Rainoferosfl. Počivajoči ogujenik se zcpet vzbudil. Na Havai otokih v Tiliem Oceanu jc največji ognjenik na svetu, ki se imenuje Kilauea. Zadnje dni so pričeli švigati iz žrela plameni, ki so razsvitljevali celo otočje. Pri enem izbruhu so se pognali v višine iz 60 stranskih žrel plameni. Celotno gorovje Kilauea, ki obsega 8 kvadratnih milj, je žarelo. Pri glaviiem izbrulm so opazovali ognjeni steber, ki je bil 300 m visok in se vzpenjal iz glavnega žrela. Ognjenik je izmetal velikanske množine lave. Vročina je bila tako huda, da so jo komaj in komaj prenesli prebivalci mesta Ililo, ki je oddaljeno od vulkana 30 milj, s pomočjo plinskih mask. Vsled bruhanja in potresov se je gorovje v bližini ognjenika znižalo za 200 m, glavno žrelo je pa pridobilo na obsegu eno miljo. Mesto šcl radio. Možno je, da se bodo morale šole v Chikagu.zap«eti radi suše v mestni blagajni. Ako bi prišlo do tega, je list »Chicago Tribune« stavi bvojo radio-oddajno postajo _.„ razpola lago, da se patom nje daje pouk otro kom. Ni se še razmišljalo, kako bi sr dal ta načrt izpeljati. Šlo pa bi na tr način, da bi se . posameznih urah vsak dan dajal pouk otrokom poiameznih razredov. Pri tem pa bi morale matere nadomestovati učitelje in p:.:.iti, da bo med poukom vladala med otroci disciplina in red. Za otroke tistih družin, ki nimajo radio doma, bi se najol v soseščini kak skupen proctor. Zakaj Francija uvaža delavstvo. — Marsikomu je nerazumljivD postoparje Francije, ki i.važa iz tuj.zPTr--.va delavstvo kljub temu da ir a s?ma že dosti veliko brezposelnih. Vzrok je v resnici čuden. Francoz je namrcč take narave, da ne gre rad iz svojega domačega mesta in rajši roma brez dela strada, kakor da bi se preselil za delom v kako drugo mešto. Tako nastane v enem kraju velika brezposelnost, dočim v drugem primanjkuje deiavstva, ki ga morajo nato uvažati iz inozemstva. Dm^o je pa to, ker se Francoz ne bo poprijel drngega dela kakor tiste<?a, ki mu ga daje njegova obrt, katero je mogoče podedoval od svojih očotov in nraočetov. OčaJa v starem veku. Zc Himljani so rabili neko vrsto očal iz berilija (odtod nemška beseda »Brille« za naočnike). A kakor so pokazala nova izkopavania. nikakor niso bili oni izumitelji tega gle- dalnega orodja. V kraljevi palači na Kreti in ob gori Idi so našli okrogle leče iz gorskih kristalov, ki so jih rabili za gledanje. V Kartagu v Severnl Afriki so našli tudi brušene steklene leče. Feničani so, kakor znano, že poznali steklo in brušenje stekla, pa ni čuda, da so ga uporabljali tucli za izdelovanje nao.nih leč. Zdi se tudi, da so te leče izvažali v daljne tuje dežele, tako do: Troje, do Tira, Niniv in celo do daljne Britanskc.