fAndrej Zumer. Svojemu bivšemu nrednikii, ki je vodil z vesco in spretiio roko naš list od 1. 1890.—1894., polaga ,,UČiteljski Tovariš" n«i prerani grob nevenljiv venec, spleten iz livaležiiosti, spoštovanja in prijateljstva. Od vseh, ki so ga poznali pobliže, ki so obČevali z njim prijatcljski ali službcno, ccnjen in Ijubljcn, je zatisnil dne 28. svečna t. 1. oci v nevzdramno spanje pač s presladko zavestjo v srcu, da je bilo njegovo življenje posveceno resnemu dehx, da je bilo pretkano z bogatimi sadovi, da je sveto služilo sveti domovini. Dolge vrste njegovih stanovskili tovarišev in prijateljev se zgrinjajo ob njegovi gomili, in težko jim je pri srcu, zakaj izgubili so z njim plemenitega svetovalca, prijatelja in zagovornika, ki je bil v cast uSiteljskemn stanu, ki je bil kot steber, okolo katerega se ovije šibka rastlina, da se spne kviSku, tja k luČi, ki jo ogreje, okrepi in napoji z zdravimi sokovi. Bil je ucitelj v najlepšem pomenu te besede. Zato je bila vsa njegova dolgoletna, premišljena, na jasnem pojmovanju bistva šolstva zasnovana delavnost konceutrovana v hrepenenju, da sc dvigne naše šolstvo po normalnem razvitku do višine, ki mu jo prinese trezno delo ob svojem Času. Tuje mu je bilo prehlaŠČevanje: z imponujoCo mirnostjo je hitel za svojim smotrom, z gorecim ognjem v srcu, pošteno in pravično. Koder je hodil, se niso odmikali od njega, vzpota so se razvršČale dolge vrste ljnbili zuancev iu tovarišev, tesno hiteČ k njemu po uasvet, po navodilo, po bodrilo. In vedno je bil isti: s pri- jaznim usmevom okolo usten, dober v srcu, plemenit v dejanjih, blag v moČi, močan v blagosti — tak je bil on, Andrej Žumer! Skoro bi dejali: dobrota sama. Zato pa je rasla njegova veljava od spodaj gor; dvignil se je izmed nas. A tedaj ni zajezdil divjega vranca, ki bi ga nosili drzni skoki po naših glavah: ljubeče je hodil med narai, srkal navdušenja poživljajoče moČi iz naših tožba in naporov. Tiho smo sklepali med seboj nerazrušne vezi, navduševali drug drugega in, prepojeni z ideali, hodili na delo, ki je rodilo sadove. In ker je bil vedno med nami, je tudi poznal vse naše težnje. Bil je krepak del našega telesa, zato pa je vedno želel, da bi nam dajala domača zemlja vsaj toliko redilnih snovi, da bi se mogli posvetiti samo napornemu delu na polju našega šolstva, da ne bi bili žrtve poklica in krivičnih pravnih in materijalnili razmer, nego da bi tudi na naše nebo nekoČ vzplavalo solnce v toplih plamenih. Njegovo delovanje ni veljalo samo šoli kot taki, tudi izven nje je delal, žrtvoval Čas in denar. Bil je eden izmed ustanovnikov naše stanovske organizacije, ki se je iz skromnih poČetkov razvila do današnjega ugleda in današnje veljave. Nobena stvar ga ni veselila bolj nego plemenito stremljenje našega naprednega uČiteljstva, katerega Člana se je imenoval s ponosom, katerega prizadevanja je cenil in po moei podpiral. Bil je naše gore list. Če pride kdaj doba, da zavladajo nad nami normalne razmere, se je — žal! — ne bo z nami veselil tudi on. Njegovi dnevi so se iztekli; niso se pa izlili brezsledno v pešČeni zemlji: tam, kjer so zanikli, stoji nerazrušen sklad njegovih del, neminljiv znak njegove vztrajnosti, najlepši monument, ki si ga je zgradil sam. Andrej Žumer je bil rojen 1. 1847. v Gorjah na Gorenjskem. Življenja luČ mu je zagorela tam, kjer mu je tudi ugasnila: v Čudovito lepem košcku naše zemlje. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1869. Z namenom, da se posveti filozofiČnim študijam, je odpotoval v Prago. A kakor je moralo že toliko in toliko naših sinov zaradi bede in uboštva opustiti daljno izobrazbo, je moral tudi Žumer iz istega vzroka opustiti študije. V Pragi mu je bil souSenec slovenski, prezgodaj zamrli pisatelj M. T onejec-Samostal, raed njegovimi gimnazijskimi tovariSi pa je bil tudi sedanji Skof ljubljanski. Prijateljsko občevanje s Tonejcem - Samostalom mu je nemara zbudilo tudi tisto veliko ljubezen do veličastne prirode, ki ga je vezala s tesnimi vezmi zlasti na divno Gorenjsko. A kot pravi pedagog je znal buditi to ljubezen tudi v srcih drugih. Ko mu je bilo lansko leto dano na ponudbo nadzorništvo ljubljanskega Solstva, je bila baS ta Ijubezcn do njegove ožjc domovinc eden izmed glavnih vzrokov, da se ni hotcl preseliti v Ljubljano. Na krajih, kjer je opravljal od 1. 1894. nadzorniški posel, mu je viselo srce z vso vdanostjo. Za napredek gorenjskega šolstva je deloval s svojimi najboljšimi silarai. Ustanavljal je nove šole, stare pa je razširjal in izpopolnjeval, in večjega praznika ni bilo zanj, ncgo kadar je otvoril novo šolo. Takrat je bil ves srecen. Ko je ostavil univerzo, se je odlocil, da postane učitelj. Iz Prage se je preselil v Celovec, kjer je obiskoval en letnik ueiteljišea. Po prebitem izpitu je deloval nekaj Časa v "VValdherrjevem zavodu v Ljubljani, vrliutega je pouceval tudi po nekatcrih najboljših Ijubljanskih liiSali. Kmalu pa je prestopil v javno službovanje ter je bil 1873. 1. definitivno nameščen ter je uČiteljeval na II. mestni Soli v Ljubljani, od koder se je preselil 1. 1891. kot vodja in naducitelj na I. mestno šolo na Praprotnikovo mesto. Že prej, namreČ 1. 1882., je bil imenovan c. kr. okr. šol. nadzornikom za kamniSki okraj, 1. 1888. pa za kranjski okraj. Devet let je tudi zastopal ljnbljansko učiteljstvo v c. kr. mestnem solskem svetu. Ko je bilo 1. 1894. reorganizovano okrajno šolsko nadzorništvo na Kranjskem, sta bila Žuraru poverjena v nadzorovanje kranjski in radovljiški okraj s scdežem v Kranju. Za premnoge zasluge ga jc odlikoval cesar 1. 1895. z zlatim zaslužnim križcem s krono, 1. 1901. pa je dobil naslov ravnatelja. Pokojni Žumer je bil tako kot ucitelj kakor kot nadzornik izredno delaven in žilavo vztrajen, a njegova uspešna delavuost je segala titdi na mnogo drugo polje. Dolgo vrsto let je bil predsednik ,,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", odbornik ,,Slovenske Matice", ,,Slovenske Šolske Matice" in dijagke in ljudske kuliinje v Kranju in v Ljubljani, daljc je bil do svoje smrti vseletni predsednik ,,Uciteljskega konvikta", ki je v prvi vrsti njegovo delo. Deloval je pa tudi na pedagoško-literarnem polju. Bil je nrednik ,,Učiteljskcga Tovariša", v družbi s tovarišem Antonora Razingerjein je izdal Abecednik s stenskimi podobami, Prvo berilo in slovnico in Prvo nemško slovnico — same knjige, ki so učakale mnogo natiskov in ki so še danes v rabi. In to delavno življenje je umrlo. Unni je znaČajen mož, ki je bil sprico postenosti, pravifinosti, dobrohotnosti, zaupanja in plemenitosti tako kot tovariš kakor tudi kot šolski voditelj in nadzornik in kot Človek sploli splošno priljiibljen ne samo med uČiteljstvom, nego tndi med vserai, ki so ga poznali. Njegovo upehano, od premnogega dela izžeto življenje je zapadlo smrti. Lep in plemenit značaj je zasmil prej, preden so bili izvršeni vsi naČrti, ki so mu sanjali v duši. Tako je bogat del naših visokih idcalov oraahnil smrti v naroČje, tako se nam je zagrnila zemlja nad njim, ki bi moral biti še dolgo med nami! In zato nam je tako liudo! Pa mu bodi velik in božji mir v zcralji domači! * V poncdcljck popoldnc, dnc 2. t. m., je bil Žumrov pogrebni izprevod. Kako priljubljcn in kako visokospoštovan je bil rajnik, je pokazal njegov velikanski pogreb. Takega pogreba Kranj ni videl od smrti nepozabnega notarja g. Vikt. GloboČnika. Že pred doloceno uro se je pred hišo žalosti kar trlo izbranega občinstva. Deželni predsednik baron H c i n je telegrafično izrekel sorodnikom svoje sožalje. Prerano umrlemu so izkazali zadnjo Čast: vladni svetiiik vitez K a 11 e n e g g e r in deželni šolski nadzornik Fr. H u b a d kot zastopnika deželnega šolskega sveta, šolski svetnik in ravnatelj dr. Junowicz s svojimi profcsorji, ravnatelj Fran Levec (zastopnik ,,Slovenske Matice") s svojimi profesorji in vadničnimi učitelji, Evgen L a h imenom mestnega šolskega sveta, okrajni komisar S c lii t n i k kot zastopnik radovljiškega, okrajni glavar Al. P i r c pa kot zastopnik kranjskega okrajnega šolskega sveta, domaČe uradništvo in profesorji polnoštevilno s svojimi predstojuiki, nadalje uradniStvo iz Ljubljane, Radovljice in Kraujske gore, Ijubljanska obČinska svetnika Velkavrh in nadinžener Zužek, škofjeloSki župan L. Sušnik, kranjski obČinski odbor s svojim županom, gorjanski obČinski odbor, ,,Narodna Čitalnica v Kranju" in ,,Bralno društvo v Gorjah" korporativno z zastavama, deputacija ,,Slovenskega bralnega društva v Kranju" in ,,MešČanske godbe v Kranju"; zastopniki ,,Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev", ,,Slovenskega u8iteljskega društva", ,,UČiteljskega Tovariša", ,,UČiteljskega konvikta" in .,Slovenske Solske Matice", uČiteljstvo Ijubljansko ter kranjskega in radovljiškega okraja skoro polnoštevilno in posamezniki sosednih okrajev, kranjsko orožništvo, veČ predsednikov krajnih šolskih svetov in županov iz okoliee, mnogo prijateljev in Čestilcev od blizu in daleČ ter izvenredno število dam. Pogreba se je udeležila korporativuo tudi kranjska Ijudska in srednješolska mladina pod nadzorstvom svojih uciteljev. Pred krsto je korakal uČitelj, noseČ na baržunasti blazinici odliko zamrlega — zlati zaslužni križec s krono, ob krsti pa nositelji številnih krasnili vencev. Pri pogrebu je svirala jkranjska meščanska godba. Pred liišo je zapel ,,Citalniški pevski zbor" pod vodstvom učitelja g. Rusa, pomnožen z mnogimi učitelji, v srce segajoČi F. B. Mendelsolmov ,,Beati mortui". Ko se je razlila velika množica po pokopališcu, so spustili rakev v grob. Duhovnik je odmolil zadnje molitve. Zavladal je mir. Potem je stopil k odprtemu grobu uČitelj E. Gangl ter je izpregovoril te besede: In ni ga veČ med nami. Zemlja, ki je použila sokove naših velikih in najveČjih mož, ga je sprejela vase, kjer mu bo sladak iu mircn poSitek. Tu, kjer smrt tajnostno združuje dva svetova, stojimo poleg tiliega njegovega poCivališČa, da se poslovimo od njega, ki nam je bil tako drag in ljub. Tako nam je, kakor da je odpadlo od naših src nekaj svetlega in toplega, nekaj bogatega in dragocenega. Iz naših vrst je stopil mož v najlepšem pomenu te beseda, in težka je praznota, ki jo Čutimo, velika je izguba, ki jo bo obČutil ta košček naše lepe zemlje, koder je bilo njegovo kraljevstvo. In kdo ga ni poznal? Vaše sinje gore so ga poznale, poznale so ga vaše zelene planine, ob šumeči Savi ga je dolgo dobo let vodila pot od vasi do vasi, in povsod so govorili, ko so ugledali vljudnega, prijaznega moža: ,,Gospod nadzornik gre!u A pred njim ni hodil strah, za njim se niso kresale oči in stiskale pesti. Vzduh, ki je plaval ob njem, je bil napojen ljubezni in prijaznosti, prizanesljivosti in dobrohotnosti. Radostno so se mu odpirala vrata, in srca stanovskih tovarišev so mu hitela naproti. Tako je imel svojo Četo, ki je po vešČih njegovih navodilih orala rodno zemljo, da so zlati sadovi gnali veselo rast daleČ naokrog. Danes ga blagoslavljajo ti sadovi, danes so kot kljuČi nebeskih vrat, ki so se razmaknila na stežaj, da mu v utelio in povrafiilo trpljenja zakipi naproti neusahljivi vrelec božjega plaČila. Svojega ognjišca pravzaprav ni imel, a vendar je imel dom, kamorkoli je dospel. Čuvstvo vdanosti in hvaležnosti nasih src se je boČilo nad njim, zato mu je bilo bivanje med nami najljubiše. Ni nam bil sodnik in gospod, bil nam je tovariš in prijatelj, ki je cenil in ljubil, ki pa ni znal kaznovati in sovražiti. Zato pa gore naiša srca ob tem kraju, kjer mu je omagal korak, kot pokopne sreČe sicer, a v lepih plamenili ljubezni in spoštovanja. V truplu, ki ga objemljejo zemeljske moCi, niso samo bivali jasen razum, dozorela premišljenost in sfrokovnjaška znanost, tamkaj je domovala in snovala njegova zlata duša. Zlati križec, podarjen mu od cesarja, blesteČ se na njegovih prsih, je bil zgolj skromen odmev te zlate duše, živeČe v njem. Iu zato nam je sedaj, ko ga ni veČ med nami, težko in hudo, zato nam je tako grenko slovo, ki mu ga kličemo v grob. Nad njegovo gomilo bodo še v naprej vihrali težki Časi naporov in bojev, mnogo vzdihov, mnogo klicev po njem bo zamiralo v tcra valovju, a ne zamre irikdar spomin nanj: za vekomaj stoji uvrščen v galcriji tistih slik, ki nam kažejo naišega stanu najboljše može! Pa ostani z mirom in pokojem, prijatelj, ti zlata duša! Tvoje besede so bila našim srcem semena, katcrih sadove naj uživa do poznili vckov naše slovensko ljudstvo! Bog bodi s teboj! — Pevci so zapeli ,,Nad zvezdami", in nad Žumrom se je za vcdno zagruil grob !