Leto H. • /t amCM-n IRg « R> »£ m I 1« Mg mma s 1 AVGUST 1944 GLASILO SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA SLOVENSKO PRIMORJE ' Teheranska k®nferer.ca Jo dala ®sncv® za nc.v bor- bor.i zalet :«3vrope, Dan«?s, ko ze izvršujejo nklepe« - konference vi''zavezniki in ko jih 3 /.vaja30 tak: pri vojaskiji o poroči j*'. Ji kot p:: i p:litionom ureJevari ;iu, je pcmen Teheranske kc.nfcrtnce pati ze vsakemu •■= razviden. ProTif asi a L i oni m "borcem je pripravila kon ferenca nove velike zmage, fašistom in njihovim po~ magačem po posameznih evropskih deželah pa strah in trepet. Poizkusi fašistov in računi izdajalcev na razkol v zavezniškem taboru s'> doživeli nov polt m . Vojaški in politični rs-zvoj v zadnjih tednih je do- kazal, na jo blok zaveznikov: Anglijo, Sovjetske « Z voze in Amerik« vodno trdnejši in da s s, vedno enot nejši njihovi napori za čini hitrejšo in o in popol - nejso zmago nad fašizmom-. Ta enotnost zaveznikov .prinaju nam skorajšnji zmagovat kcne.c vojne, Sovraž nikom pa približuje zl'd vodstvom AVNOJ-a, tako so bila izpodnesena tla vsem poizkusom vojaških -forma- cij, ki so trdile da se mimo NOVO naslanjajo na za- veznike odnosno na kraljevo jugoslovanske vlado v - Londonu«. Izdajstvo Hihajloviča in domobrancev je bi lo razkrinkano, Domobranski in četniaki vojaki so - se postavljali pred dejstvo s ali se pridružijo NOV J pod vodstvom maršala Tita ali pa bodo brezpogojno -- delili usodo nemških fasietev«. Možnosti za skrite i gre ni vec„ Nam pa so dog&dki doma in po svetu razširili na- se naloge. Dogodki po svetu so nam pokazali, da se bliža hiter zlom hitlerjaaoev, da se bliža nasa kon Sna zmaga.. Dogodki doma so nam p v trdili legitimacij jo edinega zastopnika volje zdruzanih zaveznikov na pernl ju Jugoslavi je - Cd nas samn.h pa je odvisno, j bo nasa diiaovina osvobojena. In kot nam razvoj omogoča, tako tudi zahteva oc3 nas, da do skrajn5»sti stopnjujemo nepore za »mago.Omogoča namto zato, ker so slovenske ljudske množice spoznale, da je bila e~ dino pot brezpogojnega "boja proti fašizmu pravilna, kei so spoznale, da ie enotnost osvobodi.'! ne fro'ntq- in trdnost njenega vodstva vodila na.? narod od s3ia~ #?e do znage in ker so spoznale, da je reilttev domo- vine le v skupnem boju vseh Slovencev. Sporazum nem omogoča, da pritegnemo Se novo sile v naš bon tudi zato, ker je stopnjeval razkroj v vrstah domačih, iz dajalcev od NediSa do Pave lica, Pi upnika in lllhajlo- vica- Velike so s tem naloge, nam jih nalaga to zad nje obdobje domovinske vojne« Stopnjevati moramo mo bilizaoijo vseh Slovencev za dokončni izgon sovraž- nikov iz na^e svete domovine„ Mobilizacija mora ob- sedi v»e ljudstvo in vsa sredstva .naroda* Kar je za orožja sposobnih, moramo v zadnji boj s Titovo vojs- ko, vso os*alo mora stopnjevati svoje de3 o v zaled- ju. Pritegniti moramo v boj vse skrivne. Njihov beg je nemasten in strahopeten ter je zločin nad slovenstc.:n narodom, zločin nad ljudsko oblastjo. Po kazati moramo domobrancem njihovo pot izdajstva,po- kazat i jira moremo, kako jih varajo njihovi vodit si- ji, pokazati jim moramo, da nima njihova borba dru- gega izhoda, kot pot- pred narodno sodisoe, Bazbiti- moramo octr.iske agente* rs z krinka t i nj.ihoVo gesta- povsko izdajalsko vlogo. Vendar se nasri Narodno Osvobodilni Odbori danes oC vseh zaveznikov priznana oblast, so slovenska = ljudska oblast, Gre nam za vse Slovence. In Če prav nio ne more iztrgati zmage, odpiramo še zadnja vra -»' ta vsakemu s ki se hoče pridružiti na s i borbi in v njej omiliti prejšnje napake,. r- Kdor pa se dan3s stoji ob strani ali celo kot « r cetnik odnos.no domobranec podpira nemške fašistične okupatorje, ta ne spada v slovenske /asi,vse take r., mora sloienska vas žo danes izvreei in iz vaške skup nosti mora izključiti tudi vse one, ki tem izdajal* cem k&korkoli pomagajo. Mnog o lahko napravi slovenska žena, ia bo nasa - domovina čimprej svobodna* Slovenska Sena -je prevze la vse delo na terenu, da je s tem omogočila nobia.* zaoijo vseh mo| za'HOV.. In še .je prav slovenska že- na, tj sta, ki more in mora odpreti o6i. zapel jajcem,--- ki še niso našli pot v enotno borbo slovenskih m jugoslovanskih narodov pod vodstvom našega prvega - borca maršala Jugoslavije TITA.: .... „ Lav Hodi o • •RAZPIS .NARODNEGA .TEKMOVANJA. /ZMAGE" 1003? Slovenskega naroda razpisuje narodno 'Tekmo vanje zmage11. 1,/ "Tekmovanje $mage" ima namen do skrajnosti zvi- šati borbeno enotnost slovenskega naroda, stopnje ti borbene napore slovenskega ljudstva v neredno osvobodilni borbi s popolno mobilizacijo v s oh naro- du zvestih sil, približati zmago, in se na njo pri- praviti. 2./ Tekmovanje bo trajale od 20. avgusta do 20..oV tobra 1944 o . 3„/ Tekmuje se na vseh področjih narodne osvobodil- ne borbe in v izgradnji nove slovenske oblasci na izvršitev postavljenega načrta in za dosego najbolj Sega uspeha preko postavljenega načrta v okviru tek movalnega načrta zdruzene Slovenije. 4„/ Tekmujejo vse organizacije OjT • Tekmovanja., naj se udeleži vsak Slovenec in vsak slovenski kraj. ^fi./ Tekmovanje organizirajo in vodijo po navodilih® I003P Okrožni, rajonski in terenski odbori OF s po- močjo odborov množičnih organizacij 051; 'Slovonske • = Protifašistične Ženske Zveze./SPZZ/ Zveze Slovenske 4 Illadine /ZSir/ in drugi 5o/ Uspehe tekmovanja ocenjuje ICOF za posamezna C- krozja, Okrožni odbori OF svcje rajonske odbere, ra jonski odbori 0?, za svoje terenske organi zaci je 'i*, •borenski oclburi > OP -za p" sameznike sve i e organizacije vstevši člane SPŽ&inZSM takoj po izvršenem tekmovanju. 7./ I00F bc- nagradil najboljša okrožja, v vsakem c~ krožju najboljši rajonski odbor, v vsakemu rajonske mu odboru najboljši terenski odbor, in v vsakemu tc renskem odboru najvrednejšega moškega ali žensko in mladinca oziroma mladinko s posebno nagrado in priz nanjem. 8,/ Podrobno poročilo o uspehih tekmovanja in oceno za najboljšo trojico, pošljejo terenski odbori OF Ok. rajnemu odboru OF C v prvega novembra., Rajonski odbo ri OF pošljejo porocrilo o tekmovanju, opremljeno z oceno terenskih organizacij ter posameznikov .iz te- renskih odborov ter predloge za nagrado Okrožnemu = 0dboru"' da bodo skupno pred .zavezniki mahlfes tir al i pripadnost k Titovi Jugoslaviji in veselje na sporazumu Tito - . Subašič;ki predstavlja popolno priznanje vseh prido bitev naše tri-letne borbe/boiej tudi priznanje na še nove zgrajene ljudske oblasti. Ljudstvo se je zbralo na poboclju gozdnatega hri ba. Zgrnilo ee je okrog lesenega odra,ki je bil^ o krašen s cvetjem in našimi cer zavezniškimi zasl'a/a mi- Nepopisno ;;e bilo navdušenje ljudstva,s katerim je pozdravljalo zastopnike ob.-as ti in vojsko , zaftop nike duhovščine ter zastopnice zavezniških sil«Z ve liki m navdušenjem je bil pozdravljen tovariš dr-Vil_ fan,ki je orisal vse uspehe nase dosedanje borce.?o sebe j se je ustavi l pri spore 7. umu J.ito-Šubasič, ki je za nas največji politični ' speh,kor pomeni zanaa priznanje vseh pridobitev tri leunc borbe in ker je zlomil hrbtenico domačim izdajalcem* Pomudil se je pri spominu na tovariša Srebrnicaynajstarejšega bor ca za svobodo Slovenskega Primerja,ki je žrtvoval - svoje življenje v izvrševanju svoje narodne dolanos ti o Od množice pozdravljen je povzel besedo vodja - angl o ameriške misije major "(pod. Povdarjal je važ- nost zgodovinskega trenutka7kJ"se srečata na našem- ozemlju obe zavezniški misija.. Zahvalil se jo vsem tistim,ki so z borbo ali kakorkoli pomagali, da je omogočeno to srečanje in ta manifestacija, Sodelo - vanje med nami in zavezniki je tako veliko,da ga - svet sedaj se niti ne razume v vsej veličini,vendar je tu šele predhodnica sa ti,:to sodelovanje,ki bo po vojni, Navdušeno vzklikanje dolgo ni hotelo p one hati,ko je povzel besedo zastopnik JEtdeoe Armade pod polkovnik Ribačenkov: Dragi bovariši!Bratje iVimor- ci! Dovolite iji'"da* vam v imenu Sovjetske Zvezo in herojske Rdeče Armade izročim plamteče oorbene^ poz drave! Teč kot tri leta je krvavi fašizem izvrševal najstrašnejša grozodejstva na ozemlju Slovenije, Ju 13 goslavije in Rusije. Fašizem je strašni pojav za vse človeštvo,je zločinsko ubijanje žena,staro iv in nebogljenih otrok. Sovjetska Zveza z veliko ljubezr* nij o spremlja vaše trpljenje in borbo za svobodo. Slovenci,kakor vsi Jugoslovani in zavezniki so do - prinesli že strašne- žrtve za svobodo. Toda vaše tr pljenje bo nagrajeno s svobodo,v kateri si boste = zgradili mirno življenje. Zato vam jamčijo veliki = uspehi RA,angloameriških sil in Narodno Osvobodilne Vojske,ki bodo kmalu strnili svoje zmagovite zasta- ve v samem Berlinu. Burne pozdravljeni so govor j li množiui se n.asled •nji govorniki: Tovariš politkomisar IX.Korpusa Ja nez Hribar,je opisal razvoj in uspehe naše vojske "T Fovdarjal je,da bo nasa vojska zadajala sovražniku-- tezke rane do popolne zmage in da bo uiašSevala bazo viške žrtve in vse druge žrtve sovražnega terorja = na' naših uleh. Zastopnik SNOS-a tovariš 111 ha Ila-in- ko je govoril izčrpno o sporazumu Tito - Suba§IS~in o~njegovem velikanskem pomenu za nadaljni ponek na še uorbe. V imenu krščanskih socialistov je govoril tovariš Janez Stanovnik. Orisal je,kako modro je - znala povezati Osvobodilna Fronta v osvobodilno g.i banje vse stranke ter V3e sloje« Ker ima za seboj vse ljudske množice,je res prava oblast. Tovarišica Lidija Šcntjure je zastopala CX - KP3„ Govorila je 0 zaslugah KP v nasi skupni borbi; Spomnila se je « neštetih žrtev,katere je dala v borbi za svobodo.Po dala je zaobljubo,da komunistična Partija tudi v po slednjem jurisu ne bo Štedila svojih žrtev, G-ovor tovarišice Nuše,članice Pokrajinskega odbo 1 a S'.i:ŽZ prinašamo dobesedno: V imenu SPŽZ se pr-idru 'iu.jr.Ti izvajanjem ostalih govornikov. Iz ;vseh >čajev prelepe Goriške so se zbrale množice,da dajo duška= radosti nad sijajnimi uspehi našega narodno osvobo- dilnega gibanja doma in v mednarodnem svetu in nad našo enotnostj o,ki je dobila izraz v Tito-Šabasice- H ven sporazumi. Četrt stoletje mučena Primorska je vstala novo prerojena,da dekane,da niso zaman žrtve njenih najboljših sinov in hčera. Ponosna sem na = vas,matere in žene,da ste ravno žrtvovale neizmerno ljubezen za našo hrabro vojsko«. Ko okupator divja , ko gorijo vasi in odmevajo iz ječ obupni vzkliki,ko najboljši sinovi padajo za srečne dneve naše bodeč nosti,je naša dolžnost,da združimo vse sile za našo svobodo. /Množica je prekinila govor z vzklikanjem: "izpolnili bomo"/ Pred tovarisicami materami in si rotami vam pri preliti krvi njihovih žrtev prisegam in obljubi jam, da jih maščujemo in da ne bomo mirova le,dokler ne izŽenemo poslednjega tirana iz svobod- ne slovenske zemljo,združene v federativni Jugosla- viji o Živela združena Slovenija v federativni^Jugos lavi ji! Živela NOV pod vodstvom maršala Tita'.Živela bratska Sovjetska Zveza pod genialnim vodstvom mar sala Stalina! Ž j. veli angloamerikanski zavezniki in njih voditelji Churchill in Hoosevelt! V imenu ZSM je pozdravila množico tovarisioa Vanik.a Marusič.Pri kazala je neizmerno predanost slovenske mladine do narodno osvobodilne borbe. Ta mladina se je zbrala- danes tukaj,da to predanost še potrdi v prisotnosti naših velikih zaveznikov v Času,ko naša NOV dosega- take velike uspehe„ Po končanih govorih je nastopila Korpus ova igral ska skupina z izbranim sporedom. Žela je velikanske uspehe. Na j bol'j jo bila množici všeč Klopčiceva ig ra "Mati". Ko so slišali,kako razlaga sin kateri,ka ko radi in koliko žrtvujejo partizani,da osvobodijo svojo domačijo,svoj grunt in preko njega tudi nas = veliki slovenski grunt, je bilo marsikatero oko icosno, Manifestacija je bila sklenjena s petjem himne "Hej Slovani11 o Ganljivo je bilo videti sivolase strnjf ke in starce,kako so med mladino in pionireki peli iz dna srca:"Črna zemlja naj pogrezno tega,kdor od nada!" Zaradi odpadnikov, zaradi izdajalcev soltrpeli 15 dolgo vrsto let. Zdaj pa vedo,da bo vse izdajalce = zadela pravična kazen,, Zato so prišli od blizu in - dale o, da z mlajšimi in najmlajšimi manifestira, j o za novo Titovo Jugoslavijo,enakopravno družino svobod- nih narodov Jugoslavije. Naslednjega dne 30 vdrle na mesto zborovanja sov razne edinice« Nikogar niso več našle. 'Videle pa so zavezniške zastave,ki so jim povedale,-da se ne bori jc proti njim osam?.jene slovenske in jugoslovanske*- cete,ampak, da ima3o pied seboj štiri močne zavezni- ke. Iz napisnih tabel se jim je rezala njihova uso- da; "Smrt okupatorju!", "Sinrt fašizmu! M, "Smrt. doma čim izdajalcem!" Videli so napise: "Živel maršal Ti to!", "Živela svobodna združena Slovenija v federa- tivni Jugoclaviji!", "Živela oborožena eno-*tncst ju goslovanakih narodov! ", "Živela nova Titova J .igosla vi j a!",ki so jim jasne izpričali voljo naroda, i s^ ne da zlomiti,ki se bori do končne zmago, O verski svobodi in zasebni lastnini Odnos slovenske narodne, demokratične oblias i;i do= v e r e, in c e^r k v e ter duhovščine je SNOS na svojem prvem zasedanju označil jasno in~ dosledno na ta način,da je .slovesno proglasil š v o bodo vesti kot- nedotakljivo osnovno pravi- co slovenskega ljudstva,ki mora biti zajamčena.Nace lo o svobodi vesti,veroizpovedi in begočastja je C? slovenskega naroda v vodstvu osvobodilnega gioan&j- dosledno izpolnjevala. Nobenemu duhovniku ss ni siri vil las zaradi tega,k^er je duhovnik. Svoboda vero- izpovedi in opravljanja bo^oČastja je slej ko prej- zajamčena. Slovenska narodna oblast ne vrsi prav no bene protiverske propagande,ne odbija duhovnikov od 16 narodno osvobodilne borbe,temveč jim prav nasprotne omogoča aktivno .udejstvovanje, Vsem vernikom je omo gojeno popolno izvrševanje verskih opravil. Pa ne samo to.svojemu naroda zvesti krtoliški duhovniki » lahk;- t naših šolah nemoteno opravljajo verski pouk. Ustanovili smo versko Komisijo,sestavijene napol iz laikov,napol iz duhovnikov,zato da odpravimo vsa = trenja med cerkvijo in med narednu oblast jo,da zajan cimo nemoteno bogočastje in z njim svobodo vesti.Na vsem slovenskem osvobojenem ozemlju se vršijo duhov niske konference.,na katerih se obravnavajo vsa vpra sanja glede pravilnih odnosov med slevenskp narodno oblastjo iii duhovščino,zlasti pa vsa vprašanja gle-r de doslednega .izvajanja načela o svobodi vesti,vero izpovedi in bogocastja. Toda to še ni vse. Narodne . osvobodilna borba in narodna oblast navedeno osnov no pravico že sedaj uveljavljata in sicer tudi s strani naših vojaških sodlso. Naša v.j j. spdišca, ki so temelj za naša bbdoSa' demokratična ljudska sodiš ca>sodi jo z vso doslednostjo vsakogar,ki ograža os novne pravice sloy.ljudstvi. Kakor naša narodna ob last zna streti in sicer neusmiljeno slehernega iz dajal ca,pa čeprav se odeva v črno suknjo in skriva= svoje zločinsko delovanje za masniškim posvečanjera, tako ne ščiti še tako visok položaj funkcionarja .= pred strogo obsodbo,ce to zahteva interes slov.ljud stva in Če so ogrožene z njegovim zločinskim delovati jem temeljne demokratične pravice. Naj navedemo 3a mo en .primer,ki jt, bil pred Idrijskim Podrocn.im vo-r jaškim sodiščem dne 25.VI.1S44. obsojen na prisilno delo bivši tajnik okrožnega odbora OP za Kanalsko o ' kr oz je, ker je javno napadel slovensko duhovščino ter sramotil verske svobodo slovenskega ljudstva d5o litika Osvobodilne Pronte je slej ko prej tayda se morajo z vso doslednostjo streti vsi narodni izda - jale±,ki so v težki osvobodilni borbi-zabodli nož v hrbet svojemu lastnemu narciu,pa ce tudi skrivajo = 17 svoje zločinsko delovanje za duhovniškim poklicon . Drugo načelo pa je dosledno izpolnjevanje načela o svobodi vesti,veroizpovedi in bogočastja,ki mora bi ti zajamčena za vso in proti vsakomur. Prav toko stališče zavzema OF tudi vvprašanju za sebne lastnine. Dokaz k temu. je,da so med najvidnej širni pristaši OF tudi Trnovitejši sloji,ki niso nase dli natolcevanjem belogardisticnega časopisja,ki go vo.ri o nevarnosti komunizma o "Komunistični" OF, ki da ima namen spreminjati lastninske odnose s prezi- rom in nasmehom gredo preko klevet narodnih izdajal cev,ki v upanju,da' razbijejo narodno enostnost, oci taj o OF j da hoče postaviti načelo o nedotakljivosti= osebne lastnine na glavo ter . odvzeti vsem imovitejr- oi »H slojem premoženje- Čut solidarnosti in povezano sti vseh narodnih slojev ni bil v slovenskem narodu še nikdar tako izrazite.živ,kakor danes,med težko - .osvobodilno borbo. . Pri. vsem tem plemenitem delu sodelujejo tudi pc sedujoči sloji,pri katerih ni opaziti,da bi so bali strašila komunizma,ki ji,h bo po' vojni razlastil, ka kor jih straši bclogardišticna in plavogarcii stir.na= propaganda, V skladu s tem -osnovnim načelom c nedo- takljivosti zasebne lastnine,ki jo povdarjajo neSho tokrat s .strani OF pa tudi s strani/Protifrulj utione ga Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavija,saj sta že dne p..11» 1943. predsednik AVUOJ-a dr,Ivan. P.ibar- ter vrhovni komandant ITCV in POJ maršal Jugoslavije tovariš Tito slovesno izjavila, da je zaseb na I a s t n i n a n e d o t a k 1 j i v a in da im.a vsakdo popolno možno s t lastne p c b u d e v industrij i = trgovini in k m e t i s t v u,pa se to do sledno uveljavlja s strani naše narodne oblasti,zla sti tudi 3 strani naših vojaških sodiso, Vsaka nepra vilnost.ki bi utegnila ogrožati to načelo se strogo zatira ter krivca kaznuje. Iz prakse naših vojaških 18 • sodišč je.znanih nešteto primerov,ko. so bili strog® kaznovani vsi,jn tn ne glede na polžaj,ki so skuša- li to načelo kršiti. Niso preganjanje samo najmanj- še tatvine proti civilnemu prebivalstvu, občutno so bil: kaznovani tudi razni intendanti,k.i so izvajali v nezakoniti, odnosno nepravilni obliki rekvizic.ije= in slicno. Prav tako so bili na j strožjo • kaznovani = vsi oni ki so kršili nedotakljivosc stanovanja in osebnosti. Tak® se že v kali sredi težke z okupatorjem strrh - J eno. sožitje vsakogar v naši narodni = skupnosti. rr.Kobe Bo'/.o. / 8 1 -mi i HS m i VMSF^tt rV- • življenje Suhokra j J u.cev je težko, Na njivi, v vr tu- in na-travniku kamen. Ko jih gledaš,kako garajo= od štirih zjutraj do 11 zvečer se ti zdi,da hocejo- se iz belih skal napraviti zemljo« . Posebno hudo je poleti. Vode strašno primanjkuje ljudje pijejo kapni.o o »pomešamo s slamo iz streh. Ze od nekdaj je tu največja revščina doma. Vendar so = zgovorni ljudje, iladi • se pogovarja jo ,le s težavo pa verjacejo v boljše čase. Vse preekret so jih že v j?v str o-ogrski in poten v Jugoslaviji prevari J-.piri:-. ob I j ubami Vodovod, elektrika, ceste... 19 n nI- li >Sre6ala seu- starega mozaia,pravega Suholcranjskegh - trpina,ki mi, je pravil: . ' • "Vidiš kako sem slab inbolan.To pride od te^a - ker sem vse življenje delal kot živiha,pa nisem ni koli imel prrve hrane. Vse dneve in nooi sem krampal po teh skalah,da- bi si izčrpal skromen košček kruha. In sredi skal ih 'grmovja je pocaši zrasel njihov dom. Brezštevilne "ježke kamne je izkopal da bi pri- pravil pioster svojim njivicam. Šele po 50 letu se je lahko oženil. Potem se družina množila,dela je = -bilo za vse dovol j v lonec pa ne vedno. Da so lah ko sproti plačevali davke in dolgove,so vsa leta re dili po enega prašiča. Sicer bi jih pregnali',čepravf ti Si toliko njihovega-'dela v tej <5 cme ci j i. "Težko1 boš verjela, pa £>e prav dobro spomin jam, ce prav sem sta,?: "^7'S J.et ta smo le enkrat edinkrat ki a li doma prašiča'" Tudi zdaj j in ne gre boljo, ker si lani sosedje = še niso pomagali tiče d seboj in nikakor ni mogel dobi ti•semenskega :krompirjs,"Zdaj pa,ce bi bil le malo^ mlajši in'bolj pri. mo.'.eh, "pravi." bi ped to novo ob last.jo bolje žive3.i,kot smo kdaj prej,Če prav ;je se vojna." Začudila sem se da je tako pogumen,pa mi je začel praviti še o sebi.. "Veš,čeprav sem na pol gluh žc od otroških let, bi šel strašno rad naprej v šole. Učitelj me ;e i - mel najrajši. Pa ni bilo sredstevPotem sem veliko bral. Bral sem natančno in £>r:':' tem vedno iskal jeeto stvari." Zdaj je odšel v hišo in prinesel liakaj na sih brošur ter dejal- To je prava resnica kar tukaj piš^l Zadnjic se.,i^ pa dobil^SIovenca""/ roke.. Trikrat.. sem'ga prebral in trikrat ugotovil., da je dosti lažj v njem. Zato imam rad tovariše partizane'". Tudi dru^e Slovane imamrad. Veliko lepega- je bral o njih. Povedal mi je še,da j3 •ITemec držal že prižgano žveplenko v rokah da bi mu= .zasmodil hišo,pa se vseeno ni pustil kuniti. 10 "Zdaj bo pa kmalu drugače« Le škoda,da bom tako betežen dočakal prav.tco*I: Ves nesrečen je bil star- ček, da nam ni mogel sam nabrati lepih Česenj,ki jih je on vzgojile Tukaj se zdaj nio ve6 ne zgodi,da bi partizanu - pred nosom zaprli vrata,kot se je to zgodilo lani,, Tudi £ivi'l a % rado prodajajo nas i vojski, kar ima jo odveč«. Bvs b obran o i in Nemci doživljajo tudi v 4z.li krajih vedno sldbši spre jem,ko pridejo na ropanje Marsikatera žena jih ze bre? strahu nahruli. Tudi v poteptauih S'holerajinei.h >'e raste narodni ponos in samozavest joaj so tudi oni spoznali v partizanih ne sebične borce za narodovo svobodo in boljše živijen Angela Ocepek« Opomba uredništva i Suha Vrez jina je najbolj nerodo viten del slovenske zorni je, odtod tudi ime«, vr4t4 dE BODO SPET ODPELA, Slovenskemu narodu je lastna izredna žeja po raz voju in po nopredku. 2'ato se ne smemo & udi ti, čo je- bila prva misel, ko so o d čl i fašisti iz naSih krajev, •mi-'.1 na slovenske sole 25-let so učili na Se slo - voneke otroke fasistični učitelji. Ki jim bilo mar., da bi f?n ji ? o i otroci ka;j naučili ,, na. ?prc t no so misli. P i,-Čim manj bodo znal :i, tem bol j? J su?ni bedo .(flavno je,da bedo zmožni nositi vojaško suknjo.' Xo jo i si. Etično uoitel jstvb ediilo, r>o je zdelo našiM na ter SaL za vsaki dan,katerega bodo preživeli otroci f ";:rez slovenske sole i Veliko zel j o, ki jih je spremi« 1jala dolgih 25 let so hotele uresničiti■v par dneh. • 21 Narodno Osvobodilni Svet za Slovensko Primorje je = mobiliziral vse slovensko uciteljstvo na Primorskem. Z velikim veseljem se je odzvalo njegovemu vabilu tudi nekaj uciteljstva iz drugih pokrajin Slovenije. Kljub temu je bilo še veliko pomanjkanje učnih moči, Zato so slovenske protifašisticne žene izbrale iz svojih vrst tiste,ki so bile najbolj zmožne in v ka tere so imele vse zaupanje,da se bodo z ljubeznijo= in požrtvovalnostjo posvetile našim otrokom,katerim v tej borbi kujemo bodočnost. Bile so to preproste= žene,kmečka dekleta,ki so imela po veČini samo par= razredov ljudske šole,vendar se je na poznejših stiD kovnih sestankih in tečajih videlo,da njihovo znan- je ne zaostaja za znanjem tovarišic,ki so obiskova- le italijansko učiteljšče. Iz tega se vidi vsa plit. kost s katero so vzgajali fašisti uČiteljstv« in preko njega mladino. Z veliko ljubeznijo so se spravile tovarisice na dosedanje Šolske sobe. Belile so in čistile. Se par slik,rože na okna,rože na mizo in mračna učilnica = se je spremenila v prijazno šolsko sobo,kakor da bi hotela s tem prikazati razliko,ki bo med bivišo mrač no in novo šole. V mnogih krajih,kjer so šole pozga ne,ali kjer jih ni,so si pomagale,kakor so vedele in znala,samo da se je vršil pouk. Videla sem šolsko so bico nad hlevom,tesno in nizko,a prijazno urejeno in 91 rožami.. Se bolj pa me je ganila "šolska soba" v neki skoraj popolnoma požgani vasi. V sobi,v kateri je kuhalo in stanovalo pet številnih družin je 'bilo postavljenih par klopi. V popoldanskih urah so šli vsi odrasli na delo,ali pa v kako drugo hišo,da se je lahko vršil pouk. In reči moram,da je ta šola po kazala izredno lepe uspehe. Naše učiteljstvo,ki sto N ji sredi naše borbe je postalo otrokom res starejlJi ^tovariš', stare j sa tovarišica. Prikazovalo jim je vso vel j. Čin o in vso tezo naše -borbe, prikazalo jim je kaj vse starši žrtvujejo za svobodo in zato, da se 22 bo< otrokom godilo v življenju boljše,kot se je star cen. Otroci niso hoteli stati ob strani. Pomagati = so začeli pri delu na polju, saj morajo vendar dela ti namesto bratov, ki sc v borbi. Na marsikateri = partizanski njivi si videl učence in uciteljstvo pii skupnem delu. Otroci so nabirali zdravilne caje za vojsko in bolnice pomagali so pri raznašanju pošte= itd. Vsi pa so se zavedali, da se je treba pridno , pridno učiti, saj je treba nadoknaditi mnogo kaj,Če sar jim fašistična šola ni dala in da se je treba = pripraviti za bodočnost, ki bo njihova. Fašisticni= učitelji bi Čudno gledali,, če bi videli kakšno raz- položenje je vladalo na šolah ob sklepu solskega le ta. Otroci so bili žalostni.da zdaj za nekaj časa = ne bo pouka in marsikje na zeljo staršev s poukom = sploh niso prekinili. Kmalu se bodo'.šolska vrata spet odprla. Sacelc v se bo drugo šolsko leto, ki bo dalo nam in naŠim o- trokom svobodo.Otroci 3e bodo z velikanskim vesel -r- jem vrnili v svoj drugi dom. Uciteljstvo se bo s se večjim veseljem vrgle na delo. V prakso bo zdaj pre neslo to, kar se jo naučilo v dveh Fokrajinskih uči teljskih tečajih, ali pa v Okrožnih učiteljskih te- čajih. Matere in žene! Pripravimo za viovo šolsko le to naše otroke in naše učilnice.Povejmo otrokom, da sn imamo ne Si vojski in oblasti zahvaliti, da imamo slovenske šolo in da nam bo naša vojska kmalu, prav kmalu priborila svobodo, ko se ne bo več treba bat j, da bi švabi ali Švabobranci motili nas pouk, požiga li nase šole in pobijali ali aretirali naše učitelj gtvo. Okolica v kateri živi na.ša mladina, naj bo = svetla in vedra, saj se vr.n^ej vzgajajo vedri-in ve seli ljudje, ki'se ne bodoVTiikoli več vkovati v spo ne suženjstva. Skrbimo, da bodo nase učilnice snaž- ne in prijazno urejene. _ / Slovenske z'ene in matere! Še na nekaj je treba = misliti pred začetkom Šolskega leta! I nogo naših va 23 si je še "brez Šol, ogromno naših otrok je Še brez = pouka. I omagajte pri ustanavljanju Šo.1 . ripravljaj te prostore, predlagajte naše najboljše t.ovari £ioe-- za uciteljice! Naš narod je zn an po vsem svetu kot junaški narod, ki si je v najtežjih okolnostih pri- boril svobodo. Naj bo znan tudi kot kulturen pros - vetijen narod, ki si je srodi srdite borbe postavil šole in večerne tečaje, v katerih se vzgaja, da bo znal svobodi izgraa..-.;i • svojo č.omo\ino in m?,vi jati vse svoje sposobnosti. Slovenske zene tekuujmol Eva. TAKO /O TEKMOVALE GORENJSKE PROTIPA8ISTKE. "S r; Mi Žene so tekmovale prav v vsem delu. Povsod si - jih videl: pri mobilizaciji, na sestankih,' na tro- - silnih akcijah, pri neumornem propagandnem delu,vi- del si jih kako pripravljajo obleke ža ha^e boroo, kako skrbno pošiljajo v bolnice vvriboljško ls ran - jence,kako agitirajo za AVITOT-rko posojilo r^rodne- svobode. v Največji uspeh pripada ženam Okraja N v f;ko:C;ielo skem Okrožju. Vse ostale kra4~e so prekosi le .'One se ne le udejstvujejo v odborih OP, temveč vso organi- zacijo OP tudi vodijo. In so nekaj! Njihov okraj se razlikuje od ostalih tudi po tem, da je postal naj- boljši okraj na G-oronsjliecu V tem okraju že davno « ni vec moškega, ki bi bil spodoben za orožje, a .vi- sel v vojsko. Mobilizacija je tu 5 zvedena do kraja. Žene;-so nadomestile moške v odborih 01, v Gospodars ki komisiji, v delu na po!) ju, prav povsod, Organizi rale so obdelavo zemlje s skupno pomočjo :'.n tako na omestile mo^ke sile, ne da bi pri tem trpelo gospo darstvo. V njihovem okraju, za beloplavcgardo ni ve o kotička in celo oni zaslepijenci. ki. so se podali, v 24. X i / bele postojanke se sedaj vračajo domov. Okra j ni od ~ bor CI:, ki ga vodijo 2;ene je organiziral tudi Šols- ki pouk in otroci tega okraja ze hodijo v novo slo- vensko Šolo* v S ene okraja V. so s svojim delom pokazale,kako ~ zna sena nadomestiti moškega tudi v političnem delu in najtežjih poljskih delih ter enkrat za vselej .= razbile napačno mišljenje nekaterih, ki mislijo, da se popolna mobilizacija ne more j.zvesti, ker bi- p t njihovem mnenja 'trpele *8ledna organizacija, V okra jih, kjer prevladuje tako mišljenje, razumljivo ine morejo priti do izraza ženske sposobnosti in najvaS n^jse - mobilizacija stoji na mrtvi tooki. Ti okra- ji pac ne bodo mogli tekmovati s pravkar opisanim - okrajem I . , dokler ne bodo naŠl i pravega odgovora - na vpras? nj*>- kdo naj nadomesti mobilizirano moške? 'Okrožni odbor SP?" Kamnik dobro rapsome potrebe = naših tovarišic bork.-"a"CO se je v tekmovanju zavzel, da posveti vso skrt tovarišicam v vojski. Vsem tova rišicam olandrove brigade je preskrbel perilo.Poleg 'tega pa ?o tovarišice iz IfamnlŠkega orožja poslale vojski -.reko 200 toaletnih vročic' z milom zobnimi- šcetkami in paste, z glavniki, brisačami in podob --h n'im„ • V yde i u za to.varisice borke se jo se prav p oseb no izkazala po svoji iniciativnosti in ir.-najdlj.i.vos ti tovar.i oiea Zdenka, članica 00 SPZZ ir. OOCIKnn ni k. Za po. ast svojih vrst s d napravile največ tovari šioe iz -okrožja Jesenice. V. času tekmovanja so samo v odbore SV'/.'., pritegnile .'preko 600 ž ena, ki delujejo v strogo ilegalnih prilikah, meri tem ko je v vse do le predvsem v delo za našo vojsko zajeto se ve5 žena Ivasi so mobiliziral i v Jeseniškem okraju.rnoge - žene so jih presenetile s svojim zadrzanje... V noki hiši je nož leno obotavljal in mrmral..Toda zona ga je opozorila naj bo bolj uren, 'kajti tovarišem se moč iOči v? dno ni bila zadovoljna z moževo ne o d ločno s t? i, ,Predn6 jo odšel, je ho+el iz nahro t nika- vzeti neke j perila, ker se mu je zdelo škoda preveč nositi s seboj. Z ene pa ga je prestregla in ga z resnim glasom opozorila na njegove bodoče tovarise= stare borce, ki bodo morda njegovo odvisno perilo = potrebovali. NaŠi partizani so drug za drugim spoš- tljivo ponavljali: "To je prava žena". Prav na robu nemških postojank v okrožju Skofja Loka sta dve ženi srečali dva kaj Čudna popotnika l orožjem. Ivjuno nerodno obnašanje in povpraševanje = po nemški postojanki je kazalo, da nista domačina s in da nekaj ni v redu. ICaj, če nista to dezerterja Brž se domislita naši ženi. Povabita ju v hišo in - jima hitita pripravljati palačinke. Dobro zamišljer- na pretveza jima je dala toliko časa, da sta obves- tili o zadevi najbližjega obveščevalce. Tjačeli sta! Tujca sta bila dezerterja iz brigado.Einalu sta pove šenih glav capljala pred bvešČevalcem, toda ne v = smeri njune prejšnje poti, temveč nazaj v brigado = pred vojaško sodišče. Tekmovanje je bilo polno najr^azliČnejših prime rov, ki kažejo, kako se je n? ša žena v borbi in tr- pljenju prekalila v ponosno, samozavestno in borbe- no ženo. Ti primeri so obenem tudi vzgled onim £e- nam, ki še niso doumele svoje vloge v današnjem do- gajanju, aktivistoi. pa so spodbuda za še bolj vztraj no in vsestransko politično vzgojo žene. Iz dopisa tov.Bogdana Osolnika. _ ___v___ jslNECiJA Benečija je tisti del slovenske zemlje, ki je naj bolj okusil tujčev jarem. V Benečiji kraljuje 1500 m visoki očak ;.'stajur8 2. enim očesom gleda na viso- ke tolminske planine, na visoki Krn in na CrregerČi>* Čevo Vršno, z drugim pa zre v nepregledno Furlansko nižino. Okrog sebe vidi Hatajur prijazne beneške va si, ki so raztresena po gričih. Polj vidi le malo , 26 pse pa senčne kostanjeve gozdove in precej strme se nozeli . ronekod se tudi murvini nasadi, katere rabi jo za reje sviloprejk, katerim pravijo tu "kavali - rji". Kostanji so glavni beneški pridelek. Zamenja- vajo jih za furlansko žito, za tolminski sir, in za briška vina. . . Beneško revščino so znali okupatorji dobro izra- biti. Od leta 1866, ko je prišla Benečija pod Itc.ll jo, je dala služkinje za italijanska mesta, delavce in delavke za italijanske tovarne. Predvsem so zna= li izrabljati Benečijo fasisti. Lahkovernemu ljuds- tvu so obljubljali ceste, izboljšanje gcspodarskih= rozmer, znižanje davkov, Šole itd, zato so pa zahte vali od Benečanov, da so oblekli vojaške,fašistične in karabiner.ske suknje. Na stotine jih je padlo za fašistični imperializem na. svetovnih bojiščih, doma pa sc se vedno ostali brez cest, brez kruha, vsako jajce, kokoš in tele so morali prodati, da so plača li davke. Posebno je zadelo Beneške Slovence, ko so jim leta 1930 prepovedali slovenske pridige, slove« sko cerkveno petje in poučevanje verouka v slovens Čini. Po vaseh so pripovedovali, da so takrat vsi =* jokali. Največ pa so fašisti grešili nad Benecijo,= •ko so jeseni leta 1943 vtihotapili med njihove par- tizane domobrance in fašiste, ki so imeli nalogo z ropanjem in surovim vedenjem onemogočiti partizans- ko gibanje med beneškimi Slovenci. Naši so to naka- ne« krnalij: razkrinkali, vendar je ostalo Lied domačini, ki so bili ze tolikokrat razočarani, nezaupanje do partizanov* V zadnjih mesecih se je to nezaupanje = poleglo, Kot da so se Beneškim Slovencem odprle oci. Icvsod zahtevajo, df pridejo naši partiiani, naši = aktivisti, Z velikanskim navdušenjem je bila spreje ta korpusova igralsk? skupina, ki je priredila po vaseh niz mitingov. Povsod so tudi nas ljudje prija zno pozdravili '."Zdravo tovarisice"ali "Smrt fašiz- mu!" Nikjer se nam ni zgodilo več tako kot neki tc- 27 varisici, ki je pred meseci prodirala v Benečije. - Šla je mimo ^o2a in gr pozdravila "Smrt fasižmu"i - : ožalr., ki pozdrava ni poznal in n.i razumel ji je p:d jazrio odgovoril: "En tebei" to je "In te'bi:!! Pred kratkim je dobila Benečija ovoje prvo doma- Če partizansko Četo. Tovariš Jo^ko, ki je zbral pro ctovoljce za to Četo. je z velikim ponosom zagotavi 13al, da ne bo mesec dni, ko bo imela Benečija svo- jo . brigado sestavljeno iz samih domačinov.Pred kratkim je bil miting, katerega je priredil Briško- Benečki ocred in domača Četa. 23"a tem mitingu so pr- vič nastopile tudi domače tovariŠice z recitacijami pevsko točko in igrico "SkrivaČ", Za Benečijo je _ = bil to velik doživljaj, saj doslej beneške žene ni- so bile vajene drugega kot gara bi. Tiste, ki so slu žile po italijanskih mestih,kakor one, ki so_ ostale doma .00 bile sužnje dela. Nikjer nisem videla, da - bi z ene toliko in tako težko garale kot v Benečiji. Žena je morala biti doma, morala delati na polju in nositi seno' s strmih senožeti. !Ti poznala nobenoga- razvedrila razen nedeljske poti v cerkev; Zdaj pe » so tovarISiee prvič javno nastopile. Lica 30 jimgo rela ko so'stopile na pozornico, vendar, so se zelo dobro odrezale, ce tudi so govorile z beneškim na- glasom. Imele smo dva širSa Ženska sestanka,katerih so se udeležile tovariši00 iz raznih vasi. V zelo s* Živahni debati so izrazile svoje težnje 'Beneške ze ne se -zavedajo, da morajo same sebi in ,vsej Beneči- ji priboriti boljše.bodočnost, zato so pripravljene, da bodo i^ridno sodelovale v naši borbi, nred vciem - pa, da bodo vplivale na moške, da bodu šli- kc t pro stovolj-civ.naso vojsko, Težka borba za svobodo, ki je zajela ves slovens ki narod, je pognala korenine tudi v Benečiji.- Vsa =•• Benečija, je. edina v sovraštvu do okupatorja in sva- bobrančeVilTic več se ne "boje izdajstva,ko po jo po - vaseh in gričih, da. odmeva daleč naokrog nesa pesem 28 "Nabrusimo kose",ki se jim je od vseh najbolj pri. - ljubila. 0 B_V E S T J RDSCEKRIŽA __SL0V3NIjJE ' • aš novo ustanovljeni Rdeči križ Slovenije /HK3/ vrši poleg drugih važnih nalog, tudi,posredovan je pisemske poŠte med svojci .in vojnimi ujetniki, = interniranci itd., ki se nahajajo, v sovražnih ali =? nevtralnih drŽavah in naravno tudi med svojci in = pripadniki naše vojske, ki se nahajajo-v zavezniš ^ kih državah.Ta pisma se oddajo pri krajevnih edini- cah RKS odprta,napisane morajo biti s črnilom, in = naj vsebujejo le ia^atka obvestila družinskega znaČa ja. Krajevne edinice odpošljejo_pisma_v večji kuver ti ali-zavoj Acku neposredno"na~5lavni odbor~RKŠ Poizvedovalni odsek je isto tako že začel poslo- vati, za enkrat pa vrši poizvedbe o pogrešancih le na ozemlju Slovenije in Jugoslavije.Poizvedovalni = li£t se dobi pri krajevnih edinicah RKS in naj bo = Čitljivo izpolnjen- v dveh izvodih ter istim potom= kakor pismo poslan G-lavnemu odboru RKS. v* • Oim no dana možnost poizvedb o pogrešancih tudi= v inozemstvu,bomo našo javnost takoj obvestili. Glavni odbor RKS. ^ T -NAŠI OTROCI SO ODPOTOVALI V ITALIJO. \/ ~........?.'...... " teku dveh.mesecev je odpotovalo iz Jugoslavije= v Italijo 775 otrok« Avioni so odpeljali v okreva - lišča otroke onih, ki so jim starše pobili ustaši in Nemci, ki so jim starš-i -pomrli od tufusa,ki se be- re v vrstah NO V, ki sc pomrli v nemških taboriščih. Otroški domovi po vsej Jugoslaviji so bili prepolni- takih malčkov,ki so v najnežnejši dobi spoznali,kaj je gorje. Danes se v dobro urejenih Zavetiščih vese 29 le sonca in svobode, vesele se svojih novih oblek , ob dobro pogrnjenih mizah se popravlja njihovo zrah Ijanc zdravje. Brezskrbno pričakujejo na novih igri ščih in šolah vrnitve v osvobojeno domovino. ravkar je bij. ustanovljen Mladinski dom za tis- te otroke, ki so brez staršev in sorodnikov.Ta dom-: stoji ne lepem kraju, kjer je prostora nc j man J za - 20C otrok do 15 leta. V I ladinskem domu bo samostoj na ljudska Šola in otroški vrtec. Taki domovi se - grade tudi po drugih krajih Jugoi lavi je, da se bodo vanje zatekli vsi otroci, ki so jim okupator,]! in ustali pobili starše in so doslej brez hrana in strehe tava].i .okoli . Posluje že tudi Posredovalnica za d«.lo in zapos-t- litev za vso Slovenijo.Ta pošilja ljudi na delo v ^ kraje,kjer delovne sile primanjkuje Tako tudi'prta krbi mnogim potrebnim zasluzek. Ker so potrebe talčo velike, je bila ustanovljena tudi podružnica, ki de la blizu slovenske-hrvaške meie. .v o m_o ...zvA„. ojgj^o gJi..E_ Hi '|dsek za socialno skrbstvo pri Predsedstvu SF03-- \j/yJe pričel ustanavljati prepotrebne domove za on nemogle stare ljudi. Sedaj celaju že'trije taki do- movi, v katerih čivi preko 300 ljudi, ki zaradi sta rosti ali Česar drugega ne morejo dela bi,Ko bo le mogoče bo odsek te domove povečal, tako da bodo lah ko v njih dobili streho vsi, ki so jo potrebni. JC L i; D IN £ K I D 0 11 30 T jtrS T. 13-7» je blagoslavljal tržaški Škof žrtve bombnega napada; Na pokopališču je bilo ved tisoč = 1 -1' udi 0 Kar na e nkr at s o zfaČel i ki iči s " Smr t o kup a t or j u, hočemo mir! Ne vidite, da nas bodo vse pobili I Mož-j je, Trzsčani, kaj se čakate? Zganite se!"Drugi dan= je val ogorčenja še narasel. Zjutraj so začeli poko pavati mrliče.Zaradi velike vročine je bil smrad ne znosen„Nekate/d so ponujili velike vsote,da bi nji- hove mrliče prej pokopali. Ljudje, ki so to videli, so sp zgražali n-.?d sodstvom., kričeč: "Kaj tudi tukaj se bo začela črna borza? Ti ste,za katere dobit* de- nar, prej pokopljeto, reveži pa rcorajo čakati« Pa - pipete, da sa v Busiji barbari! Vi ste barbari vi !' Stražniki, ki so stali ob strani so skomigali z ra- ni-, ni se pritoževali nad slabo organizacijo in dajaf li ljudem prav Hem&ki vojak je pristopil k zeni; ki je jok-la ob rakvi svojcev in jo je hotel tolažiti. Odpodila ga je rekoč:"Zgubi se podlež!Vi ste krivi našega gorja!" g OH 1 CA. Svateobranci so priredili veselico z izbranim' spor od om. Ljudem pa ni delalo skomin „Pv ora- na ni bila polna, čeprav so na to prireditev povabi li Švabobrance iz Trsta, Ljubljane, Logatca, Postaj ne itd,, ker so se bali, da bi bila sicer dvorana =. prazna .'Naše inteligence pa ni bilo ,raz£n tistih par ki so bili prisiljeni. Gospod Paji ar je imel zelo lep govor v .strogo nacionalnem duliu in udrihal Čez vse kar ni slovenskega in še posebej domobranskega. Kar na enkrat pa je spremenil smer in orisal poslu- šalcem tiste srečne dni, ko bodo domobranci ramo ob rami z nemško vojsko zavojevali zmago nad Evropo. ■ Kakor, drugod, se je tudi v Gorici nemška mobili- zacija dobro iztekla-ampak zs partizane,ne za Femce 31 I j u * 1 j a_n_a Domotranoi so sklicali v mestu protikomunistiČno zborovanje. Njihov "uspeh" je bil ta,da je naša bor bena Ljubljana jasno pokazala,da jih ne mara. Da bi napolnili Kongresni trg so uvedli izdajalci kontrol ne listke,katere je moral vsak pri zborovanju odda- ti. Vsak je. vedel,kaj ga čaka,če ne odda kontrolne- ga listka. Toda .znali so si pomagati. Oddali so lis tek in v masah izginiliNekaterim ni bilo mogoče u iti. Poslušati so morali govore,ki so ostali brez = odziva,le kakih sto plačanih kricačev okrog tribune se je oglašalo. Po govoru "slovenskega voditelja Hip nika" so začeli odhajati Še tisti,katerim se doslej ni poerečilo,kljub temu,da so zdavnaj ni bilo konec sporeda. Dr. Puš je moral po mikrofonu pozivati lju di,da naj vztrajajo do konca. Odhajajoči se na ta = 6*las vpijočega v puSČavi niti ozrli niso. Šli so do mov z zavestjo.;da so bili priča kričečega poraza lju bljanskih švabobrancev* . L! a r i b o r «, Žene in dekleta pridno delajo za partizane. Ne strašijo se ne zaporov,ne mučenja. Dvakrat so že = zborovale v osrčju*tega mesta,v katerem kar mrgoli= špijenov in gestapovcev. Zborovanje je trajalo vso- noč.Posebne požrtvovalne so pri nabiranju prispev - kov za žrtve.nemškega terorja. Na' desettisoce RM /nemški denar/r1 EM je 5 lir/ so nabrale in porazde lile med tiste obubožane družine,ki so jim Nemci po •strelil.i očeta ali mater ali obadva,ali ju pa inter nirali oziroma zaprli.. Tudi^v zapore in internacijo pošiljajo zavoje z živili. Časopise OP raznašajo = .skoro same žene. Časopisje roma iz Maribora skozi va ši ob Dravi do Ptuja in dalje do -Pragorskega in pre ko Slovenske Bistrice zopet nazaj v Maribor in še = ^edno je tako ohranjeno,da ga je mogoče "brati. Kdor odhaja iz Laribora v partizane mu- zvezo preskrbe že- ne. Kadar je .treba partizane in aktiviste prenočiti 32 poiščejo stanovanje žene. Naravnost neverjetno j© zaupanje v poštenost vseh Slovencev v Mariboru«.Neka žena je morala preskrbeti stanovanje« Napotila se = je k slovenski družini,ki je sicer ni prav nic poz nala,kakor tudi oni niso poznali nje»Stopila je do njih in jim preprosto rekla:"Ali bi vzeli nocoj na- ge ljudi na stanovanje?" S tem je bilo vse dogovor- jeno in urejeno. — NA/I DOPISI — Pismo iz goriškega zapora«. Ljuba toverišica ! Niinava besedi,s katerimi bi se ti zahvalile za = vse,kar si nama poslala« Do srca naju je ganila tvo ja dobrota« Bog naj ti vee stotero povrne. Oh, kako hudo je ločiti se od doma od vseh dragih in od dela za narod. L*, draga,trpiva a nič zato,saj veva za - kaj trpiva! Saj nora biti vsaka zavedna Sloven-ka = pripravljena Žrtvovati vse,tudi svoje življenje za svoj narod« Upajmo,da se bomo kmalu spet videle in sicer takrat,ko bo že na£ slovenski narod prost, ko bomo že svobodni« Pozdravi vse tovariše in tovariši ce,tebe pa še posebej pozdravljata in poljubljata Zorka in Karlina. mrvm v ŽLLi / PISMO. Z SNI-!? i V tišini gozda vetru prisluškujem, pozdrav za*te mu vroč izročam. In z zvezdami zvečer se pomenjkujem o bližnji sreči misli jim izročam. « 33 Ko ti prisijejo skoz nase okno • naj povedo ti o vseli mojih potih premeril marsikatero stezo sem samotno krizar.il po dolinah in po mračnih kotih.. Od kar. veo nismo skupaj.morda pozabila si nečbesede^ki sem jih govoril. In hčerkama nisi morda sporočila • kot ob slovesu :iera te opozoril s Če morda tu me zakopali bodo« spolnile vendar bodo so vse zelje sel sem se borit za nas vseh svobodo, za vasyza vse otroke nase zemlje« v • Ce pa sc vrnem bomo srečni skupaj Živeli bomo v hi8i tej ponosni zgrajeni iz žrtev tistih,.ki so pndli tuloO* in poslušali zmage spev zanusni, Jošt„ 4 Z TEETOVANJU. .Danes se nahajamo vsi v dobi tekmovanja« Torej - tudi me gospodinje in matere ne_bomo izostale o Mor sikatera se bo vprašala s"S oim bomo tekmovale?" Po miel.tmo,da jo oan.es nad polovico gospodarstev v skih rokah,torej je v velikem delu odvisno od nas - tudi splošno gospodarstvo.. Pokažimo naroču in našim nožem, da nismo samo enakopravne, ampak tudi enak o vre dneytorej pridne in razumne«, Skrbele bomoPda ne bodo naše kmetije prav nič za ostale za tistimiPki jih vodijo in obdelujejo možje.. Obdelati in pridelati moramo prav toliko kot onieTa ko bomo lahko z veseljem in ponosom zajemale od las tnih pridelkov in pomagale naši vojski« Tudi "posojilo svobode" smo dale in se bomo dale, 34 prav kot gospodarji. Saj ne kadimo in ne pijemo, to rej prihranimo. Prihranke ho pa vsaka dobra gospo dinja naložila na obrestie Tako bomo prinesle zašla ge domu in domovini ob enem pa pokazale svojo ener- gijo, s katero izpolnjujemo svojo dolžnost. Me pa ne bomo. prenehale s tekmovanjem,ko 3e zak- ljuči ta doba o Saj smo gospodinje,žene in matere«. To rej tudi nadeco ne bomo pozabile« Skrbno bomo vzga- jale mladino,da zgradimo iz naših sinov krepostne =- može in iz naših hčera plemenite ženefkakršnih narod potrebuje® Vipavska žena. ZAHVALA TOVARIŠICAM Glavni -oaiii to lu.i E K 0 N 0 M A T. Položaj,20o7o44® Okrožnemu odboru SPŽZ Brkini ' Potrjuj #3 0 prejem sledeča materiala , oziroma bla- ga za r.a Se bolnic.es i Prspečcnca«,.............380 kg O fi C P....... O O O O ........ . O ... O . O . 120 " sladkorja „ . 40 " makaronov ..... r..........., 80 " rasnih d r obnarijy marmelade.pisko t ov ? mila 310 " Vja yaa ta darila se vam. v imenu naših ranjenih = tovarišev najtopleje zahvaljujemo. Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Politkomisars • 'Šef G-SE - major s Cvetko Ivanov1 35