatna zadeva. Javnost se mora pa vprašati: Kako je z mizarskimi deli za e. kr. obrtno šolo"? Kdor je kriv, naj se brezobzirno prime 1
lj Shod liberalcev radi državne obrtne šole, ki bi se imel vršiti danes, se je »radi nastalih ovir« preložil na poznejši Čas. Verjamemo. Odkritja o delu liberalcev pri tako važni stvari se vsak dan m nože. Najbolj zabitim liberalcem že gre v glavo, kako nerodno so liberalni prvaki pri tej stvari pošto pali.
I j Umrl je danes dopoldne g. Fran K u k o v i č, mestni civilni policijski
stražnik v 37. letu svoje dobe. Zapušča žalujočo soprogo. Bolehal je sedem let. Pogreb ho iz deželne bolnico v petek ob 4. uri popoldne. N. v m. p.!
I j »Glavna posojilnica«. Dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne prodajala se bodo na javni dražbi pri c. kr. sod ni ji v Ljubljani (soba št. 16) posestva Karola Megliča v Spodnji Šiški in na Glincah, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne pa pri c. kr. sodniji v Radovljici posestvo v Mostah pri Žirovnici.
lj Usposobljenostne preizkušnje za ljudske ln za meščanske šole v terminu meseca novembra se pričrio pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 3. novembra, ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenost ni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložili tako, da bodo do 28. oktobra v rokah iz-praševalne komisije.
lj Davčna administracija in postopanje njenih uradnikov Spindlerja in Kittaga se pač ne da, na noben način opravičiti. Res se je sicer urinil zadnjikrat v naše dotično poročilo tiskarski Škrat, da smo poročali, da se je dr. Furlan pritožil na upravno sodišče proti dohodnini, mesto da bi bili poročali, da se je pritožil proti pridobnini. Po natančnih informacijah smo namreč zvedeli, da je pridobninska komisija prve inštance cenila dr. Furlanove pisarniške dohodke na letnih 60.000 K. Da je pa zamogla. pridobninska komisija priti do te gorostasne cenitve, pripravil je ves material isti g. Spindler, komisar pri davčni administraciji v Ljubljani, ki se je že sam hvalisal, da ima vsled »zaslug« na polju davčnega izžemanja že hofratski naslov v žepu. In kako fino je to g. Spindler napravil, bomo tudi šc poročali, če bo potreba, ker imamo detajlne informacije. To, kar je bilo po g. Spindler j evem na svetil in njegovih priprava.li v prvi inštan-ci ugotovljeno, obveljalo je tudi v drugi instanci, ker se je ista zanašala, da morajo biti prvoinštančne poizvedbe in ugotovitve pač resnične, ker temelje na pripravah g. Spindlerja. In ker ni bilo niti v drugi inštanci pomoči, bilo je treba poklicati upravno sodišče na pomoč. Iz tega pa sledi, da je naš do-tični članek z dne 18. t. m. v bistvu vseskozi resničen. Sicer pa ve itak cela Ljubljana, da tako krutega in krivičnega obdavčenja še ni bilo v Ljubljani nikdar, dokler nista, dobila uradnika Spindler in Kittag davčnega vijaka v roke, in skrajni čas je,da davčna oblast ta nedostatek parna odpravi, ker bo sicer treba nastopiti druge zakonite a skrajne korake.
l j Predrzna sleparlca pod ključem. Predrzna sleparica, o kateri smo zadnjič poročali, da je na zvit način osle-parila prodajalko v trafiki na Bregu, je že pod ključem. Piše se Ana Kranj c, stanovala je v Krakovem št. 10, dorna pa je z Jesenic. Posebno rada je hodila okolu postarnili ženic, katerim je pravila, da je ta ali oni duhovnik njen sorodnik in da nujno potrebuje denarja. Marsikatera zaupljiva ženica je postala žrtev sleparice. Izmišljala. si je »udi imena duhovnikov. Tako je v nekem slučaju pravila, da je njen brat župnik pri Kranju Alojzij Muškatelc. Ko se ji je reklo, da takega župnika sploh ni, je sleparica ogorčeno vzkliknila: »Žalostno, da škofija, ne ve za svoje ljudi!« Računajoč na priljubljenost g. dr. J e r š e t a je posebno rada sleparila z dr. .Teršetovim imenom ter se lagala, »da je dr. Jerše njen bratranec« in »da je. dr. Jeršetu zmanjkalo denarja«. Nekatere ženice so uprav konkurirale, da bi »dr. Jeršetu pomagale iz zadrege«. Neka ženica sc je le na ta način rešila sleparice, da je rekla, da bo dr. Jeršetu sama nesla 50 kron, in ko je jvoteni to res storila, je Cula, da je z dr. Jeršetovim imenom jo bolela sleparica oslepariti. Hujše se je zgodilo neki drugi ženici, ki je tako požrtvovalno »hitela na pomoč dr. Jeršetu«, da je sleparici izročila hranilno knjižico za 1000 K z naročilom, »naj za dr. Jeršeta dvigne, kar rabi«. Ko jo. dobrosrčna ženica zaman čakala na vrnitev hranilnične knjižice, šla je vprašat v hranilnico, kjer je izvedela, da je sleparica vzdignila celo svoto in izginila. Tudi »za škofa« je nabirala denar in v nekem s lučaju hotela izvabiti »za škofa« 800 K. Sedaj se je posrečilo dobiti nevarno to podjetno »nabiralko«. Zaprli so tudijneko žensko, ki je sleparici pomagala s svetom in dejanjem. Kakor čujemo, je sleparica oškodovala, tudi Slobodnikovo gostilno na Bregu in več drugih strank. Aretirana, Kranjčeva je še mlada, 25Ietna ženska, krepkega zdravja, kakor je videti jako premetena in tudi lahko nevarna.
lj Iz vlaka skočil. Danes zjutraj je med postajama škofrljca iu Laverca skočil nek neznan človek iz neznanega vzroka iž voza. uri čemur se na ni nič
poškodoval. O tem je bilo takoj obveščeno orožirištvo in policija.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGA S. L. S.
Sodražioa, 27. septembra. Tu je pri občinskih volitvah v vseh razredih sijajno zmagala S. L. S.
ITALIJA GRE V TRIPOLIS.
Rim, 27. septembra. Včeraj zjutraj so se prijavili vsi k orožjem poklicani rezervisti letnika 1888.
Rim, 27. septembra. Vsi brzojavni in telefonski uradi so dobili povelje, da strogo cenzurirajo vse depeše vojaškega. značaja, namenjene listom aii po-edinim osebam. Zato so listi brez važnejših vesti v tem oziru.
Carigrad, 27. septembra. Panika, ki je tu zaradi vesti, da so se Lahi v Tri-polisu že izkrcali, nastala, jc nekoliko ponehala. Vendar kurzi na borzi v Ga-iati še vedno padajo.
Carigrad, 27. septembra. V palači velikega vezirja se je vršil včeraj ministrski svet. Oficielni komunike o tem se glasi: Tripoliška afera se l>o rešila na način, tla sc ne bo kršil ugled Turčije. Vlada je pripravljena zadovoljiti vsem željam Italije, v kolikor se tičejo ekonomskih koncesij v Tripolisu in je izdala stroge ukaze, da sc vsakršen eksces proti laškim podanikom prepreči. Če italijanski listi poročajo, da se jc v Tripolisu na javnih cestah Italijanom grozilo, bo vlada lahko dokazala., da se gre za. posamezne slučaje, povzročene po razgrajaj oči h osebah, od katerih jih je nekaj že, aretiranih.
Carigrad, 27. septembra. Včeraj so se tu vršile velike demonstracije proti velikemu vezirju. Množica jc kričala: Doli s Ilakki-pašo, ki je prodal našo deželo! Dve diviziji redifov in dva polka tukajšnje garnizije so dobili povelje, da se za odhod pripravijo.
London, 27. septembra. Po semkaj došlih vesteh se ladji »Pisa« in »Arnal-fi« že nahajati v tripoliških vodah.
Carigrad, 27. se.ntembra. Na Visoki SPorti so mnenja, da Italija ne bo izkrcala vojakov, ampak sc omejila na demonstracijo brodovja. Turčija je pripravljena laškim zahtevam kolikormo-goče ugoditi. Turška vlada bo svoje tozadevno stališče velevlastem pojasnila v posebni spomenici,
Dunaj, 27. septembra. Včeraj zvečer so bile na dunajski borzi razširjene vesti, da je na nasvet velevlasti Turčija prepustila Italiji Tripolis za 99 let.
Rim, 27. septembra. Akcija socialnih demokratov za splošen štrajk se je popolnoma ponesrečila. V Rimu štraj-kajo edino tiskarji in peki; vsi drugi delajo. Javni shod, napovedan v botaničnem vrtu, je vlada sploh prepovedala. vršil sc je zato sestanek v Ljudskem domu, katerega, se je udeležilo 200—300 oseb. Na trgu Venezia so nekaj hujskačev, ki so skušali tramvajske uslužbence za štrajk pregovoriti, zaprli. Tramvajski uslužbenci so sicer podtaj-uika delavske zbornice, ki jim je naznanil sklep, naj se štrajka, izžvižgali. Socialna demokracija je sploh po celi Italiji napravila popolen fiasko. V Milanu so se pristaši štrajka in nasprotniki štrajka pri elektroželezniških delavnicah med seboj stepli, dokler niso vojaki napravili mir in je policija 219 brezposelnih individuov zaradi »hujskanja. k sovražnosti stanu proti stanu«, zaradi upora, in nedovoljenega orožja zaprla. Železničarska organizacija je izdala, razglas, naj železničarji poziva centralne organizacije k štrajku z ozirom na resnost položaja ne vpo-števajo.
Rim, 27. septembra. »Tribuna« poroča. da ie laška kolonija, v Tripolisu na polovico reducirana, ker je vsak, kdor je le mogel, te dni. odplul s par-niki v Italijo. Ker je beiram, so vse trgovine zaprte; Lahi se boje zaključka beiramskih praznikov, ramadana, na katerem l>i si znal moliameda.ns.ki fanatizem poiska ti duška v pokol ju. Novo-imenovana laška konzula, ca,v. Bolo-gnese in cav. Piacentini sta, predno sta odšla na svoji mesti v Bengasi in Derno v cirenajiški puščavi, dolgo konferirala s tripoliškim generalnim konzulom cav. Galli. Laška kolonija je baje v hudem strahu.
Dunaj, 27. septembra. Kakšno stališče zavzema Avstrija v tripoliškem vprašanju oficielno šc zdaj ni znano. Bila je pač, kakor tudi druge države, od Turčije naprošena za posredovanje, kaj pa je odgovorila, ni znano, kakor ee tudi ne ve, v kakšnem smislu vpliva v Rimu. Sodi se pa, da se Avstrija, prizadeva za mirno rešitev, da ne bi kak vojaški konflikt imel kvarne posledice za status quo na Balkanu in za konsolidacijo notranjih političnih razmer v Turčiji. Zato priporoča Avstrija Italiji zmernost.
Berolin, 27. septembra. Nemčija ;!e na orošnio Visoke Porte prevzela na-
logo posredovati med Italijo in Turčijo in je že poslala svojemu poslaniku v Carigradu, baronu Marschallu, toza. devne potrebne instrukcije. Kabineti v Londonu, Parizu in Peterburgu so turško prošnjo za posredovanje uljudno, a jasno odbili, Nemčija pa, kateri je na eni strani veliko na trozvezi, na drugi pa ima v Turčiji velike gospodarske interese, ni mogla storiti drugače, da turško prošnjo za posredovanje usliši. Sicer pa piše »Lokal-Anzeiger«, da jo bila Turčija že pred nekaj meseci opozorjena, da bi utegnila Italija sedanji mednarodni položaj porabiti za aneksijo Tripolisa, a se turška vlada za to ni dosti zmenila.
Rim, 27. septembra. Tu se potrja» da je današnji dan namenjen za lzkr> canje laških čet v Tripolisu. I. divizija sredomorskega borodovja je že v Tri. poliške vndo dospela, II. divizija pa križari v egejskera morju, da prepreči, da bi turške ladje prinesle Tripolisa kakšno pomoč. Neka vest pravi, da so v Sirakuzu vkrcali 8 bataljonov moštva za Tripolis,.
Carigrad, 27. septembra. Veliki vezir je sklenil, da v slučaju, da se izkrcanje laškega moštva v Tripolisu izvrši, skliče takoj parlament in poda de-misijo. Sicer pa so pogajanja že v teku in se sodi, da bo Turčija odnehala. Do-čim se od ene strani trdi, da je Nemčija posredovanje že sprejela, sc more do* zdaj za gotovo trditi le, da se je sultan včeraj posvetoval z nemškim poslanikom Marschallom in ga prosil za posredovan, e Nemčije, Posredovanje st vsekakor začne precej, čc mogoče, še predno se Lahi v Tripolisu izkrcajo.
NOVE TEŽAVE V ČEŠKO-NEMŠKEM VPRAŠANJU.
Praga, 27. septembra. Češki poslanci so izjavili, tla so mora vprašanje glede draginje iu nujne pomoči kmetijstvu na dnevni red deželnega zbora postaviti. Nemški poslanci so odgovorili, da tega ne morejo akceptirati. Vsled tega se je morala seja prekiniti in se skliče ob 1. popbltlne.
ALBANCI SE ZOPET GIBLJEJO.
Skoplje, 27. septembra. V Prištini so Albanci predvčerajšnjim ob belem dnevu ubili šefa policije in dva orožnika. Orožniki so streljali in 10 oseb, med njimi ženske in otroke, ustrelili. Bazarji ,so se zaprli. Med Albanci je veliko razburjenje. Iz Mitrovice so poslali v Prištino 1 bataljon vojakov.
KOLERA PRI REKI.
Reka, 27. septembra. V izolačni bolnici na Trsatu umrla Lujiza Horvat, ki je bila iz Drage tja odpeljana 15. t. m. Sicer ni nobenega novega slučaja kolere na Reki. Včeraj so pričeli z razkuževanjem hiš v Dragi.
KOLERA.
Solun, 27. septembra. Kolera se šili. Včeraj je obolelo 16 oseb na aziatski koleri.
SAMOUMOR V VOLOSKI.
Voloska, 27. septembra. Tu se je ustrelil 33 let stari učitelj poljedelstva Adolf Petrič iz Osjeka.
vrelec. OlelotlJna namizna^
pijača, I obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo ln izmeno snovi.
Zelo koncentriran medicina-len vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem katara, zaprtju, Brightovlh ledioab, vranidnik oteklinah, Jetrni trdlnl, zlatici, enovoizmena-klh boleznih,katarlh dihalnih
organov._
Donati
Zdravile« »releo nalvečl* viehlne svoje vrtte. Zlasti uporaben url kroničnem črevesnem kataru, obstipa-cijl, {ničnih kamenih,toličici , trganju, sladkovnl bolezni ,
Najmočnejši prir«dni vrelec magnezijo glauberske soli.
V vsaki hiši
lahko izostanejo-va-like neprijetnosti pral« neg« dneva, ako se namoči perilo ia n« predvečer s pralnim praškom ki popolnoma *	izloči vso nesnago.
Pralni prašek Je predmet zaupanja, kajti lahko Je ponarejen In težko Je
____ ponaredbo dognati.
Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, teda) bodete gotove prejeti zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobto čistijo, a uničijo v kratkem času vsako parile. Najboljši In najzanesljivejši pralni praieKja vsekakor
Schichtov
pralni ekstrakt MŽenska hvala".
f
Razpis „CERES"-nagrad
KRON 30.000'
Da tudi tam vpeljemo jedilno mast „CERES", kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Kaj je povzročilo, da ste pričeli uporabljati jedilno mast »CERES«? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim mastem ? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva ? 4. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih ?
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, kateru se
bodo izžrebala:
1 darilo od K 1000 = K 1000 10 daril po K 200 — K 2000 . .	K 3000
20 daril po K 100 1000 daril po K 20
K 2000 K 20000_ K 22000
Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki sc bodo razdelile:
1	nagrada od K 1000 i= K 1000 I 5 nagrad po K 200 = K 1000
2	nagradi po K 500 K 10(X) | 20 nagrad po K 100 K 2000 K 2000	K 3000
2000
Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25.000 ln med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000.
K 30.000-
Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 in se s tem izkažejo, da uporabljajo naio jedilno mast »Ceres«, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po '/2 kg ali od kock po i/2 kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni np na dobitek.
Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. uri predpoldne v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetzo, v njegovi pisarni v Ustju ob Labi. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlje.
JURIJ SCHICHT d. d., »Tekma za nagrade", Ustje ob Labi (Hussig), Čciko.
ČEHI RAZBURJENI.
Češka javnost je vsled zatvoritve treh Komenskijevih šol na Dunaju skrajno razburjena. Radikalni poslanci zahtevajo, da se zadeva spravi na razgovor v češkem deželnem zboru, kar bi imelo z ozirom na spravno akcijo jako dalekosežne posledice. Več čeških poslancev je interveniralo pri nižje-avstrijtekem cesarskem namestniku, ki jim je pa odgovoril, da o zatvoritvi šol nima še nobenega uradnega obvestila.
Štajerske novice.
š Mariborsko porotno sodišče. V
torek dne 26. septembra sta stala pred porotniki Jožef in Franc Topolovec. Prvi obtožen hude telesne poškodbe, drugi krivega pričevanja. Jožef Topolovec je bil obsojen na 6 mesecev, Franc pa na 2 meseca težke ječe.
š Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Gradcu je 25. t. m. obsodilo na smrt 281etnega veleposestnikovega. sina Janeza Hodla. Letos v juliju je namreč Hodi 221etno deklo Terezijo Grosschadl, s katero je imel ljubavno razmerje in ki je bila v blagoslovljenem stanju, zvabil v nek gozd ter jo tamkaj ubil. ko ni hotela sprejeti od njega, odkupnine. Nato ji je še uropal 2 kroni ter šel v gostilno kegljat. Truplo umorjen ke je v nekem grmu ižsledil nek lovski pes.
š Lokalna železnica Rogatec—Novo mesto? Železniško ministrstvo je izdalo županu A. Faleschiniju v Brežicah, podžupanu Ivanu ZnideriČu ter odvetniku dr. Ivanu Janeschu vnovič za eno , leto dovoljenje za priprave tehničnih preddel za normalnotirno lokalno železnico iz Rogatca preko Brežic v Novo mesto.
■ -
Mnenje g. dr. Charles W. M. Castle,
sekundarnega zdravnika ljudsko bolnišnice Kingston (Jamajka).
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Veseli me, da Vam naznanim prejem Vašega Serravallovega Kina vina z
železom, ki ste mi ga blagohotno poslali. Pripisal sem to vino v slučajih malokrvnosti povzročene vsled malarično mrzlice in prebolelim po drugih mrzlicah in veseli me, da Vam morem poročati, da so bili uspehi tega vina znatni; je jako prijetnega okusa in bi moralo zasedati prvo mesto med drugimi vini z železom.
Kingston. 7. junija 1909.
Dr. Charles W. M. Castle.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje nepozabnega soproga, ozir. očeta, starega očeta, brata, strica, svaka, gospoda
Andreja Trškana
gostilničarja in posestnika
danes zjutraj ob četrt na 6. uro, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 66. letu starosti.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v četrtek 28. septembra ob o. uri popoldne iz hiše žalosti Cegnarjeva ulica 3 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice so bodo brale v župni cerkvi sv. Petra, Ljubljana, 27. septembra 1911.
Žalujoči ostali.
2890
Prvi slovenski pogrebni zavod J. Turk.
r—ir il—3CZ3CZ3CZZH—ti—i
Ustanovljen I. 1906. •:-:- Ustanovljen I. 1906.
trgovski tečaj
Ljubljana, Sodna ulica 2
otvori paralelko
ker je sedaj vpisanih že nad 60 gojenk. Vpisovanje vsak dan od 12. do 3. ure pop.
Strokovni učitelji-profesorji. Pohvalna pisma na razpolago. Jezikovni, steno-:: grafski in sro j opisni kurzi. :
Začetek šolsltesa leta dne l oktobra ifitt oti o. uri zjutraj.
o š	Ca. opazovanja	Stanje barometra » mm	Tempe-ratura po Celziju	Vetrovi	Nebo	rs — S ° ~ >3 S p: — >
26	9. zveC.	7410 14-0		sl. jzvli.	oblačno	
27	7. zjutr. 2, pop.	41 "5 409	12 2 20 4	sl. jzvh. sl. jzvh.	pol. obl. del. obl.	00
Tr
3cm muc

TJiZSfK CE>I';
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 27. septembra. Pšenica za oktober 1911 . . . . 1178
Pšenica za april 1912.....12 06
Rž za oktober 1911......10 07
Oves za oktober 1911.....9 37
Koruza za maj 1912 .....S'38
lifektiv zdržno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem J06'2 m. sred. zračni tlak 736'0 mm
Učenec
kateri bi imel vso oskrbo pri stariših, se sprejme v špecerijski trgovini I. Krivic, Dunajska cesta štev. 4. 2895
Kam pa prijatelj?
V Vižmarje št. 61. Tam prodaja G. PODREKAR prav prijazno 2701
hišo z vrtom
Priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstne najfinejše, vedno suhe
MOKE
1. jermona nasl. Udarila Spenko
Ljubljana, Kopitarjeva ulica, Mahrova hiša, nasproti Katoliške tiskarne. 2893
puRflni
250 komadov, veliki, lepi, težki po o kg. so naprodaj do nedelje na Vodnikovem trgu.	2898
Južno-štajerska hranilnica v Celja
razpisuje službo	2901
tRjULlkSt
Prošnje naj se pošljejo do 15. oktobra t. 1.
Plahte za vozove
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štelnnu Nagy, trgovina z le-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822
P**- ŽIMA
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti sc dobe pri Šteianu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
Dama
ki hoče pospeševati koZno nego, ki lioče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kolo in belo polt, se umiva le z
Steckenpferd lilij no mlečno milo
(znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Tt-Sm ob Labi. Komad po 80v se dobi v vsi h lekarnah, drogerijah in trgovinah * parfumom i. t. d. 608
fr. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari n štev. 9.
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej.
Gramofone
od K 25'— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste zn gostilničarje dajem 1 na mesečne obroke.
Igle za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno.
mm izpeljava mm
mb poslovnih transakcij. - Izdajanje čokov, nakaznic in kreditnih pisem
za vsa plavita ln stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA 'iN MENJALNltNA DELNIŠKA DRUŽBA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
jg BB T Si	Osrednja menjalnica :
*91TJL JliH Jl i iS DUNHJ I., WOLLZEILE 1.
Pnririrfnirp- BadBn' Češka Kamilica, CeikaLija, Brno, Oflohcov, Galiionza, N, Graslllz, Krakov, Lilomerice, 1 UUI U£UU>C. Moravski ZumUerg, Miidliim, Maran, Novi JiCin, Plzen, Prana, Liberne, DunajskeNovomesto, Cvitava.
nakup in prodaja
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, sreCk i. t. d., i. t. d.
s Zavarovanje proti i m pri žreflaniili srečk in vredn. papirjev
7 Prospekte in cenike premij zastonj in fr&nko.
Kupujte le najpopolnejše pisalne stroje!
UNDERW00D .figfc SMITH&BROS
Prospekti zastonj in franko!	Brezplačno razkazovanje!
THE REX CO. Telefon^"38. LjnllllOBajBlBBll«rpiL7.
Ingenieur H. UHLIR
Ljubljana, Resljeva c. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb
"ff
u i
3362
ANTON SARC, Ljubljana.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
Opreme za neveste!
Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje.
T®"®:*®«* <-;(*C£FjM o
za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila.
Vzorci so vsakemu na razpolago.
1787 (1)
Rnton Petek
:::: Ljubljana :::; slikarski mojster Sv. Petra cesta 38 se priporoča slavnemu občinstvu za razna slikarska dela ter prečastiti
duhovščini za izvršitev cerkvenih del itd. itd.
1631 1
Na zahtevo izvršim vzorce brezplačno, ako se mi delo poveri.
Soishe ^kuarelie barue
za
vedno najnovejši
Oljnate taleue barue
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje, hišne posestnike ter za
domačo porabo
Pflsseldorfske oljnate barve
za umetnike
ce
u* >
08 M
i/i fi
Od >
S
Cenjenim gospodom akademikom in vsem na Dunaju živečim Slovencem priporoča svojo	2820
trgovino s papirjem
obsegajočo bogato zalogo umetniških in pokrajinskih razglednic, kancelijskega, risarskega in slikarskega blaga, pisalnih in risalnih potrebščin, vsakovrstnih kaset, zvezkov in črnilnikov
Mara Staniša, Dunaj vin., Kochg. 25.
Firneži, olja in refsiši
za umetniško slikanje
ss
o <
CB
SS
F?
to <
P?* P3
Oljnate Studijske Isarue
Kranjsko laneno olje in iirnež
Emajine glaziare
gnanaPBPnBonainaBnBHgaPHBiiHa^gpg^g
s
D
Telefon 237.
Telefon 237.
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73
s
B fl
S
S
Beton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne
===== mize, balustrade). =============

Lake
za vrtno pohištvo
Štedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glaznra za tla
Marijin trg št. 1.
-—^
Ms2 urste čoplčeu
Olje za stroje
Suhe kemiL, prstene
in
rutinske barve
Prašno za pode
ii
priporoča
1069
nasled.

prva kranjska tovarna za oljnate barve, tirneže, lake in steklarski klej.
ZaMeuagte cenihe!	Zahtevajte cenike!
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
strešnike
(z zarezo in brez zareze) po znižani ceni.
Cementna Mm peha prekaša po svoil trpošnosti drugovrstne opohe ter tiaiem za njo vsake polnilno jaratiiiio.
Iran Jdaai, Liiiblfana.
Dlnamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuet-liaoo in preua jan je elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventllatorll. Tnrbo-generatorji, elektr. železnice ln lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnice in farnlce vseh vrst. 1927
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Vodne turbine vseh sestav, &Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-Sa jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele- in malo obrt.
Tisk: »Katoliške Tiskarno«
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.