8. decembra bo referendum o volilnem sistemu
Na zahtevo državnega sveta, 43. 710 volivk in volivcev ter 30 poslank in poslancev, je Državni zbor Republike Slovenije 7. avgusta 1996 razpisal predhodni zakonodajni referendum za volitve v državni zbor. Na referendumu bodo v nedeljo, 8. decembra 1996, lahko glasovali vsi državljani Republike Slovenije, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Slovenci, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini, bodo svoj glas lahko oddali le v primeru, če bodo 8. decembra v domovini. V Občini Ilirska Bistrica bodo volišča z izjemo Rečice (gostilna Škorpijon) in Bača (podjetje Javor) na običajnih mestih. Predčasno volišče bo v ilirskobi-striškem matičnem uradu, kjer bodo, tako kot na sedežu okrajne volilne komisije, Bazoviška ulica 14, na voljo tudi posebni obrazci.
Na referendumu se bo lahko glasovalo na naslednje načine: • na voliščih, kjer so volivci vpisani v volilni imenik, • po pošti, če bodo volivci najpozneje 7 dni pred izvedbo referenduma sporočili okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na ta način, • na domu, če se volivci zaradi bolezni ali drugih vzrokov (služenje vojaškega roka, zapor, bivanje v domu za starejše občane) ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču, vendar morajo v tem primeru okrajni volilni komisiji najpozneje 3 dni pred referendumom sporočiti, da želijo glasovati na domu pred volilnim odborom, • na predčasnih voliščih 3., 4. in 5. decembra 1996.
Velikost glasovnice bo enaka kot na državnozborskih volitvah, volivci pa bomo lahko glasovali o treh referendumskih vprašanjih oziroma treh volilnih sistemih, ki so jih predlagali: Državni svet Republike Slovenije (kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema), skupina več kot 40 tisoč volivk in volivcev (čisti dvokrožni večinski sistem) in skupina poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (čisti proporcionalni sistem).
Ker v dveh tednih verjetno ne bo mogoče seznaniti javnosti s predlaganimi volilnimi sistemi - dejstvo je, da večina ljudi sploh ne pozna niti sedanjega načina volitev v državni zbor, kaj šele prednosti in pomanjkljivosti proporcionalnega in večinskega volilnega sistema -, je skoraj verjetno, kot je nekdo dejal, da se bodo "ljudje odločali približno".
Osnovne značilnosti vseh treh predlaganih volilnih sistemov so: • proporcionalni sistem daje glasove zgolj političnim strankam in ne upošteva volivčeve želje, • večinski sistem spodbuja oblikovanje dveh nasprotnih političnih blokov in briše različna politična stališča, volivčevo željo pa uresničuje le navidezno, • kombinirani volilni sistema poskuša združiti prednosti proporcionalnega in večinskega volilnega sistema.
Če bi bil na referendumu 8. decembra, ki ga dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, označuje za zgodovinskega, "saj bomo slovenski volivci lahko prvič neposredno odločali o tako pomembnem vprašanju, kot je volilni sistem", izglasovan kombinirani način, bi imel vsak volivec dva glasova.
6250 Ilirska Bistrica • Bazoviška 19 • 067/42-077
ODPRTO NON-STOP OD 800 DO I830
SPOŠTOVANI KUPCI!
V MESECU DECEMBRU SMO VAM PRIPRAVILI ŠIROK IZBOR NOVOLETNIH IN POSLOVNIH DARIL, ČESTITK TER OKRASKOV.
VELIKA IZBIRA IGRAČ: plastelini Play dob, puzle (od 35 do 5000 kom.), pliš, najnovejše družabne igre (BOOGLE, MIŠELOVKA, UGANI KDO ...), kocke (CLIPO, TRIBLE ...), pobarvanke, flomastri, tablice piši-briši...
NOVOLETNI OKRASKL: za lokale, poslovne prostore in dom, pestra paleta balončkov, okrasnih trakov, novoletnih jelk (okrašenih in neokrašenih), božičnih venčkov, ikeban, špic za jelke, svečnikov, novoletnih svečk, keramičnih hišic, figuric, lučk ... Za izdelavo jaslic imamo prazne in polne hlevčke, figurice, ovčke ... Za okrasitev lokalov in prostorov nudimo plastične Dedke mraze (80 x 60 cm), snežene može, razne napise, okrasne trakove...
POSLOVNA DARILA: velika izbira rokovnikov, stenskih in namiznih koledarjev, namiznih podlog, kompletov kemičnih svinčnikov in peres, navadnih kemičnih svinčnikov, vžigalnikov...
NOVOLETNE ČESTITKE IN RAZGLEDNICE: več kot 150 različnih motivov, UNICEF-ove čestitke in razglednice, male čestitke za darila...
VELIKA IZBIRA NOVOLETNIH DARILNIH VREČK (TUDI ZA STEKLENICE). PAPIRIEV, MAŠNIC ...
Prvi glas bi oddal kandidatu iz njegovega volilnega okraja, za katerega bi želel, da ga zastopa v državnem zboru, drugi glas pa bi namenil političnim strankam ali nestrankarskim listam.
Za izvolitev 88 poslancev državnega zbora (2 poslanca izvolijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti) bi bilo v Sloveniji oblikovanih 44 volilnih okrajev, v vsakem pa bi bil neposredno izvoljen 1 poslanec. Če v nekem volilnem okraju nobeden od kandidatov ne bi dobil absolutne večine, bi se izvedel še drugi krog volitev med dvema kandidatoma z največjim številom glasov. Preostalih 44 sedežev v državnem zboru bi si razdelile stranke in nestrankarske liste po proporcionalnem načelu.
Številne države v svetu (Nemčija, Italija, Japonska, Nova Zelandija, Madžarska) so že, ali pa se na to pripravljajo, opustile čisti proporcionalni ali čisti večinski sistem, zato je predlog državnega sveta nastajal v skladu z njihovimi izkušnjami in znanjem slovenskih strokovnjakov s področja volilnega sistema. Predlog državnega sveta je podoben nemškemu volilnemu sistemu, ki je znan po stabilnem parlamentu, vendar "gre korak dlje" od njega, saj je predvideno, da drugi glas ne bi bil samo glas za stranko, ampak bi volivec hkrati določil, kateri kandidati z liste naj postanejo poslanci. Kombinirani volilni sistem torej upošteva interese volivcev, saj jim omogoča, da v državni zbor izvolijo kandidata, ki ga poznajo iz svojega okolja, ne glede na njegovo strankarsko pripadnost, in politično stranko, za katero želijo, da je prisotna v državnem zboru. Kombinirani volilni sistem torej ne "razoseblja" volivčeve želje in ne povzroča "nepotrebne politične polarizacije".
Volivci se bomo 8. decembra 1996 lahko opredelili o vseh treh možnostih ali pa o nobeni, saj bomo imeli samo en glas "ZA" in kar tri "PROTI". Glasovnica bo veljavna le v primeru, če glas "PROTI" ne bo uporabljen hkrati z glasom "ZA" pri istem vprašanju. Referendum bo uspel, če bo eden izmed treh predlaganih volilnih sistemov dobil polovico glasov udeležencev.
Vladimir Čeligoj je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
Državnozborske volitve so za nami. Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je dobila 25 sedežev v parlamentu, Slovenska ljudska stranka (SLS) 25, Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) 16, Slovenski krščanski demokrati (SKD) 10, Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) 9, Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 5 in Slovenska nacionalna stranka (SNS) 4. Medtem ko strankarski prvaki iščejo odgovor na vprašanje, kdo je zmagal na letošnjih volitvah, ali stranke slovenske pomladi (SLS, SDS in SKD) ali LDS, je predsednik države v četrtek, 28. novembra, sklical konstitutivno sejo novega državnega zbora. Med devetdesetimi poslanci državnega zbora, vanj je prišel po delitvi mandatov, bo tudi Bistričan Vladimir Čeligoj (SDS), ki je v 7. volilnem okraju s sedežem v Ilirski Bistrici zbral 20,86% glasov.
Uradni izidi volitev na Bistriškem kažejo, da je največ glasov dobil kandidat SLS Janko Tedeško (1752 glasov ali 20,92%), vendar mu zmaga v 7. volilnem okraju ni zadostovala za sedež v parlamentu. Le 5 glasov manj je zbral Vladimir Čeligoj (SDS), za njima pa so se uvrstili župan Stanislav Prosen (LDS), ki je dobil 14,71% glasov,
Zlatko Jenko (ZLSD; 12,93%), Franc Lipolt (ZZP; 11,83%), Ljubomir Cvitanič (SKD;
5,35%) in Dimitrij Grlj (DeSUS; 3,52%).
Za ostale strankarske liste in nestrankarske kandidate se volivci niso odločali, saj ni nobena presegla 2% glasov. Stranke slovenske pomladi so na Bistriškem dobile skoraj toliko glasov kot v državi, LDS pa precej manj.
Zahvala volivcem
10. novembra 1996 smo se na državnozborskih volitvah odločali o tem, kateri kandidati bodo postali poslanci slovenskega parlamenta v naslednjem štiriletnem obdobju. Vsem 1747 volivcem, ki ste se odločili dati Vaš glas meni in s tem dosegli, da sem izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije, se iskreno zahvaljujem.
Zavedam se, da me čakajo velike odgovornosti, toda prepričan sem, da bom s svojim delom potrdil Vaše zaupanje.
VLADIMIR ČELIGOJ,
Vaš poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije
Vladimir Čeligoj se je rodil 6. junija leta 1954 in je diplomirani zgodovinar. Od leta 1979 do 1985 je bil tajnik Zveze kulturnih organizacij oziroma takratne Kulturne skupnosti II. Bistrica. Ko si je pridobil zunanjetrgovinsko registracijo, se je spomladi leta 1985 zaposlil kot zastopnik Radenske za področje Kvarnerja. Na lokalnih volitvah leta 1994 je bil kot nosilec liste tedanje SDSS izvoljen v ilirskobistriški občinski svet in postal predsednik njegovega odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem. Svetnik bo ostal še naprej, saj ne bo živel v Ljubljani. Je tudi tajnik Društva za krajevno zgodovino in kulturo II Bistrica in avtor zgodovinskih prispevkov, ki so objavljeni v Notranjskih listih, Primorskih srečanjih in Ilirskih temah. V državnem zboru se bo najprej zavzel za ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici.
Po oblasti oblast!
Življenje povprečnih državljanov Republike Slovenije se tudi po letošnih volitvah najbrž ne bo bistveno spremenilo, saj se bo morala večina še naprej spopadati z vprašanjem kako preživeti. Obljube kandidatov za poslance v državni zbor so se le malo razlikovale od tistih iz preteklosti, pričakovanja, da bo kdo slišal nekaj, kar še ni, se niso uresničila. Plakatov s smejočimi ali resnimi obrazi ni mogel prezreti nihče. Kandidati so se predstavljali z vidnimi emblemi strank na televizijskih zaslonih, prirejali so predvolilne shode, skratka, s komuniciranjem so delovali na volivce; spodbujali so nas, zapeljevali so nas, obljubljali so nam mogoče in nemogoče, "delovali so na nas, da bi mi delovali".
A resnica ostaja tudi po volitvah ista. Gospodarska recesija, če odmislim "zgodbo o uspehu" za nekatere, ogromno število izgubljenih delovnih mest, sporni primeri lastninjenja družbenega premoženja, "enakost" pred zakonom, bolj ali manj prikrito veselje tistih, ki delo še imajo, a zanj ne dobijo plačila, nezadovoljstvo armade upokojencev, "potrti upi" mlade generacije, ki se z življenjem
pravzaprav šele spopada, vse to in še marsikaj drugega govori o tem, da je v Sloveniji čedalje težje preživeti in da namesto socialne države prihaja do izraza nesluteno razslojevanje njenih državljanov.
Neglede na to, kdo bo mandatar in kakšna koalicija se bo oblikovala v parlamentu, imajo najbrž prav tisti, ki trdijo, da bodo tudi v mandatnem obdobju do prelomnega leta 2000 primitivne in do skrajnosti izčiščene oblike liberalnega kapitalizma obvladovale slovensko družbo z vsemi stranskimi posledicami, na drugi strani pa obstaja bojazen, da se del novoizvoljene in desno orientirane oblasti ne bo odpovedal ukvarjanju s posledicami "kužnih bolezni" dveh političnih vladavin, ki sta vsaka po svoje pripeti na strani slovenske zgodovine.
Zato ne gre dvomiti v to, da se bodo nadaljevale tudi oblike odpora proti oblasti s serijo nasprotovanj. Kritika se bo še naprej odražala v tistih primerih, ko se bodo nekatere dejavnosti opravljale nad posamezniki, ki jih v nobenem primeru ne bo zanimala oblast, ampak glavni in neposredni sovražnik - preživetje! Vse to so v bistvu boji, ki
se najbolj zaostrijo takrat, ko v družbi nekaj škriplje, ko postane posamezniku zaradi sistemskega razločevanja življenje v skupnosti vprašljivo, ko mu je onemogočena prihodnost s povsem sprejemljivimi in tudi za oblast željenimi učinki.
Demokracija, v kateri vlada večina, ki sicer manjšini v nobenem primeru ne krati pravice do mnenja, v kateri odloča politika namesto strokovnosti, v kateri si izvoljeni predstavniki ljudstva jemljejo pravico, da sami odločajo o višini svojih prejemkov in o tem, koliko časa bodo morali še delati, v kateri so velikemu delu mladih zaprta vrata, je za mnoge brezsrčna vladavina. In kdo pravi, da ima večina vedno pravi
Posamezniki, ki bodo še naprej odvisni in podložni drugim zaradi lastnega preživetja, se bodo upirali tudi tej oblasti; upirali se bodo oblikam različnih dominacij, izkoriščanju, postavili se bodo proti tistim, ki jih vežejo nase. Polje dominacije in sredstev, s katerimi država že od nekdaj ščiti predvsem državo in ne državljanov, bo ostalo nespremenjeno, ker ne jeseni. Upanje, da bo nova oblast drugačna od prejšnje je jalovo, saj bo, čeprav nekoliko preoblečena, kmalu “spravila v pogon razločevanja, ki so hkrati njeni pogoji in rezultati".
B. Zidarič
Uradni izidi volitev v Državni zbor RS (2. volilna enota, 7. okraj ■ Ilirska Bistrica)
al
<
N
LU
>U
H£)
d
D
O
<
>
o
<
>
<
m
ž
Z
>
<
m
>
		CČ			O š		5	
					O		0	Z
U z	O	5 <	Z	LTI C*	o	8 RUDOLF ŠIMAC	ca D	1
1 LIPOLT FRA ZZP	2 JENKO ZLA ZLSD	3 ČELIGOJ VI SDS	4 RENER EGO KSU	0 ca *U g oOKI	7 NOVAK KAI NSD		9 CVITANIČ L SKD	10 VOLLMEIER RZS
Z
<
m
(J
Z
<
Z
<
Cii
O
u
Q
<
>
č§	^lo	^§1
<
a
u
z
>u
*u
O to
coSo
tn
<
5
O
I-
o
>
<
z
o 2 C
CN O_
O
Z
<
d
>£
LU
Qu
1	KS IL. BISTRICA	752	535	71.10	26	509	89	84	99	5
2	GASILSKI DOM	323	242	74.9	10	232	30	38	28	0
3	CENTER ZA SOC. DELO	413	310	75.1	22	288	36	58	48	2
4	OŠ D. KETTE	327	243	74.3	21	222	27	45	46	0
5	OŠ D. KETTE	473	336	71.0	28	308	42	59	48	1
6	GLASBENA ŠOLA	654	499	76.3	18	481	45	50	144	1
7	AMD	783	545	69.6	37	508	72	87	114	4
8	JASEN	212	170	80.2	14	156	29	14	43	0
9	VRBOVO	261	207	79.3	33	174	39	14	62	3
10	VRBICA	116	116	100.0	17	99	25	16	17	0
11	JABLANICA	132	126	95.5	21	105	18	11	15	1
12	KUTEŽEVO	228	168	73.7	22	146	11	16	24	0
13	TRPČANE	101	86	85.1	15	71	9	15	15	1
14	ZABIČE	263	203	77.2	35	168	17	21	21	3
15	PODGRAJE	240	208	86.7	21	187	46	10	25	3
16	SUŠAK	78	69	88.5	9	60	22	9	7	0
17	NOVOKRAČINE	222	201	90.5	25	176	16	39	25	0
18	JELŠANE	236	176	74.6	19	157	29	23	15	1
19	DOLENJE	178	135	75.8	20	115	37	10	15	3
20	VELIKO BRDO	114	103	90.4	3	100	33	7	16	0
21	M. BUKOVICA	132	99	75.0	4	95	15	8	14	0
22	KOSEZE	304	250	82.2	11	239	25	22	69	1
23	V. BUKOVICA	147	136	92.5	9	127	26	11	44	0
24	SOZE	27	25	92.6	0	25	0	4	12	0
25	D. ZEMON	366	264	72.1	30	234	28	22	53	0
26	G. ZEMON	84	64	76.2	10	54	6	3	3	0
27	PAVLICA	40	36	90.0	0	36	0	7	0	0
28	STAROD	44	42	95.5	4	38	3	0	10	0
29	PODGRAD	478	396	82.8	37	359	20	21	85	5
30	PODBEŽE	102	87	85.3	9	78	3	7	10	1
31	RAČIČE	120	117	97.5	21	96	4	15	32	2
32	SABONJE	78	63	80.8	14	49	9	1	19	0
33	HRUŠICA	222	215	96.8	38	177	6	20	50	1
34	PREGARJE	345	282	82.0	41	241	13	88	18	1
35	PRELOŽE	56	46	82.1	5	41	0	12	1	0
36	ZAJELŠJE	47	47	100.0	2	45	1	3	5	0
37	TOMINJE	97	70	72.2	7	63	19	8	9	0
38	HARIJE	222	165	74.3	23	142	16	17	43	1
40	REČICA	398	306	76.9	24	282	43	19	79	1
41	OSTROŽNO BRDO	92	90	97.8	11	79	0	4	10	0
42	JANEŽEVO BRDO	20	18	90.0	0	18	3	2	1	0
43	K1LOVČE	45	45	100.0	4	41	1	6	5	2
44	BITNJA	100	97	97.0	14	83	8	5	11	0
45	RATEČEVO BRDO	28	27	96.4	3	24	2	3	10	0
46	PREM	149	122	81.9	8	114	4	24	16	0
47	ČELJE	49	47	95.9	8	39	1	13	2	0
48	SMRJE	100	89	89.0	3	86	5	3	24	0
49	TOPOLC	256	186	72.7	21	165	15	23	31	0
50	MEREČE	57	50	87.7	3	47	3	6	18	0
51	PODSTENJE	57	56	98.2	3	53	9	4	23	0
52	ŠEMBIJE	194	175	90.2	19	156	9	22	71	0
53	KNEŽAK	421	332	78.9	47	285	9	25	33	3
54	BAČ	372	325	87.4	28	297	8	16	73	0
55	KORITNICE	163	149	91.4	18	131	0	6	24	0
	POSEBNI IMENIK	61								
	PREDČASNO VOL.		45		2	43	3	5	12	
	VOL. PO POŠTI		30		i	29	2	2	0	2
SKUPAJ		11.579	9.271	80.1	898	8.373	991	1.083	1.747	49
56 VOLIŠČ		ODSTOTKI					11.83	12.93	20.86	0.59
4
3
1
0
0
2
3
1
0
0
0
1
0
0
0
0
2
1
0
0
0
o
o
o
o
o
0
1
0
1 1 o
0
1 o
0 2 2
1 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0
1
1
4
3 0 1
4 4 9 1 1 0 1 3 1 0 1 1 1 0 2 1 0 1 0 2
3
4 3 0 2 1 0 1
3
4 2 0 1 2 1 2 1 7 4 0 7 1 0 1 0 0 4 3 9 2
1
0
1
2
1
0
1
0
4
0
0
1
0
0
0
2
0
0
0
0
1
2
0
1
0
0
1
0
0
1 1 1 1 o
0
1 o o o o
0
1 o o o o
0
1 o o o o
0
1 1 1
o
o
17
15
17 7
18 49 20
3
17
3
5
9
3
4 11
2
10
15
7
1
7
5 11
0
11
4
1
4
25
11
1
2
14
6 1 2 0 2
24
2
0
2
3
0
3
1
0
7
5 2 3
27
15 3
3
8
0
1
2
0
0
1
0
0
1
2
1
1
0
0
0
1
0
1 1 o o o o o o o o o o o 4
o
0
1 o o o o 2 0
0
1 o o o o o o o o o o o o
o
o
8
3 6 5
4 4
14
1
2
2
2
0
1
3
4 2
5 4
4 O 2
14
O
O
6
5 O
0 8 2
3
1
6
4 1 O
0
1 1 O O
0
1 o 2 2 3
3 O
0
5
4 3
1
O
O
9
4
7
1
7
4
10
4 1 O
0
5 2 2
1 O 2 O
0
1 O 2 O O 9 O
0
1
3
0
1
0
1 o o o o 2 O O O O O
0
1 1 O 2 O O O
4 2 2
O
O
14
3
5 12
6 7
13
5 2
0
1 1 1
6 6 1
0 2
1 O 2 3 O
0 3
1 O
0 9
1 O O
7 6
0
1 3 2
0
1
0
1 O
0
3
1
4 2 O
0
5 9
6
8
1 O
1
1
1
1
1
0
1 O
o
o
O
o
0
1
0
1
0
1 o o
0
1 o
0 2
1 o o 2
0 3
1 O O o o o o o o o o o o o
0
1 1 o o o o o o
o
o
2
0
1 1
0
1 1 o
0
1 o o
0
1 o o
0
1 2 o
0
1 o o o o o
0
1 o o o 2 4
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
2
o
o
o
o
o
2
O
o
4
1
3
2
7
1
6
1
O
0
1 O
0
3
1 0
0
1 o o o
0
1
0 2
1 O
o
4 O
0
1 1
0
1 O
0
1 4 O O O O O O O
0
1 O O
0
1 3 1
O
O
15
16
14 13 12
13
15 1 4 2 6 6 O 4
11
3 18 15
4 4
4
12
O
0
3
1 O O
14
5
4 O
4
5 O O
0
1 5 3 O O 3
0 2 2
1 9 2 2
3 10 18
2
O
4
7
1
4 3 1
5 O
0
1 O O O O O 2 O O
3 O O
0
4
1 O 2 O O O
6
0
1
0
1 1 O O
o
o
3 O O
0
1
0
1 1 2 O O O
0
1
4 1
1
2
O
O
O
0
1 O
0
1 O O
0
1 O O o o o-
0
1 1 2
0
1
0
1 1 O O
0
1 o o
0
1 o
0
1 o o o o o o o o o
0
1 o
0
1 2 1 3
O
o
91
24 44 35 62 63
77
25
4 11 10 39 12 32
23
3 35
24 10
5 14 32
9
1
32 9 9
6
78 16
6
4
33 27 12
O
8
13
14 10
2
6
20
3 12
4 4
16
8
6
13
75
47
43
7
4
55
59
38 23 34 87 58 27 23 19 33 29 11 48
43 8
23
21
17 29
27 46 23
6
56
15
16 12 75 10
18 10
28
60 11 33 12
39 85
44 9
10
27
6
39
9
39
50
5
7 20 78 90 32
8 4
110
448
295
1.232	1.752
0.39
0.32	5.35	0.24	1.82	1.09	1.97	0.25	0.27	0.63	3.52	0.72	0.25	14.71	20.92
VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Datum: 11. november 1996
Na podlagi 2. odstavita 90. člena Zakona o lokalnih volit vah (Uradni list Republike Slovenije št. 72/93, 7/94 in 33/94) je Občinska volilna komisija na seji dne 11. novembra 1996 sprejela naslednji
SKLEP
1.	Izid volitev v svete krajctriih skupnosti Občine Ilirska Bistrica se objavi v časopisu Snežnik.
2.	Izvoljeni šobili naslednji kandidati (seznam je priloga tega sklepa).
3.	Razpišejo sc naknadne volitve v volilnih enotah Hrušica, Male Loče, Bač, Tr])čane in Zarečica.
4.	Naknadne volitve se izvedejo 8. decembra 1996.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA predsednik: Mitja Škerlavaj
Seznam izvoljenih kandidatov
I.	KS BITNJA: Slavko Slavec, Valter Frank, Vojko Frank, Anton Boštjančič, Danijel Polh;
II.	KS DOLNJI ZEMON: Anton Primc, Jože Šircelj, Franc Vrh, Drago-Jožef Vrh, Albin Brožič, Emil Vičič;
lil. KS HARIJE: Miroslav Rojc, Bojan Mahne, Roman Hrvatin, Alojz Gombač, Igor Zadnik, loško Jagodnik, Ivan Kocjančič;
IV.	HRUŠICA: ni bilo kndidatov;
V.	KS ILIRSKA BISTRICA:Miran Šepec, Marjan Boris Kalčič, Jožef Vičič, Marija Šlenc-Zver, Saša Batista, Sonja Koren-Čeligoj, Anton Jadran Jenko, Jožef Rosa, Miran Penko, Simon Šajn, Nives Škrlj;
VI.	KS JELŠANE: Branko Udovič, Romano Bro-zina, Božidar Čekada, Dragotin Čekada, Anton Saftič, Bojan Gulja, Jadran Ujčič;
VII.	KS KNEŽAK: Vojko Mihelj, Anton Škrlj, Darko Urbančič, Anton Prosen, Bojan Novak, Stojan Tomšič (na Baču ni bilo kandidatov); Vlil. KS KOSEZE: Jadran Zevnik, Janko Jagodnik, Vinko Božič, Stanislav Boštjančič, Mirko Grlj, Jože Škrlj, Nedeljko Dolgan;
IX.	KS KUTEŽEVO: Franc Maljevac, Danilo Štemberger, Stanislav Prosen (v Trpčanah ni bilo kandidatov);
X.	KS NOVOKRAČINE: Boris Rutar, Josip Štemberger, Franc Ružič, Boris Valenčič, Božidar Štemberger, Josip Šuštar, Branko Rutar;
XI.	KS OSTROŽNO BRDO: Ivan Valenčič, Anton Volk, Jadran Medved;
XII.	KS PODGRAD: Drago Jagodnik, Zdravko Kirn, Danilo Ivančič, Davorin Kresevič, Branka Počkaj, Janez Valenčič, Ivan Križman, Stjepan Miše, Branko Mežnar;
XIII.	KS BREGARJE: Anton Kastelic, Darko Bubnič, Alojz Bubnič, Jožko Tomažič, Jože Frank, Jadran Frank, Damir Frank, Zoran Frank, Mirko Konestabo;
XIV.	KS PREM: Jakec Perenič, Ivan Šircelj, Jože Smrdelj, Bogdan Kovačič, Leonida Pecman, Branislav Grahor, Marijan Tomažič, Jožko Frank, Jožef Frank;
XV.	KS REČICA: Avrelij Gombač, Rajko Jenko, Bogomir Renko, Branko Kastelic, Sašo Boštjančič, Miran Rolih, Ivan Janežič (v Za-rečici ni bilo kandidatov);
XVI.	KS STAROD: Aleksander Primc, Boris Kresevič, Jadran Grlj, Boris Stopar, Milan Grlj ml., Mirko Maljevac;
XVII.	KS ŠEMBIJE: Anica Dovgan-Stare, Vojteh Vrh, Anton Šenkinc, Emil Nadoh; XVIII. KSTOPOLC:Ado Barbiš, Anton Bar-biš, Jožef Kalčič, Miloš Šajn, Tomaž Novak, Milivoj Kaluža, Matija Vičič;
XIX.	KS VRBOVO: Marjan Štefančič, Nevijo Frank, Jadran Kramar, Milan Tomažič, Boris Prosen, Boris Čekada, Stojan Štemberger, Stanko Samsa;
XX.	KS ZABIČE: Ljubica Uljan, Marijan Žele, Edvard Iskra, Ivan Ličan, Anton Boštjančič, Ernest Boštjančič.
AKTUALNO
0 nadaljnji obnovi ceste II. Bistrica-Podgrad bo odločal državni zbor
Stavkovni odbor za zaporo ceste II. Bistrica-Podgrad je v sredo, 6. novembra, sklical tiskovno konferenco. Po že znanih dogodkih v letošnjem letu je njegov predsednik Ivan Boštjančič pojasnil najnovejše okoliščine v zvezi s protestno zaporo dotrajane ceste.
seke: od Podgrada do odcepa za Sabonje (3 km), od Zalčja do Harij (800 m) in sanacijo "propusta" v Harijah. Projektno dokumentacijo za dela, ki naj bi se izvedla v prihodnjem letu, bo direkcija "naročila še v letu 1996".
Če bi državni zbor v celoti potrdil predlagani program, bi postala cesta kolikor toliko sprejemljiva. Dela na načrtovanem odseku se sicer še niso začela, čeprav je tajnik Ivan Barba prisotne obvestil, da bo Cestno podjetje Koper začelo z obnovo takoj po državnozborskih volitvah (zgradilo naj bi tudi pločnik od Lesonita do zareškega mostu), kar pa se zaradi slabega vremena ali česa drugega še ni zgodilo.
Stavkovni odbor je končno le dobil pričakovan odgovor, zato ceste ni zaprl. Res je, da dokument ne pomeni veliko - v njem je jasno zapisano, da ministrstvo ne odloča o tem, ali bo program izveden v naslednjem letu ali ne, stavkovni odbor pa v njem vseeno vidi "osnovo za možnost", da se bodo dela nadaljevala. Stavkovni odbor ne bo prenehal z delom in bo tudi v prihodnjem letu spremljal aktivnosti občinske uprave in izpolnjevanje obljub ministrstva za promet in zveze zato, da se ne bi končalo tako kot leta 1994.
Konec septembra je bil vil. Bistrici Anton Šajna, direktor Direkcije za ceste Republike Slovenije, ki je predstavnike krajevnih skupnosti Podgrad, Harije in Rečica ter občine prepričeval, da je po podatkih direkcije promet na cesti pod republiškim povprečjem in da je za veliko število prometnih nesreč bolj kot cestišče kriva neprimerna hitrost voznikov. Direkcija se je oktobra odločila, da bo obnavljala del ceste od vasi Dobrepolje do II. Bistrice.
Pričakovanja stavkovnega odbora se niso uresničila, saj ni dobil pismenih zagotovil o začetku del v letošnjem ter program obnove v prihodnjem letu. Potem ko je stavkovni odbor s stališčem direkcije seznanil krajane, ki se z njenim molkom niso strinjali, je od ministrstva za promet in zveze ponovno zahteval konkreten odgovor in zagrozil, da bo cesto zaprl 10. novembra, če je do takrat ne bo začelo obnavljati. Pismeno zagotovilo direkcije je stavkovni odbor prejel šele konec oktobra - v njem je rečeno, da bo ministrstvo začelo še letos obnavljati del ceste od vasi Dobrepolje do II. Bistrice (dela naj bi se končala prihodnje leto), novoizvoljenemu državnemu zboru pa bo v prihodnjem letu predlagalo še naslednje od
november 1996	__________

. 5 ' :• j
PO OBČINI
Na podlagi določil 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 18/95) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na seji dne 29. 10. 1996 sprejel
PRAVILNIK
0 pobojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva v Občini Ilirska Bistrica
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v Občini Ilirska Bistrica.
2.	člen
Sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma se zagotavljajo iz občinskega proračuna in drugih varov, njihovo višino pa določa občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto in se dodeljujejo kot posojila ali subvencioniranje obrestne mere za najeta posojila.
3.	člen
Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene:
-	povečanje zaposlovanja oziroma pridobitev novih delovnih mest za delavce s področja Občine Ilirska Bistrica,
-	posodobitev in razširitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet,
-	nakup oziroma posodobitev opreme in zagonske stroške,
-	nove proizvodne in storitvene programe,
-	nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov',
-	urejanje oziroma nadomeščanje proizvodnje z novimi ekološkimi programi,
-	investicije za varčevanje z energijo in okolju prijazne proizvodne dejavnosti.
4.	člen
Za posojila oziroma subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	podjetja v zasebni in mešani lasti z najmanj enim zaposlenim delavcem (enote malega gospodarstvo),
-	samostojni podjetnild,
-	občani, Id so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev. za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju Občine Ilirska Bistrica.
5.	člen
Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, Id poleg pogojev, ki jili zahteva banka oziroma druga pravna oseba, katera združuje sredstva za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, ter ta pravilnik, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije:
-	ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in ustvaijajo možnosti zaposlitve za nedoločen čas,
-	opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki so ekološko neoporečne.
Pri enakovrednih programih imajo prednost investicije, ki zagotavljajo večje število delovnih mest.
6.	člen
Sklep o razpisu natečaja in razpisnih pogojih za dodelitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma sprejme odbor za gospodarstvo, kmetijstva, drobno gospodarstva in turizem.
7.	člen
Sklep o razpisu natečaja se objava v sredstvih javnega obveščanja in mora vsebovati:
-	znesek sredstev, namenjenih za posojilo oziroma za subvencioniranje obrestne mere,
-	namene, za katere se dodeljujejo sredstva po natečaju,
-	navedbo, kaj mora prošnja vsebovati in kdo lahko v natečaju sodeluje,
-	višino obrestne mere za jjosojila ter stopnjo subvencioniranja obrestne mere,
-	najdaljšo dobo vračanja posojila,
-	rok za vložitev zahtev, Id pa ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave razpisa,
-	naslov, na katerega sc vložijo tožbe,
-	navedbo dokumentacije, Id jo mora prosilec predložiti:
a)	investicijski program ali poslovni načrt,
b)	drage listine oziroma dokumentacijo, kijih določi odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem,
-	vire financiranja projekta,
-	predvidene rezultate programa oziroma investicije,
-	rok, v' katerem bo sprejet sklep o dodelitvi sredstev in rok, v katerem bo ta sklep po sprejetju poslan vsem prosilcem.
8.	člen
Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmiinj 30% lastnih sredstev. Posojila se odobrava z dobo vračila do 5 let, višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije.
9.	člen
Višina obrestne mere za posojila in delež subvencioniranja obrestne mere se določi pri vsakem natečaju posebej, glede na obrestne mere, ki veljajo za tovrstna posojila pri banki, s katero se sklepa pogodba.
Delež subvencioniranja obrestne mere ne sme biti večji od 50%. Posojilo, za katero se subvencionira obrestna mere, je moralo biti odobrpno največ leto dni pred objavo razpisa in največ za dobo 5 let.
10.	člen
Prošnje sprejema Občina Ilirska Bistrica - oddelek za gospodarstvo in finance.
Odbor za gospodarstva, kmetijstvo, drobno gospodarstva in turizem prouči prošnje za razpisana sredstva, pregleda dokumentacijo in sprejme sklep o odobritvi sredstev.
11.	člen
Sklep o dodelitvi sredstev mora odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem sprejeti najpozneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka. Sklep se posreduje vsem prosilcem najkasneje v roku 15 dni po sprejemu. Na sklep odbora je možna pritožba na občinski svet v roku 8 chii od prejema sklepa.
Odbor je dolžan seznaniti občinski svet o delitvi posojil oziroma subvencioniranju obrestne mere.
12.	člen
Sklq)anje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja banka oziroma draga finančna organizacija, s katero župan Občine Ilirska Bistrica sklene ustrezno pogodbo.
13.	člen
Posojilna pogodba, sprejeta med posojilodajalcem in posojilojemalcem, mora biti sklenjena v skladu s tem pravilnikom in sklepom odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem. Poleg bančnih določb mora vsebovati še naslednje:
-	obveznost posojilojemalca, da posojilo porabi namensko,
-	rok za pričetek poslovanja, če obratovalnica oziroma podjetje še ne obratuje,
-	rok, v katerem mora posojilojemalec na novo zaposliti delavce, šte-vilo delavcev in za kakšen čas, če je bilo posojilo dodeljeno zaradi zagotavljanja novih delovnih mest,
-	obveznost, da posojilojemalec v primera, če ne izpolnjuje katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe, takoj vrne posojilo ah neodplačan del posojila z obrestmi po zakoniti zamudni obrestni meri,
-	določbe glede zavarovanja plačila.
14.	člen
Posojilojemalec prične črpati posojilo takoj po podpisu in v skladu s posojilno pogodbo in ga mora porabiti najkasneje v treh mesecih.
V	kolikor ga zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izkoristiti v predvidenem roku, mora v 15 dneh pred iztekom roka obvestiti banko in navesti razloge za podaljšanje roka koriščenja posojila.
15.	člen
Po končanem investiranju sredstev, najkasneje pa v roku enega leta od dodelitve sredstev, mora prejemnik sredstev podati poročilo o namenski porabi sredstev odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem, ki poročilo pregleda in o upravičenosti porabe dodeljenih sredstev poroča občinskemu svetu. Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, in izpolnitev obveznosti lahko preveri tudi banica.
16.	člen
V	primera ugotovljene nenamenske porabe sredstev je prejemnik sredstev dolžan takoj vrniti posojilo ali neodplačan del posojila z obrestmi po zakoniti obrestni meri, za obdobje od dneva nakazila dalje.
17.	člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnih objavah Primorskih novic (19. novembra 1996) in začne veljati naslednji dan po objavi.
Predsednik Občinskega sveta Številka: 403-39/96-220	Občine Ilirska Bistrica:
Ilirska Bistrica, 29. 10. 1996	Zorko Šajn, dipl. ing.
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 1996 (Uradne objave št. 19/96) in 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 18/95) ter na predlog Odbora za gospodarstvo, kmetijstva, drobno gospodarstvo in turizem z dne 07. 10. 1996, je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na seji dne 29. 10. 1996 sprejel
SKLEP
o razpisu sredstev za dodelitev finančne pomoči
a)	za ureditev travnikov
(založno gnojenje, ravnanje terena, čiščenje zarasti, ureditev poti),
b)	za ureditev' pašnikov
(založno gnojenje, čiščenje terena, postavitev ograje, ureditev oskrbe z vodo),
c)	za ureditev trajnih nasadov'
(čiščenje terena, priprava terena, založno gnojenje, postavitev ograje in opore).
l.
Višina razpisanih sredstev finančne pomoči:
pod a) 410.508,00 SIT podb) 1.070.000,00 SIT pode) 1.070.000,00 SIT
II.
Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki opravljajo kmerijsko dejavnost na območju Občine Ilirska Bistrica in:
pod a) do sedaj za te namene še niso prejeli nikakršne finančni pomoči oziroma nepovratnih sredstev ter so z ureditvijo pričeli v letu 1995 in 1996 in imajo že delno urejene travnike,
pod b) do sedaj za te namene še niso prejeli nikakršne finančne pomoči oziroma nepovratnih sredstev ter imajo urejenih pašnikov v velikosti najmanj 2 ha, pod c) so zemljišče uredili v letu 1995 in 1996 oziroma delno uredili v letu 1996 v velikosti najmanj 0,6 ha.
m.
O dodelitvi sredstev' bo odločal odbor občinskega sveta za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem na podlagi mnenja Kmetijske svetovalne službe Ilirska Bistrica, ki ga pripravi na podlagi ugotovitve oziroma ocene dejanskega stanja. Odbor bo najpozneje v roku 15 dni po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi, na katerega je možna pritožba na občinski svet v roku 8 dni od prejema sklepa.
IV.
Vloge z vso potrebno dokumentacijo je potrebno oddati najkasneje v roku 30 dni od objave sklepa v Primorskih novicah.
V.
Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po končanem razpisnem roku, bodo zavrnjene.
VI.
Prosilci bodo prejeli le delno povračilo stroškov, višina finančne pomoči pa je odvisna od površine urejenih zemljišč prosilcev in predvidenega zneska sredstev za delitev.
VIL
Vlogi s podatki o vlagatelju z obrazložitvijo ter prikazom strukiurc in vrednosti dosedaj opravljenih del prosilci priložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti (potrdilo UE o statusu kmeta), zemljiškoknjižni izpisek ali pogodbo o najemu zemljišča za parcele, za katere prosijo finančno pomoč in izjavo, da niso prejeli sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni (velja za točki a in b).
vin.
Prosilci pošljejo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica (tel. 067/41-361).
Predsednik Občinskega sveta Številka: 408-38/96-220	Občine Ilirska Bistrica:
Ilirska Bistrica, 29. 10.1996	Zorko Šajn
{Siiežnilž______________________________
Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, 1ax. 067/41-124 Ustanovitelj: Bonslav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce". Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc,
Franc Gombač. Ivko Spetič /predsednik/
Urednik, novinar In lektor: Branko Zidarič Urednik športne strani: Zdravko Debevc Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1600 izvodov
Snežnik • stran 4
PO OBČINI
november 1996
GOSPODARSTVO
Nagrada za kakovost Anici Prosen
V podjetju Poliuretani-Plama, ki je v zadnjih letih veliko vlagalo v posodobitev tehnološke opreme, se zavedajo, da je v procesu proizvodnje najpomembnejši človek, zato so se lani odločili, da bodo enemu izmed delavcev podeljevali nagrado za kakovost.
Posebna žirija ni imela lahkega dela, saj je letos prejela kar 7 predlogov (Zlatka Rutar, Rinalda Iskra, Anica Prosen, Željko Bra-tovič, Jože Frank, Vladimir Smajila, Evgen Ivančič), v Evropskem tednu kakovosti, ki je pod geslom "Zmagujmo skupaj" potekal od 11. do 17. novembra, pa je nagrado za kakovost dobila Anica Prosen, vodja finančne službe iz Obrova, ki je v Poliuretanih-Plami zaposlena več kot 25 let.
sicer ne bi mogli izvažati na tuje trge, kamor prodajo 2/3 proizvodnje. Izdelki Poli-uretanov-Plame doma niso več v privilegiranem položaju, saj se Slovenija vse bolj odpira tuji konkurenci, kljub temu pa podjetje dosega dobre poslovne rezultate. V zadnjih štirih letih so namenili kar 9% celotnega prihodka ali 12 milijonov DEM za naložbe, po začetnih težavah pa jim je uspel tudi postopek novaflex.
Direktor podjetja Radoš Gregorčič, ki ji Anici Prosen izročil likovno delo Marjana Černigoja iz Nove Gorice, je dejal, da se danes kakovost kot vrednota drugače ceni, kar je pripomoglo k temu, da so v Poliureta-nih-Plami hitro znižali število reklamacij. Kljub temu, da v podjetju proizvajajo bistveno bolj zahtevne izdelke kot v preteklosti, se njihova kakovost povečuje, saj jih
Dobri poslovni rezultati podjetja so torej predvsem posledica kvalitetnega dela vseh 240 delavcev. S tem se je strinjal tudi Marjan Tiselj iz Območne gospodarske zbornice Postojna, ki si želi, da bi nagrado za kakovost podeljevala tudi druga podjetja, saj bi kvalitetno delo posameznika hitro vplivalo na sodelavce, vsi skupaj pa bi lahko kakovost prenesli v celoten delovni proces.
wmm
CENJENE OBČANE VABIJVIO
V SOBOTO, 30. 11. 1996, OD 10. DO 12. URE NA OTVORITEV PRENOVLJENE TRGOVINE NA TOMŠIČEVI 6.
ZA DOBRO POČUTJE BO POSKRBEL "VINAKOPER".
:
OB PRIGRIZKU BOSTE LAHKO POSKUSILI CELO VRSTO RAZLIČMIH VIN.
Vljudno vabljeni
TRGOVINA
6250 ILIRSKA BISTRICA, TOMŠIČEVA 6
AKTUALNO
Če še niste, boste kmalu prejeli zloženko Upravne enote Ilirska Bistrica
Upravna enota Ilirska Bistrica, ki deluje od začetka leta 1995, je začela okoli 4.800 gospodinjstvom v občini pošiljati zloženko, v kateri je obilo informacij o tem, kakšne storitve jim ponuja in kje jih opravlja, da bi spoznali njeno vlogo in razliko med UE in drugimi državnimi organi ter občino.
UE so pravzaprav teritorialni organi državne uprave, ki na podlagi zakonodaje opravljajo delo različnih ministrstev na območju ene ali več lokalnih skupnosti tako, da odločajo o upravnih zadevah na prvi stopnji.
UE Ilirska Bistrica ima trenutno 29 zaposlenih delavcev od predvidenih 35, ki si v treh oddelkih (upravne notranje zadeve, gospodarstvo, obča uprava in skupne zadeve) ter v krajevnih uradih v Podgradu in Knežaku prizadevajo za to, da bi bili občani in tujci deležni kakovostnih in hitrih storitev.
Branko Celin, načelnik UE Ilirska Bistrica, je povedal, da spremenjena zakonodaja, ki je marsikaj, kar je bilo prej v pristojnosti občin, prenesla na UE, ljudem še vedno povzroča težave, čeprav so postavljene usmerjevalne table in napisi v občinski stavbi, kjer ima svoje prostore (330 m2). Odnosi UE z občino so bili in so še vedno občutljiva zadeva. Problemi glede prevzema prostorov in opreme obstajajo že od začetka njenega delovanja. UE plačuje občini "sorazmerni del obratovalnih stroškov"; doslej je bila tudi z njenim denarjem obnovljena steha občinske stavbe, sofinancirala je nakup nove telefonske centrale, svoj delež pa bo prispevala še za obnovitev stopnišča. UEsi prizadeva, da bi bili njeni odnosi z občino korektni, saj opravlja storitve za iste občane (v Občini
Priznanje za Mašun
S ciljem, da bi izboljšala urejenost okolja, je Turistična zveza Slovenije od aprila do konca oktobra ocenjevala urejenost slovenskih krajev pod geslom ''Moja dežela - lepa, urejena in čista”. Po predhodni selekciji na občinski in regijski ravni so komisije ocenjevale kraje, razdeljene v 8 kategorij (večja mesta, srednja in manjša mesta, izrazito turistični kraji, turistični kraji, kraji s prehodnim turizmom, izletniški kraji, hribovski in drugi kraji). V kategoriji hribovski kraji se je gozdna pristava Mašun uvrstila na 2. mesto za Robanovim kotom. Letošnja akcija se bo zaključila 7. decembra s podelitvijo priznanj v Slovenskih Konjicah.
FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA
Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
•	zelena zdravila
•	čaji in čajne mešanice
•	ortopedski pripomočki
•	ortopedski vzglavniki
•	Chicco program za otroke in otroška hrana
•	preventivne in terapevtske kompresijske nogavice
•	obvezilni program
•	madicinska kozmetika
Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte).
OŠ Dragotina Ketteja	'
OE DELAVSKA UNIVERZA Ilirska Bistrica
VABI K VPISU V
•	jezikovne tečaie za odrasle
(ugodne cene - sofinanciranje ministrstva za šolstvo)
•	programe
-	proda jalec
(trgovska šola in prekvalifikacija)
-	trgovski poslovodja
(poslovodska šola in prekvalifikacija)
Vpis in informacije:
DELAVSKA UNIVERZA, Jurčičeval, tel: 81-022
V__________________________________________________J
'XXX »XXX

XXX
A V

Ilirska Bistrica trenutno živi 14.624 prebivalcev), poleg tega pa občini posreduje tudi določene podatke, do katerih je zakonsko upravičena, s pomočjo državnih informacijskih sistemov. Ko bodo informacije o delu UE dostopne tudi na Internetu, bo država še bližje državljanom.
Upravna enota
Ilirska Bistrica
©
Kaj vem o novi obliki
državne uprave /Cl/ f ’
OGLAS
Nova trgovina v Lesonitu
Morda je med vami kdo, ki še ne ve, da na Topolu ni več Lesonitove trgovine s pohištvom. Preselili smo se v Lesonit, Nikole Tesle 11.
Še vedno prodajamo različno pohištvo, sedežne garniture, mize in stole, stavbno pohištvo, ladijski pod ter vse vrste pohištvenega okovja. Ponudbo smo še razširili; na zalogi imamo različne iverne plošče in furnir.
Seveda prodajamo tudi vse izdelke iz Lesonitovega programa: vlaknene plošče ULTRALES, dekorativne plastične laminate MELANITin KONAL, zidne obloge POLO in DEKOR z ustreznimi zaključnimi letvicami.
Novost v naši ponudbi so talne obloge MELALESpod iz pravega furnirja in MELApod\/ imitaciji lesa. Prednost teh talnih oblog pred klasičnimi parket! je ta, da je njihova površina dokončno obdelana in zato bolj odporna na obrabo kot parket, montaža pa je hitra in enostavna. Pomembno je tudi to, da so cenejše od parketa.
V novi trgovini Vam posebej priporočamo nakup sedežnih garnitur iz uvoza, delovnih pultov in sobnih vrat.
Obiščite nas, da boste seznanjeni z našo ponudbo! Trgovina je odprta od 8. do 1530, ob sobotah od 8. do 1130. Direktni telefon je 067/81-097.
VAŠA TRGOVINA
KINO
PROGRAM FILMOV V DECEMBRU
DAN NEODVISNOSTI, amer. barv. fantastični; najbolj gledan film leta 1996 v Ameriki; 1. decembra ob 18. uri in 2030.
HIŠA STRAHOV, amer. barv. melodrama; igrajo: Meryl Streep, Jeremy Irons, Antonio Banderas, Winona Ryder; 3. decembra ob 2030.
OD MRAKA DO ZORE, amer. barv. thril-ler; igrajo: Harvey Keitel, George Clooney, Quentin Tarantino; režija: Robert Rodriguez; scenarij: Quentin Tarantino; 6. in 8. decembra ob 2 O30.
ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA, amer. barv. komedija; igrata: Michael Keaton, Andie MacDovvell; 7. decembra ob 18. uri in 20!0.
ALCATRAZ, amer. barv. thriller; igrajo: SeanConnery, Nicholas Cage, Ed Harris; 13., 14. in 15. decembra ob 2030.
FENOMEN, amer. barv. thriller; igra: John Travolta; 20. decembra ob 2030,21. decembra ob 18. uri, 22. decembra ob 20i0.
ZOE DO GROBA, amer. barv. odštekani thriller; igrajo: Erič Stoltz, julie Delpy, Jean-Hugues Anglade; 21. decembra ob 2030, 22. decembra ob 18. uri.
JACK IN SARA, amer. barv. komedija; 24. decembra ob 20'°, 25. decembra ob 18. uri.
ČAS ZA UBIJANJE, amer. barv. thriller; igrajo: Sandra Bullock, Matthevv McCona-ughey, Samuel L. Jackson, Kevin Spacey; režija: )oel Schumacher; 25. decembra ob 20!0, 28. decembra ob 18. uri, 29. decembra ob 2030.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa!
KINO
			
			
Gozdne ceste na postojnskem gozdno gospodarskem območju
Zakonske spremembe, racionalizacije in prestrukturiranja gozdnih gospodarstev v preteklih letih so spremembe, ki so se že takoj na začetku devetdesetih let odrazile na vzdrževanju in gradnji gozdnih cest, saj je le-ta skoraj povsem zamrla. Redno vzdrževanje pa se je tako skrčilo, da bomo posledice zaradi nerazumnega zmanjševanja prepotrebnih sredstev za vzdrževanje cest sanirali vsaj še desetletje. Z Zakonom o gozdovih in Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest je bilo pravno urejeno stanje glede zbiranja in razporejanja sredstev za vzdrževanje. Žal to v praksi pomeni, da ostajajo za gozdne ceste razporejena skromna sredstva, ki se realno iz leta v leto še zmanjšujejo. Navkljub vsemu upamo, da uspešno rešujemo zapoznele grehe preteklosti, saj vzdržujemo ceste vsaj v voznem stanju in, če je le mogoče, izvedemo tudi kakšno investicijsko delo.
Ni vse lepo,
V času, ko se "marsikdo bori za golo preživetje", se mi je dvom, ali naj se lotim pisanja ali ne, počasi le razblinil. Sam sebe sem namreč končno prepričal, da problemi glede trnovskega pokopališča niso nikakršno obrobno vprašanje, temveč bi morali biti krepko vključeni v okvir varovanja naše kulturne dediščine. Želim si, da bi moj prispevek izzvenel kot nekakšna "konstruktivna kritika", ki bi pripomogla k izboljšanju stanja, ne pa kot podcenjevanje ali celo žalitev bralcev.
Trnovsko pokopališče je bilo pred leti, razumljivo, slabše urejeno kot danes. In vendar sedaj pogrešamo nekaj navidez drobnih reči, ki so mu nekdaj dajale svojevrsten pečat pristnosti, skratka, zmanjkalo je tiste plemenite "patine" ali - če hočete - sloga. Posebnost osrednjega dela pokopališča je njegova položno spuščajoča se lega, ki daje prijetno podobo celi Ilirski Bistrici, ne samo bližnji okolici. Za vse svete smo se na njem vedno zbirali verni in neverni, navzočih je bilo veliko znanih in neznanih obrazov, številni so bili izseljeni domačini. Tudi tujci, sorodniki naših ljudi, niso bili redki gostje. Ko se je zvečer stemnilo, smo od daleč občudovali stotine drobnih lučk in se bali, da jih ne bo ugasnil dež ali upihnila burja ... V tem pogledu se slika tudi danes ni spremenila. Mogoče se je modernizirala le vsebina pogovorov, ki velikokrat ne spadajo na kraj večnega počitka. Običaji ob priliki blagoslavljanja grobov - pravimo jim "po grobeh" -so pač ostali enaki. Rekli boste - precej idiličen in nostalgičen opis časov iz naše mladosti. In danes! Vse je urejeno: poti, mrliška vežica, vodovodna pipa, odvoz smeti ...Pa vendar: plamenčke sveč res lahko gledamo ponoči, a njihova svetloba je rdeča, skozi plastiko "lončkov" ne vidimo trepetanja, življenja in optimizma. Zadnji trgovski "izum" so celo posebne električne večne lučke, sterilne, hladne in oropane vsega človeškega.
Nagrobniki predstavljajo posebno poglavje. Marsikje so skromne, a prijazne, nekatere
kar se sveti
zapuščene, zamenjali moderni, ki so jih žalujoči postavili poleg takih umetnin, kot so nagrobni spomenik družine Žnideršič, delo slovitega mojstra Plečnika, "Tomšičev mavzolej" in propadajoča, s prvo svetovno vojno povezana "kapelica z angelom" (kdo se jo bo usmilil in obnovil!). Kje so pomniki, narejeni iz toplega kraškega kamna! Kje so revni, "asketski" in cementni križi, enostavni napisi in skromni okviri! Marsikatere so zamenjali novi, ki so na pokopališče prinesli občutek, da je večina počivajočih umrla v zadnjem desetletju. Deli preteklosti so enostavno izbrisani; košček naše identitete je izgubljen. Najbolj pa moti podobnost "modernih" nagrobnikov. Preveč je opazen industrijski, serijski, tudi kičast pristop k izdelavi. Poleg poliranih plošč, katerih oglate oblike so tuintam nekoliko omiljene s kakšnim krožnim izrezom, je še nekaj vaz in tipiziranih napisov.
Najbolj zaboli hladnost marmorja, v večini belega s sivimi progami ali ostro črnega, neskladnega z našim okoljem in našo dušo. Brez zamere: včasih se mi zazdi, kot da gre za nekakšne sisteme, podobne lego kockam. Glede monotonosti jih lahko vzporejamo le z dolgočasnimi avtomobili, katerih oblika pa
je, razumljivo, le veliko bolj podrejena funkcionalnosti. Da ne bo nesporazuma: nič nimam proti novim nagrobnikom, saj ne moremo zahtevati samih umetnin in unikatov, a za cene, ki niso majhne, bi nam "kamnoseki" lahko ponudili nekaj več... Če je le mogoče, obdržite stare nagrobnike, saj nam veliko povedo in še dušo imajo.
Naj zaključim s problemom, ki ga ne morem prezreti: ob grobu, kjer počivajo moji predniki, je, brez dvoma dobronamerno, a po mojem mnenju neodgovorno, zgrajen dvignjen ozek "prehod" in nanovo postavljen nagrobnik, tako da je od sosednjega (našega) višji za kakšnih 40 cm ter dobesedno ruši harmonijo tistega dela pokopališča. Poleg tega pa je poseg zahteval razširitev, tako da ležita star in nov grob preblizu, čeprav je bilo prej med njima veliko prostora. In tako je "naš" star in skromen grob utesnjen med sosednja kot kakšen nebogljen revček. Kljub temu, da opisan primer po mnenju marsikoga bolj spada v rubriko "pisma bralcev", ga omenjam, saj gre za dokaj pogosto početje v slo-
gu "zakona močnejšega". Olika bi zahtevala vsaj pogovor s sosedi, predvsem pa mnenje strokovnjakov, sicer se bo zgodilo, da si bo nekdo zaželel in tudi zgradil 20 m visok obelisk. Kdo je pristojen za posege na trnovskem pokopališču! Kaj počne KSP Ilirska Bistrica!
Dimitrij Bonano
Na Zavodu za gozdove Slovenije - Območna enota Postojna vsako leto pripravimo operativni in realni plan rednega vzdrževanja, plan rekonstrukcij in investicij, kar pa zaradi že omenjenih težav uspemo realizirati le v manjši meri. Poleg tega nam plane prekrižajo tudi razne ujme in zaradi njih povzročene poškodbe cestnega in obcestnega telesa. V območju je 1231,0 km gozdnih cest (stanje 1990), ki so bile v letu 1994 razdeljene tako, kot je prikazano v tabeli.
K opremljanju gozdnih cest s smerokazi smo v letu 1994 pristopili z namenom, da obiskovalce turističnih zanimivosti gozda, sprehajalce ... usmerimo po najkrajši poti do le-teh in tudi po
Gozdni smerokaz v Otoških dolinah - revir lavornik.
najkrajši poti iz gozda domov, saj to pomeni prijaznejši pristop do okolja in pomoč ljudem, da se ne izgubljajo v gozdu. S tem, ko ljudi usmerimo na določene poti, zanje najkrajše in najugod-
nejše povezave, pomagamo tudi divjadi, da je po nepotrebnem ne vznemirjajo vozila in prestrašeni obiskovalci, pripomoremo pa tudi k manjšim obremenitvam gozdnih cest, manjšemu uničevanju in obrabi vozišča. Nikakor pa označevanje križišč, cest in smeri nima namena privabljati v gozdove več obiskovalcev, kakor zmotno mislijo in tudi glasno govorijo ter prepričujejo nekateri med nami, ki so na žalost drugih "na lastno pest" že pričeli z odstranjevanjem težko
pridobljenih smerokazov. S smerokazi smo najprej opremili gozdne ceste v gozdovih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na Krajevni enoti Bukovje in v preteklem letu nadaljevali v javorniško-Snežniškem področju.
Na veliko željo vseh, ki čutijo z naravo in želijo ohraniti naravna okolja in mirne predele, habitate prosto živečih divjih živali, smo v dogovoru s predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, na podlagi Zakona o gozdovih in Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju zaprli za promet z motornimi vozili nekatere gozdne ceste. Zaprtje je izvedeno z verigo, na kateri je obešen znak "Prepovedan promet v obeh smereh". Ključi za odpiranje ramp so razdeljeni vsem uporabnikom v skladu z omenjeno Uredbo o prepovedi vožnje ..., saj je namen zapiranja ohranjanje narave in zmanjševanje obremenjevanja naravnih okolij, ne pa tudi omejevanje gospodarjenja z gozdovi in divjadjo.
Tudi v prihodnje nameravamo nadaljevati s pričetim označevanjem gozdnih cest in s tem usmerjanjem ljudi po gozdu po najkrajših poteh. Upamo, da smo z oznakami, ki so postavljene, komu že prihranili pritajeno stisko in strah pred "črnim gozdom in velikim medvedom", sicer pa naj vsak pri sebi to presodi sam.
Zavod za gozdove Slovenije - OE Postojna Adolf Trebeč, dipl. ing.
Kaj storiti ob nastanku škodnega primera zaradi prometne nesreče?
V	zadnji izdaji tega glasila smo se omejili na aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti za ugotovitev in izplačilo obveznosti zavarovalnice iz osnovnega zavarovanja, ki ga imenujemo "zavarovanje avtomobilske odgovornosti". Lastniki motornih vozil se pogosto ali skoraj praviloma odločajo, da ob sklenitvi zavarovanja, ki je obvezno, zavarujejo še nekatere rizike, vezane na uporabo vozila, ki niso obvezni.
V	nadaljevanju tega prispevka bi vam radi svetovali kako ravnati pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov iz nekaterih prostovoljnih oblik zavarovanja.
Zavarovanje AO-plus
Če ste se kot voznik vozila telesno poškodovali ob nastanku zavarovalnega primera, za katerega ni nihče drug kriv, boste uveljavljali zavarovalnino na enak način kot je opisano v prejšnji številki "Snežnika". Razlika je v tem, da je pri takem zavarovalnem primeru praviloma potrebno poklicati policijo ter zagotoviti vso zdravniško dokumentacijo o poteku zdravljenja telesnih poškodb, ki ste jih utrpeli ob tem dogodku.
Zavarovanje avtomobilskega kaska
Ob nastanku škodnega dogodka je najpo-memneje zagotoviti vse dokaze, da gre za zavarovalni primer, ki je naveden v zavarovalnih pogojih, pri čemer morate upoštevati določbe zavarovalnih pogojev o nezavarovanih nevarnostih in izključitvah. Vse to bo opravljeno najenostavneje, če boste na kraj dogodka poklicali policijo. Na podlagi njenega zapisnika si boste naj-
trdneje zagotovili, da boste do zavarovalnine prišli v najkrajšem možnem času, če ste seveda upravičeni do nje. Če tega ne boste izvedli, lahko pričakujete, da bo zavarovalnica tako zaradi vašega, kot tudi zaradi interesa drugih svojih zavarovancev, uveljavljala pravico dokazovanja svojih obveznosti toliko časa in na tak način, kot ji v smislu dobrega gospodarjenja nalaga tudi zakon.
KER ŽMJENIE POTREBUJE VARNOST
N	>
fi> !■■■■■ (D
'o,	^
postojna
tradicija
varnost
znanje
prijaznost
Posebej pa ste, že po zakonskih predpisih, dolžni prijaviti policiji zavarovalne primere zaradi požara, eksplozije, tatvine vozila v celoti ali delov vozila, ropa, zlonamernih dejanj tretjih oseh ter prometne nesreče.
Zavarovalnici sporočite takoj, najkasneje pa v 3 dneh, da je škodni primer nastal, zavaro-
valnica ho tako lahko začela ukrepati in ni bojazni, da bi si poslabšali svoj položaj, ker bo likvidacija škode potekala skladno z obojestranskim dogovorom.
Nezgodno zavarovanje voznika in potnikov
Nastanek zavarovalnega primera takoj prijavite zavarovalnici. Zavarovalnica bo svoje obveznosti iz tega naslova ugotovila in izplačala na podlagi zdravniške dokumentacije takoj po nezgodi oziroma ko bodo posledice dokončno ugotovljene.
Zavarovanje pravne zaščite
Ob nastanku škodnega dogodka pokličite najbližjo posvetovalnico Zavarovalnice Triglav, d.d., kjer boste dobili prve informacije za vaše ravnanje in se dogovorili o nadaljnjem postopku v danem zavarovalnem primeru. Vsekakor pa morate zavarovalni primer čimprej pisno prijaviti zavarovalnici, kakor to določajo zavarovalni pogoji.
Turistično zavarovanje
Ob nastanku škodnega dogodka pokličite najbližjo poslovalnico Zavarovalnice Triglav, d.d., kjer boste dobili pn e informacije za vaše ravnanje in se dogovorili o nadaljnjem postopku v danem zavarovalnem primeru. Vsekakor pa morate oh plačilu stroškov, ki so predmet tega zavarovanja, zavarovalnici predložiti uradno veljavne račune, ki bodo nedvoumno potrjevali, da je zavarovalni primer nastal v določenem času, bil plačan in da je nastala obveza Zavarovalnice Triglav, d.d., za plačilo.
Zapora gozdne ceste v jurjevi dolini. (Foto: A. Trebeč)
Pregled dolžin gozdnih cest po KRAJEVNIH ENOTAH in OBČINAH - OE POSTOjNA /stanje 1994/
KRAJEVNE ENOTE OBČINE	DRUŽBENI SEKTOR		ZASEBNI SEKTOR		MORATORIJ		SA	
	km	%	km	%	km	%	km	%
KE POSTOJNA	35.8	6.8	67.7	11.0	19.5	21.7	144.2	11.7
KE BUKOVJE	96.6	18.5	39.2	6.3	6.4	7.1	121.0	9.8
OBČINA POSTOJNA	132.4	25.3	106.9	17.3	25.9	28.8	265.2	21.5
KE POSTOJNA	42.6	8.2	79.1	12.8	18.1	20.1	139.8	11.4
KE KNEŽAK	46.7	8.9	/	/	/	/	46.7	3.8
OBČINA PIVKA	89.3	17.1	79.1	12.8	18.1	20.1	186.5	15.2
KE CERKNICA	/	/	48.1	7.8	2.7	3.0	50.8	4.1
KE STARI TRG	99.4	19.0	107.0	17.3	7.9	8.8	214.3	17.4
OBČINA L. DOLINA	99.4	19.0	155.1	25.1	10.6	11.8	265.1	21.5
KE KNEŽAK	71.3	13.6	59.3	9.6	2.9	3.2	133.5	10.9
KE IL. BISTRICA	115.1	22.1	33.6	5.4	9.2	10.2	157.9	12.8
OBČINA IL. BISTRICA	186.4	35.7	92.9	15.0	12.1	13.4	291.4	23.7
KE CERKNICA	15.3	2.9	184.2	29.8	23.3	25.9	222.8	18.1
OBČINA CERKNICA	15.3	2.9	184.2	29.8	23.3	25.9	222.8	18.1
OBMOČNA ENOTA								
POSTOJNA	522.8 100.0		618.2	100.0	90.0	100.0	1231.0	100.0
Volimpijske igre
Slovenska lepotna volimpiada je za nami. Naj živi naslednja! Brhke mladenke, katerih povprečje mer se je vrtelo okrog 102 -78-100, so bile kar v redu, a preveč napihnjene. Tudi tako so prelisičile člane žirije. Mnogo časa pred usodnim trenutkom odločitve so vsem skupaj dokazovale, da tudi njihovi možgani nekaj veljajo. Večina je najbolj ljubila najnajožji del naše domovine, t. j. sebe. Menile so, da bi morale svetu vladati ženske. Ostro so se ogradile od Biljane Plavšič, ki da je preveč železna oziroma iz preveč trdega lesa. Cicciolina je bila večini nekakšna vzornica. Po videzu in inteligenčnem kvocientu.
Lepotica, ki bo kraljevala naslednja štiri leta, je gospodična Ivanka Trgovšek. Kot smo že omenili, so tudi njo poleg lepote odlikovale vrline, nič manj važne od prikupnosti in ljubkosti. Mladenka je navdušila s svojo eleganco, komunikativnostjo, znanjem tenisa in tujih jezikov. Posebnost je predstavljal njen skrivnosten nasmešek v stilu Cioconde, tako da pri njej nikoli ne veš, pri čemu si. je članica svetovne jet set linije in deklarirana ljubiteljica domačih živali, velika borka za pasje pravice ter pravice ponižanih, razžaljenih in revnih. Nekateri so jo hoteli diskvalificirati, a izida še ne poznamo. Šepeta se namreč, da njene mere niso naravne, ampak napihnjene s pomočjo silikona, kar prizadeta kategorično odbija kot lažno in neutemeljeno trditev.
Marjani Spodobnik, prvi spremljevalki, pripada tudi naslov miss fonogeničnosti, ker zelo lepo poje. Marjana je zelo podobna svoji sestri in predstavlja tipično slovensko lepoto arhaičnega ruralnega tipa. Pravi materinski tip. S sestro zelo radi prepevata tisto pesem o pomladi. Marjana se rada slika z otroki in zelo ljubi Slovenijo. Po njenem mnenju je največja vrlina vsake Slovenke poštenost. Člane žirije je navdušila njena nevsiljiva drža, preprosta eleganca, skromnost in olikanost.
Druga spremljevalka je pravo nasprotje prve. je jezična in južnjaškega temperamenta. Ko ljubi, ljubi zares. Če sovraži, sovraži zares. Je zelo ognjevita. Kot vse južnjakinje. Nekateri ji očitajo pretirano navijanje za eno stran. Človek bi rekel, da je rojena v znaku škorpijona. Tudi ona je nosilka dodatnega naslova: je miss pomladne lepote. Uspeh v šov biznisu Ivanke Tanjša je zaradi njene impulzivne narave zelo vprašljiv.
Naslednja, ki se je uvrstila v finale, je Lojzka Petrole. Ravno tako kot sedanja nosilka najvišjega naslova, je tudi ona znana po svetu. Njeno lepoto so zelo cenili v Južni Ameriki, saj gre za živo nasprotje carioc. Hladna in umirjena lepota. Ko ne nosi očal slabo vidi, kar pa njeni lepoti ne škoduje.
SKD
SlOVINStCI
KRŠČANSKI DEMOKRATI
SKD
SLOVENSKI
KRŠČANSKI DEMOKRATI
SKD
SLOVENSKI
KRŠČANSKI DEMOKRAT:
Lojzka Petrole je okrog sebe trosila bombončke. Ti naj bi Slovence spravili v dobro voljo in povečali število rojstev.
Ivanka Kocinčič ljubi pesem Pomladi pa rožice ne cveto, ne igra tenisa, ampak raje smuča. Ne skriva, da je razočarana, ker ni zasedla višjega mesta. Očitajo ji, da je zastarela in da je prevečkrat nastopala na podobnih tekmovanjih. Kljub njenim letom se še ne misli umakniti. Upa na zmago leta 2000.
Kocinčičeva je publiki poleg poljubčkov delila tudi pripomočke za zmanjševanje števila novorojenih Slovencev.
V veliki finale se je uvrstila tudi šarmantna, a vendarle gospa, ki je nekol iko preveč v letih. Nekateri so bili prepričani, da so jo tja vtaknili iz usmiljenja, saj je stalno mrmrala nekaj, kar je zvenelo kot Jesus ali Desus. Šele po izboru se je izkazalo, da je prefrigana in da je njena senilnost le navidezna.
Viktorija Jeklinčič je zadnja finalistka. Značilna je njena zvijačnost in ljubezen do mačk, ki se vedno ulovijo na vse štiri noge.
Dve lepotici, ki nista nabrali dovolj točk za finale, sta bili: nekoliko preveč kosmata gospa, ki bi se morala depilirati in drobna, pa tudi preveč skromna lepotička z očali, ki nikakor ni mogla ogreti ne občinstva ne članov žirije.
Naj omenim še posebnost: gospa Aleksandra Lapsus je bila ob pričakovanju izida oblečena v črno, imela je črne oči in črn klobuk, tudi gledala je črno z nekoliko kalnim odsevom.	Dimitrij Bonano
Naši odposlani izbranci, ki domujejo blizu Maximarketa, so v svoji neskončni modrosti sprejeli še en zakon, ki bo pripomogel k večji sreči in blaginji slovenskega naroda. Protitobačni zakon! Tobaku, ki zastruplja našo mladino in ugonablja starejše občane, je končno odzvonilo.
V	zakonu je zapisana popolna prepoved oglaševanja tobaka, tobačnih blagovnih znamk in tobačnih tovarn. Prepoved se nanaša tako na neposredno kot tudi posredno reklamiranje tobaka. S prepovedjo posrednega oglaševanja tobaka smo zaorali ledino tudi v svetovnem merilu, nedvomno pa nam bodo drugi slejkoprej sledili. S posredovanjem vladinega urada za informiranje smo dobili na vpogled nekaj sprememb, ki se v zvezi s tem še obetajo.
V	zvezi s prepovedjo vsakršnega oglaševanja tobaka se pripravljajo naslednje spremembe (inkriminirane besede so poudarjene):
•	Prepovedano je uporabljati celotno ime angleškega državnika VVINSTONa Churchilla. Dovoljena je le uporaba priimka (Churchill), ali kratice (WC).
•	Prepovedana je uporaba nekaterih angleških besed na ozemlju Republike Slovenije. Prepoved velja tako za govorjeno kot tudi pisano besedo, in sicer enako za slovenske državljane, kot tudi za tujce, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji. Navajamo nekaj teh besed, s slovenskim prevodom v oklepaju. Beseda CAMEL (kamela) se povsem ukine, saj ta živalska vrsta ni avtohtona na ozemlju RS. Beseda VVEST (zahod) se nadomesti s "sun-set side" (stran sončnega zahoda). Beseda BOSS (šef) se nadomesti z besedo manager (menedžer). Besedna zveza LUCKV STRIKE (srečni udarec) se nadomesti z drugo ustrezno zvezo; npr. happy blow.
•	Prepovedana je uporaba nekaterih števil na ozemlju RS. Številka 91 se nadomesti z izrazom "malo čez 90" ali "skoraj 92". Številka 57 se nadomesti z "petdesetici prišteti štirje in nato dodani še trije, čeprav ni povsem jasno odkod". Prepovedani števili se lahko uporabljata v znanstvene namene, a le pod strogim nadzorom ustrezne vladne službe.
•	Prepovedana je distribucija, prodaja in prikazovanje serije filmov o Jamesu BONDu.
•	Prepovedana je raba priimka izumitelja Amerike, imenovanega KOLUMBO Krištofer. Nadomestek je lahko opisen (tisti Krištof, ki je odkril Ameriko), lahko se pa napiše tudi Krištof Cenzura.
•	Prepovedana je raba izraza SET pri tenisu. Uporabi se slovensko ustreznico "niz".
•	Prepovedana je raba izraza HAVANKA za prebivalke kubanskega glavnega mesta. Nadomesti se z izrazom "dekle iz Havane".
•	Prepovedana je raba imena hrvaškega obmorskega letovišča OPA-TIJA/e. Nadomesti se z: "malo naprej od Matuljev, vendar pred Ičiči, oziroma obratno, odvisno s katere strani gledamo".
•	Prepovedana je raba imena slovenske reke DRAVA/e. Novega sponzorja in s tem tudi novo ime reke se izbere na mednarodnem natečaju. (Opomba: neuradno smo izvedeli, da sta najresnejša kandidata za sponzorstvo nad to reko podjetji Siemens in Philips).
Vsa tuja literatura, glasba, filmi in TV programi bodo podvrženi najstrožji kontroli. Vsevidne inkriminirane besede bodo prekrite s črnim trakom z majhno rdečo piko na sredi, vse slišne inkriminirane besede pa bodo prekrite z visokotonskim piskom "piiip". Vse sporne scene bodo izrezane in nadomeščene s protikadilskimi spoti ministrstva za zdravstvo.
Obveščeni smo tudi, da se pripravljajo zakoni o omejevanju uporabe in prepovedi oglaševanja mastne hrane, stresa in povišanih levkocitov.
Za ljudem prijazno življenje skrbi ljudem prijazna država.
Zakon o omejevanju rabe tobaka je prišel v pravem trenutku, ko smo rešili probleme z odpadki, zlorabo alkohola in ilegalnih drog, nasiljem, samomori, revščino, brezposelnostjo in neučinkovitostjo sodstva.	Dejan Ujčič
NOČNI SAMOGOVORI
Tranzicija moje vasi
So vas utrudili predvolilni petelinji boji, ki smo jih bili prisiljeni dan na dan gledati na TV? Z ekranov je skoraj tekla kri, tako zagrizeno so se spopadali v medijskih arenah. Izgledalo je, da stvari, ali bolj fino rečeno - željo po oblasti -, jemljejo hudičevo zares. Niti ta mali (tu mislim na krajevne politike) niso bili nikakršna izjema. Zakaj neki naj bi se obnašali drugače kot njihovi veliki bratje, ko pa se morajo po njih zgledovati.
Saj tudi se. Pri nas sploh niso potrebni predvolilni plakati, ker se pred vsakimi volitvami nekako štirinajst dni prej pojavijo kamioni s šuto, ki jo stresajo na določenih mestih, vendar ne kjerkoli in komurkoli. Vse je že vnaprej določeno, tudi to, kdo bo deležen provizije in komu ni potrebna. Oblast to ve, zato se državljani po nepotrebnem živ-ciramo če ni tako, kot smo si predstavljali. Pustimo stvari kakršne so, sicer bo še slabše. Šuta pa je še zmeraj tam, kjer mora biti, se pravi na kupih in čaka, kdo jo bo razvozil na posvečena mesta. Pri vsem tem pa ima le-ta pravzaprav zelo malo, ali celo nič, opraviti s krajevnimi potrebami, temveč zmeraj le z zaostalimi predvolilnimi obljubami, ki jih naši politični veljaki poskušajo izpolniti zadnja dva tedna pred volitvami. Zmeraj je tako in tudi bo, važno je, da narod vidi tiste kupe, s katerimi nima kaj početi, razen tega, da hvali oblast. Mene to ne moti, in to povem naglas. V naši ulici namreč ni zaželjeno govoriti potihem, ker si preč obdolžen kaljenja javnega miru zaradi morebitnega klevetanja, zato opozarjam vse slučajne prišleke, da se držijo hišnega oziroma krajevnega običaja, sicer jih lahko doleti izgon.
Iz tega torej ne bo nič, čeprav nam mrliči na starem britofu zaradi prenaseljenosti skoraj dobesedno ven gledajo. Ostane nam samo še upepeljevanje na Žalah in žarne niše v naši cerkvi, kjer bi imel vsak zagotovljen svoj prostor - s tem bi našim svetnikom premaknili reševanje tega problema za kakšno desetletje naprej, ko se bo gotovo uveljavila nova tehnologija pokopavanja in shranjevanja pokojnikov, gradnja pokopališč pa bo nepotrebna. Vse bodo urejevali računalniki, tako da človek niti ne bo vedel, kdaj in kako bo mrtev. Oblast ga bo zbrisala iz programa in vse bo končano. Tehnološka revolucija bo z znanstvenim in strokovnim pristopom nadomestila vse odvečne rituale, ki so žal še vedno v uporabi. Po svetu to že lep čas počnejo in malo je takih, ki bi se zaradi tega še sekirali. Vse je samo videz, ki si ga človek prilagaja po svoji podobi, kakor resnico.
Naša ulica ni nikakršna izjema. Neka gospodična me je nedavno pobarala, zakaj imenujem svojo ulico s tako čudnim imenom. Odgovoril sem ji, da se meni pač zdi takšna; zdaj, v tranziciji, je prava Ulica žalostnih obrazov, kakor si je Don Kihot nadel ime Vitez žalostnega pogleda. Kam in kako gledaš je torej stvar okusa in dioptrije, ne pa da tehtaš sleherno izrečeno besedo z vaško vago, ki ima za vsako stvar posebne uteži ali kvihte...
Krajevnim veljakom smo sneli z ramen težko breme, ki jih teži že drugi mandat, saj morajo po sili razmer obljubljati živim in mrtvim razširitev pokopališča in nam namesto tega servirajo samo šuto. Priporočam jim torej, naj nam je ne mečejo venomer v oči in naj si vendar že izmislijo kaj drugega, magari paštašuto. Mimogrede se moram za-
Bolje je, da ne govorite, kadar ni nujno in še takrat samo ja in ne, sicer utegnejo vsako nepremišljeno ali nepotrebno besedo na vaškem sodišču uporabiti proti vam. Vsakdo je lahko mimogrede obdolžen strankarskega podrepništva, kar je resen prekršek. Jasno? Smo namreč v tranziciji. Ker pa sem sam že dal skozi vse te politične procese, lahko odsihmal govorim, kar me je volja, zato bom še kakšno rekel o svojem kraju, ki, resnici na ljubo, ni kaj posebno zanimiv. Edina novost naj bi bila, da v Če-Ijah baje zidajo nekakšen, ne vem kako bi ga imenoval, dijaški ali zadružni ali kulturni dom za mladino, ki je ni. Če so posredi kakšni višji interesi ali daljnovidnost pobudnikov, mi ni znano. Če so mislili s tem, recimo, muslimansko molilnico, jim je lahko žal, ker bi jim mi mirne duše odstopili za kako desetletje nedokončano kapelo sv. Katarine, s katero ne vemo kaj početi, razen da tam, kjer stoji, neizkoriščena čemi. Nima še nobenega znamenja (verskega), zato bi jo lahko uporabljal kdorkoli. Skupaj z okolico bi jo lahko uporabili za novo vaško pokopališče, a kaj, ko bi morali prej zgraditi žičnico, s katero bi tja lifrali mrliča in pogrebce, ker je preveč od rok za razvajene prebivalce moje vasi, ki ne marajo pešačenja.
hvaliti svojim volivcem, ker me niso izvolili za krajevnega svetnika, sicer bi moral početi isto kot moji (nekdanji) tekmeci, se pravi samo obljubljati... To lahko počnem kadarkoli, a vam vsaj ne more škoditi. Najboljše bo, da se za sedaj kar poslovimo. Če bo naš ubogi časopis še izhajal, se dobimo prihodnji mesec na isti strani...
Jože Stegu
P. S.: Tokrat pozdravljam dva naša zdomca, ki sicer ne prebivata v tujini, a vseeno ne povsem doma. Oba skrbita za to, da našim bolnikom, ki jih pot zanese v izolsko ali eno izmed ljubljanskih bolnišnic, ni dolgčas. Nežiki je sicer poklicno delo skrb(eti) za čimboljše počutje bolnikov v ljubljanski klinični bolnišnici, a poleg tega mimogrede poskrbi še za ljudi iz našega konca, ki tamkaj iščejo pomoč. Valentin to počenja povsem nepoklicno, saj ob njegovi nasmejani družini v izolski bolnišnici marsikdo hitro pozabi na svoje tegobe. Ta dva drobna in svetla zgleda me prepričujeta, da vsi le ne gledajo človeka samo skozi denar ali osebne koristi, zato se ne bojte, dragi bralci, da boste ostali v težavah vedno sami. Ko bi bilo več takšnih ljudi, bi svet moral biti boljši, kot je. Ni res? Presodite sami.
NOVE KNJIGE
Šolska pot, zgodovina in pripovedke v knjigi
Ko se človek sooči z izzivom, se iz nemira pogosto rodi kaj nepričakovanega, nepredvidenega in koristnega. Nekaj takega se je zgodilo Marji Iskra, učiteljici biologije, kemije in likovne vzgoje na Osnovni šoli T. Tomšiča Knežak, saj se je odločila, da bo izsledke svoje dolgoletne pedagoške prakse zbrala v knjigi z naslovom "Naravna in kulturna dediščina šolskega okoliša", ki je bila javno predstavljena na kneški šoli v petek, 22. novembra, čeprav je bila natisnjena že pred začetkom letošnjih poletnih počitnic. Vendar to ni bil edini dogodek tega dne; predstavitev knjige je sovpadala z praznovanjem 125-letnice smrti in 100-lelnice izgradnje družinske grobnice pesnika Miroslava Vilharja, ki jo je Krajevna skupnost Knežak obnovila s pomočjo ilirskobistriške, pivške in postojnske občine, ter s postavitvijo nove strehe na tamkajšnji šoli. Predstavitev knjige je spremljal bogat kulturni program, v katerem so sodelovali mladi recitatorji in glasbeniki, kvintet "Prijateljice" in Mladinski mešani pevski zbor "Tabor Kalc 1869" iz Knežaka. Učenci kneške šole so pripravili še priložnostno razstavo o Miroslavu Vilharju, pogovor z Marjo Iskra pa je vodil Tomo Šajn.
Knjiga "Naravna in kulturna dediščina šolskega okoliša", natisnjena je bila v 400 izvodih s pomočjo Krajevne skupnosti Knežak, Krajevne skupnosti Šembije, Občine Ilirska Bistrica, Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in Osnovne šole T. Tomšiča Knežak, je razdeljena na tri dele: "Učna pot", "Pripovedke" in "Zanimivosti".
V prvem delu je opisana učna pot šolskega okoliša oziroma Krajevnih skupnosti Knežak in Šembije z njunimi zgodovinskimi, geološkimi, rastlinskimi in arhitekturnimi posebnosti, omenja znane osebnosti, predvsem Miroslava Vilharja, vse s ciljem, ki ga ponazarjajo besede Marje Iskra: "Da bi se spomnili,/da ne bi pozabili,/da ponosni
bi bili/ na kraj, kjer smo se rodili." Drugi del zajema več pripovedko nastanku in posebnostih Podtabora, Šembij, Knežaka, Bača in Koritnic. V tretjem delu, ki je v celoti delo učencev, so risbe, grafike in skice hiš, stavb, gradu Kaleč, studencev in vodnjakov, vrat in portalov, "prave umetnine majhnih ljudi", ki so bile že izdane v posebni publikaciji, a knjiga brez njih verjetno ne bi bila taka, kot je.
Knjiga, je dejal Tomo Šajn, ni presenečenje. Res je, da ni obsežna, a je zato toliko pomembnejša po vsebini in pomenu. Avtorica je skupaj s sodelavci zbrala veliko dokumentov, pričevanj ljudi in fotografij (čudovita fotografija na naslovnici je delo učiteljice Mirjam Čeligoj). Kraji, o katerih govori knjiga, so manj znani, a po krivici.
Delo Marje Iskra je torej pomembno zlasti zato, ker je zbrala drobce na enem mestu in na privlačen način, pri čemer ni pozabila na učence, ki so pokazali, da znajo opazovati in ceniti preteklost. Za učno pot, po kateri vodi učence višjih razredov, je dejala, da je sicer zapostavljena, čeprav je zaradi neokrnjene narave, arhitekturnih in drugih posebnosti lepa in enkratna. V knjigi je delno obdelan tudi Bač in želi si, da bi na vrsto prišle še ostale vasi, iz katerih prihajajo učenci kneške šole.
ZBOROVSKO PETJE
Tudi letos v vrhu primorskega petja
Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica je tudi letos dosegel velik uspeh na tekmovanju radijskih posnetkov komornih skupin, mešanih, ženskih in moških pevskih zborov, ki ga že tri leta prirejata Združenje pevskih zborov Primorske in Radio Koper. Vsak zbor, ki je sodeloval na pevski reviji "Primorska poje '96", je lahko prijavil dve skladbi po lastni izbiri. Mednarodna žirija, sestavljena iz glasbenih strokovnjakov Radia Ljubljana, Radia Trst in Radia Koper, je poslušala posnetke brez navedb izvajalcev, ilirskobistriški dekliški zbor pa je v kategoriji komornih skupin zasedel 1. mesto. Pripomniti je treba, da je bil v kategoriji ženskih zborov prvi že pred dvema letoma, lani pa drugi. Slavnostni koncert nagrajencev bo predvidoma februarja 1997 v koprskem gledališču.
Strokovna žirija je poslušala posnetke sredi oktobra, na začetku novembra pa je izbrala najboljše v štirih kategorijah. Prva mesta so pripadla Komornemu dekliškemu zboru Ilirska Bistrica (Marija Slosar Lenarčič), Mešanemu pevskemu zboru Občine (Matjaž Šček), Ženskemu pevskemu zboru Bovec (Ambrož Čopi) in Moškemu pevskemu zboru "Srečko Kosovel" Ajdovščina (Igor Hodak).
Marija Slosar Lenarčič, dirigentka Komornega dekliškega zbora Ilirska Bistrica, je povedala, da je ta nagrada veliko priznanje zanjo in za dekleta, saj dokazuje, da je zbor v primorskem vrhu, posebno če primerjamo po-
goje, v katerih deluje in konkurenco, ki prihaja iz mnogo večjih središč (Koper, Nova Gorica, Sežana, Trst).
Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica je za tekmovanje izbral dve različni skladbi, in sicer ljudsko obarvano Oblaki (Pavel Rančigaj) in zelo zahtevno skladbo jezus in ajdovska deklica (Pavle Merku).
Najboljše primorske pevske zbore, ki za nagrajene radijske posnetke od lani dobijo bronaste, srebrne in zlate glasbene vilice, vkom-ponirane v kraški kamen, boste lahko slišali na omenjenih radijskih postajah in videli na programu koprske televizije.
KAMNITA DEDIŠČINA	|| FILM IN VIDEO
Zlato priznanje za raziskovalno nalogo Kamen domačega kraja
Ker radi raziskujemo in bi radi izvedeli čim več o življenju in delu naših prednikov, smo se v zgo-dovinsko-geološkem krožku na osnovni šoli Antona Žnideršiča odločili, da sodelujemo pri raziskovanju kamnite dediščine v domačem kraju. Sklenili smo, da poiščemo vse stare predmete iz kamna, pa naj si bo iz belega ali sivega, kot starejši domačini imenujejo flišni kamen. Obisbli smo številne vasi in včasih odkrili prave zaklade.
KAMčr-AJ
KRAŽJA
Nalogo smo razdelili na več tem, ki obsegajo: geološko zgradbo Ilirske Bistrice in okolice, kratko zgodovino kraja in kamnito dediščino okoliških vasi.
Ker so vasi v naši okolici večinoma na flišnem področju, smo se odpeljali tudi deset in več kilometrov daleč, da bi spoznali tudi značilnosti Krasa in kraškega kamnoseštva. Pot nas je vodila po naslednjih krajih: II. Bistrica, Jasen, Dolnji Zemon, Koseze, Velika Bukovica, Soze, Hrušica, Poljane, Prem, Koritnice, Knežak in Šembije.
Hodili smo od vasi do vasi kot novinarji - raziskovalci, si ogledovali stare kmečke hiše, portale, kamnite okenske okvire, vodnjake, stopnice, zidove, mline, mostove, cerkve in gradove. Karkoli smo izvedeli od domačinov, smo si zapisali. Ugotavljali smo vrsto kamna, starost predmeta, dimenzije, lastnika in namen uporabe. Vsak predmet smo fotografirali. Če smo o tem našli še kaj zapisano, smo še to uporabili.
Veliko pozornost smo namenili vratnim portalom. Izdelovanje tega pomembnega elementa zunanje hišne opreme je bilo povezano z gradivom in tudi z gmotnimi možnostmi posameznih naročnikov. Prevladuje flišni kamen iz kamnolomov, ki jih je imela skoraj vsaka vas. Izdelki
iz "belega kamna" (apnenca) pa so bili delo kra-ških kamnosekov. Večina portalov stanovanjskih poslopij je iz 19. stoletja. Ljudje so povečini naročali enostavnejše, ravno zaključene portale. Našli pa smo tudi nekaj polkrožnih. Portali ponavadi nosijo letnico izdelave, inicialki lastnika in hišno številko. Najstarejši portal iz sivega, fliš-natega kamna nosi letnico 1529 (Prem). Lep je tudi portal s kamnito glavo na prekladi (Troštovi v Knežaku). Ni znano koga predstavlja: lastnika, kamnoseka ali hišnega varuha. Cerkveni portali so starejšega izvora (17. stoletje). Ti so kamnoseško najlepše izdelani.
Najbolj zanimiva se nam je zdela čičarijska vas Poljane; lahko bi jo imenovali kamnita vas, od vseh pozabljena in zapuščena, saj v njej stanuje le še peščica ljudi. Kamnitih portalov je tu kolikor hočeš. Ob koncu vasi stoji čudovita cerkev Antona Padovanskega iz začetka 17. stoletja. Tu smo obstali in občudovali razkošje kamnoseštva.
Imeli smo srečo, da smo v vsaki vasi naleteli na nekoga, ki nam je rad pomagal, pa naj bo to vaški župnik, študent ali preprost vaški kmet. Vsem smo hvaležni.
Ob našem raziskovalnem delu smo si ustvarili celostno podobo življenja ljudi, ki so nekoč tu živeli.
Raziskovalno nalogo, ki je nastajala v šolskem letu 1995/96 in pri kateri je sodelovalo 18 članov zgodovinsko-geološkega krožka naše šole pod vodstvom mentoric Alenke Šircelj in Marine Valenčič, smo dokončno oblikovali v septembru 1996 in jo poslali na Zvezo prijateljev mladine Slovenije. V oktobru smo se udeležili republiškega srečanja geologov v Ajdovščini, kjer je 22 šol predstavilo svoje geološke raziskovalne naloge. Na naše veliko veselje smo za nalogo prejeli zlato priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Zgodovinsko-geološki krožek OŠ Antona Žnideršiča II. Bistrica
NOVOSTI V KNJIŽNICI
Leposlovje za odrasle
Alcott, L.: Male ženske; Cartland, B.: Uporniška princesa; Coelho, P.: Ob reki Piedri sem sedela in jokala; Cohen, L.: Lepi zgubljena; Diirr, U.: Skrivnost starega gradu; Frančič, F.: Otroštvo; Hib-bert, E. B.: Kresni večer; Hotschnig, A.: Leonar-dove roke; Jančar, D.: Veliki briljantni valček; Je-linek, E.: Ljubimki; Macconell, J. D. R.: Melissa; Ošlak, V.: Človeka nikar; Rendell, R.: Oko, vajeno teme; Sagan, F.: Bežna bolest; Sarraute, N.: Zlati sadeži; Schneider, R.: Sestra sna; Sebcstyen, O.: Ujetnica teme;Torkar, L: Deseti bratje; Verlainc, P.: Paul Verlaine; Vogrič, M.: Vojna iz ljubezni.
Strokovna literatura za odrasle
Janša-Zorn, O.: Historično društvo za Kranjsko; Ule, A.: Znanje, znanost in stvarnost; Augustinus, A.: Zakonski stan in poželenje; Crockett, A.: Neobjavljene Nostradamusove prerokbe; Jay, M.: Adomo;Ternar, M. T.: Moji nasveti za zdravo in polno življenje; Tracy, B.: Pot do uspeha; Tremai-ne, J.: Astrologija in vedeževanje; VVatzlavvick, P.: Da bi lažje bili nesrečni; Milinkovič, A.: Tisoč čudes; Ambrožič, A.: Oče, zgodi se tvoja volja; Kulturna dediščina meniških redov, Arendt, H.: Vita activa; Bain, O.: Ko pride na dan: vodič za mlade, ki so bili spolno zlorabljeni; Blažič, M.: Kreativno pisanje; Levinson, J. C.: Gverilski marketing na Internetu; Perovšek, J.: Liberalizem in vprašanje slovenstva; Kazenski zakonik Republike Slovenije; Predpisi o delovnih razmerjih, plačah, zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; Smrke, M.: Religija in politika; Žerov-nik, A.: Pedagogika družinskega ognjišča; Airgi: Seksolog v postelji; Bernard, C.: Kako živeti z
artritisom in revmatizmom; Batmanghelidj, F.:Telo kliče po vodi; Bieler, H. G.: Hrana je vaše najboljše zdravilo; Chang. S. T.: Popolni sistem sa-mozdravljenja; Martin, L: Hrana, s katero boste shujšali; Polič, M.: Prometna psihologija; Šiko-vec, S.: Vino, pijača doživetja; Thavec, G.: Skrivnosti tajskih žensk; Tratar, Z.: Domače pivo; Velika knjiga o vrtu; Leksikon slikarstva; Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije; Predan, V.: Slovenska dramska gledališča; Venables, Slikanje na svilo; Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji; Šola kreativnega pisanja; Kermauner, T.: Blagor blata; Mikl-Curk, L: Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji.
Leposlovje za mladino
Arhar, M.: Lučka za Mašo; Brenk, K.: Moja dolina; Coleman, M.: Smešno; Cousins, L.: Minka gre spat, Minka gre v vrtec; Dahi, R.: Charlie in tovarna čokolade, Charlie in veliko stekleno dvigalo; Disney, W.: Disney's Notredamski zvonar; Ezra, M.: Polh zaspanček; Frančič, F.: Ulica svobode; Jennings, L.: Tomov repek; Kordon, K.: Mali, veliki in velikan; Leeson, C.: Veveričina skrivna shramba; Mal, V.: Hitro, hitreje; Pavček, T.: Marko na belem konju jaše; Suhodolčan, L.: Košarkar naj bol; Peroci, E.: Fantek in punčka.
Strokovna literatura za mladino
Glogovec, Z.: Prometna vzgoja otroka; Israel, L.: Iz drugačnega kota: pristopina k matematiki, Moč možganov za otroka: kako se v hipu preleviš v genija; Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice; Llamas, A.: Petero čutov v svetu živali; Hutchins, R.: Risanje; Atlas sveta za osnovne šole; Steele, P.: Najlepša knjiga o gradovih.
Festival neodvisnega filma in videa
Produkcija Sokolski dom Ilirska Bistrica (Miloš Barbiš, Frane Dovgan, Marko Gorišek in Marko Seketin) je 15. in 16. novembra sodelovala na I. festivalu neodvisnega filma in videa Slovenije, ki sta ga v Ljubljani organizirala Kulturno umetniško društvo Cineast in Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Strokovna žirija (Tanja Premk, Toni Tršar in Naš-ko Križnar) si je ogledala 58 amaterskih filmov (32 avtorjev), posnetih na 8-mm traku in formatu VHS, za javno projekcijo pa je izbrala 22 del. V kategorijah animirane, dokumentarne, igrane in eksperimentalne zvrsti je podelila štiri prve nagrade, dve drugi, tri tretje in dve diplomi.
Produkcija Sokolski dom je na festival prijavila 3 dokumentarne filme formata VHS; žirija je izločila film o Snežniku, javno pa sta bila predvajana filma "Kratka zgodba o kravi" (4 minute, 1992), ki kaže dogajanje v nekdanji ilirskobistriški klavnici, in "For mother Earth" (6 minut in 45 sekund), ki je bil posnet 22. aprila letos v mestnem parku, kjer je potekala prireditev "Dan planeta Zemlja". Produkcija Sokolski dom ni bila med nagrajenci, kar ne zmanjšuje pomena njenega prizadevnega dela.
OBVESTILA
razstava
PREMSKI GRAD
DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ILIRSKA BISTRICA (Pavel Žnidaršič, Matjaž Penko, Srečko Srobot, Sonja Munih, Jasna Šikanja, Ludvik Šircelj, Alma Škerl Gorišek, Alex Balista, Igor Somrak, Miran Kreš, IsabellaTurinetti di Priero, Klara Hrvatin, Mateja Maraž in Števen Baša) bo v soboto, 30. novembra, ob 19. uri predstavilo svoje delovanje, člane in njihova dela ter videofilma, ki sta bila posneta 22. aprila 1996 ("Dan planeta Zemlja') v Ilirski Bistrici in na Reki ter Opatiji. Ob tej priložnosti bo društvo izdalo tudi katalog, ki bo vseboval reprodukcije del. Likovno kritiko in otvoritveni govor bo pripravil prof. dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar iz Ljubljane, projekt "Dan planeta Zemlja"pa bo predstavil bivši kustos Moderne galerije Rijeka Branko Ce-rovac. Na otvoritvi razstave se bodo v kulturnem programu predstavili glasbeniki in literati iz Labina, Ljubljane in Ilirske Bistrice. Razstava bo potovala še na Reko, v Ljubljano, Maribor in Piran. V začetku decembra bodo ilirskobistriški likovniki pripravili tudi okroglo mizo o problematiki društvenik prostorov in nadaljnjem delovanju. O točnem datumu boste obveščeni naknadno.
KMJIŽI lil SEJEM
HOTEL TURIST
KNJIŽNICA KAKSE SAMSA in MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA prirejata od 2. do 7. decembra prodajni knjižni sejem, ki bo odprt od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Možnost plačila na več čekov + 10%-ni sejemski popust.
VEČER LJUDSKIH PEVCEV ll I GODCEV
DOM NA VIDMU
HRUŠIŠKI FANTI vabijo v nedeljo, 8. decembra,
ob 18. uri vse ljubitelje ljudskih pesmi na promocijski koncert ob izidu njihove prve kasete. Sodelovali bodo še: Ansambel Nostalgija, Pevska skupina Vasovalec iz Rečice, pevke folklorne skupine Bistr'ški škuorci, Romeo in Nina Volk, Že-janski kantaduri (Hrvaška), Marija in France Anzeljc z Blok ter ljudski pevci z Velike Bukovice. Na koncert bodo prišli tudi strokovnjaki Glasbeno-narodopisnega inštituta SAZU iz Ljubljane.
HOMCERT
GLASBENA ŠOLA
KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR ILIRSKA BISTRICA, ki ga vodi prof. Marija Slosar Lenarčič, prireja v soboto, 14. decembra, ob 18. uri promocijski koncert ob izidu prve kasete s pogovorom in instrumentalnimi točkami. Pogovor bo vodil Tomo Šajn.
Rečica Bistrica in dolinica Saška reber ■ dva kraška bisera
Snežniško pogorje se v svojem severnem delu nadaljuje v Javomiškib hribih. Celo to ozemlje z okolicoje značilno kraško področje s številnimi posebnostmi v svetovnem merilu. Zaradi poroznosti apnencev, ki tvorijo navedeno hribovje, se tu pojavljajo obsežne kraške jame, ponikalnice, presihajoča jezera z bmhalniki in požiralniki, številni izviri rek, rečic in potokov ter druge zanimivosti. Snežnik tvori tudi razvodje med Črnim in Jadranskim morjem.
V	vzhodnem delu se vode pretakajo po rekah Nanoščica, Pivka, Obrh, Cerkniščica, Rak in Unec ter pridejo zopet na dan v okoli tridesetih izvirih reke Ljubljanice pri Vrhniki. Ta se izliva v Savo in po Donavi priteče v Črno morje. V vzhodnem delu notranjskega krasa se nahajajo tudi številna presihajoča jezera, med katerimi sta najbolj znani Planinsko in Cerkniško, ki ga je opisal že polihistor Valvasor, saj je prav za razpravo o njem postal član Royal Society (Kraljeva družba) v Londonu.
Svetovno znani sta tudi Postojnska in mogočna Planinska jama, v kateri se nahaja edino znano podzemeljsko sotočje dveh rek (Rak in Pivka) na svetu.
V	zahodnem delu se vode zbirajo v reki Reki. Ko zapusti nepropustne plasti fliša, ponikne v Škocjanske jame, ki so uvrščene v UNES-CO-ve svetovne naravne znamenitosti. Navedene vode se ponovno pojavijo na površini kot reka Timav pri Trstu, ki se po kratkem toku izliva v Jadransko morje.
Osrednji del Reke teče po zeleni bistriški kotlini. V vzhodnem predelu najstarejšega dela Ilirske Bistrice, kjer se končuje ravninski del, se začnejo dvigovati strme pečine proti Ravnicam in naprej proti hribom Snežnika. V teh pečeh izvirata iz kraških jam rečica Bistrica in potok Sušeč, ki teče vzporedno z njo. Vode dobivata iz velikih podzemnih zbiralnikov. Tudi v tem predelu Snežnika pade obilo dežja in snega na zakraselo apnenčasto in dolomitno površje skladov kredne starosti. Voda z gora in planot izgine v tla in se nabira v navedenih podzemnih zbiralnikih. Od tod pride na dan tudi v izvirih Bistrice in Sušca. To je tukaj in drugod en sam velik in zapleten podzemni in nadzemni hidrogeološki sistem.
Izvira Bistrice in Sušca sta med seboj oddaljena le nekaj deset metrov, vendar leži izvir Sušca višje. Rečica Bistrica ima stalen dotok vode, s Sušcem pa je drugače. Ko se zaradi obilnejšega dežja ali taljenja snega pritok vode
Na vsem območju notranjskega in tržaškega krasa, med Ljubljansko kotlino in Tržaškim zalivom, se pojavljata samo dve kraški reki: Ljubljanica, ki ima v svojem toku 6 imen, in ponikalnica Reka. Dolina Reke je od izvira pri Zabičah do Prema široka, prostrana in ro-
Fotograjija izvira in gornjega toka rečice Bistrice je bila posneta okoli leta 1900. V tem delu se danes nahaja vodama za potrebe mestnega vodovoda v Ilirski Bistrici Dotok čiste, hladne in stanovitne vode je izreden.
končuje notranjski kras. Nato se dolinica Su-ška reber odpre proti bistriški kotlini in teče po nekdanjem delu Žnideršičeve, po domače Košomatove, domačije, kjer je bil včasih urejen velik, obsežen in prelep vrt ter sadovnjak. Danes se tukaj, na žalost, nahaja odlagališče. Koristno bi bilo, če bi kdo v tem delu uredil park, ki bi se začel pri slapovih Sušca ob izviru in končal ob nekdanjem vrtu in sadovnjaku. To bi bila prava oaza za oddih in sprostitev v zeleni naravi, tako za domačine, kot tudi za druge obiskovalce. (Sliko z zgradbami in vrtom je izdelal znani umetnik Jože Šajn leta 1987 in je objavljena v reviji Bistriški zapisi 4/94 skupaj z opisom navedene domačije.) Številne dobro ohranjene zgradbe bi bile lahko uporabljene za namestitev različnih muzejskih zbirk, ki bi prikazovale nekdanje življenje in delovanje v ilirskobistriški občini. Tako bi se združile naravne in kulturne lepote ter poseb-
dovitna, zato je prebivalcem nudila dovolj možnosti za preživetje. Pritok Bistrica pa je imel posebno prednost. Imel je stalen pretok vode tudi takrat, ko se je vodovje v sušnih obdobjih v ostalih delih porečja zelo zmanjšalo.
Zaključek
Ob rečici Bistrici in potoku Sušeč se je skozi stoletja razvilo naselje, katerega zgradbe imajo že mediteranski izgled. Tudi vpodnebju se čuti bližino morja, saj je celotna dolina Reke odprta proti jugu. Mesto Ilirska Bistrica je bilo nekoč kraj mlinov in žag. Danes je ostal samo še spomin na žuborenje vode ob velikih kolesih, ki so poganjala naprave v teh obratih ter na vešče, pridne in prizadevne mlinarje ter žagarje.
Še en poklic in opravilo je bilo vezano na rečico Bistrico - perice, ki so doma v velikih posodah, v katerih je bila voda pomešana s pepelom od drv, kuhale, mencale in ožemale
Fotografija slapov pri izvirih potoka Sušeč ob visokih vodah.
Objavljena je bila leta 1954.
v zbiralnike poveča, se gladina vode v Rečici in Sušcu dvigne. Tedaj začne voda bruhati in dotekati iz višje ležečih izvirov Sušca in se v slapovih spušča v nižje ležečo strugo, ki teče po prelepi dolinici, imenovani Suška reber. V poletnih mesecih, ko je manj padavin, se gladina vode v podzemnih zbiralnikih zniža, tako da se tudi potok Sušeč zmanjšuje v studenček, nato pa presahne. Od tod tudi ime. Potem pa se ob deževju igra ponovi in prelepi slapovi zopet oživijo. Včasih potok narase v pravo rečico ali celo v hudournik.
Dolinico z vzhodne strani omejujejo strme stene obronkov Snežniškega gorovja, kjer se
Risbajožeta Šajna prikazuje umetnikovo videnje slapov Sušca
nosti, ki sta jih v tem slikovitem in sončnem predelu ustvarila narava in človek.
Rečica Bistrica in potok Sušeč se izlivata v reko Reko. Za Kraševce je Reka, imenovana tudi Velika voda, s svojim obsežnim porečjem že od nekdaj pomenila osnovo možnega preživetja. Dajala jim je pitno vodo, gonila jim je mline in žage, bogata pa je bila tudi z ribami. Samo na rečici Bistrici, ki je dolga le 1 kilometer, je bilo včasih 12 jezov, imenovanih tudi skočniki, s padcem 1 do 1,5 m. Danes številni mlini in žage tu in drugod v celem porečju ne delujejo več, čeprav so ljudem več stoletij dajali kruh, zaslužek in bogastvo.
Izdelana je bila leta 1987.
belo perilo. Barvno perilo pa so obdelovale brez kuhanja. Tako pripravljene kupe perila so odnesle ali odpeljale do rečice Bistrice. Tu so ga na velikih kamnitih ploščah ali škrilah, na katerih so stale, izpirale in ožemale v čisti in hladni vodi. Ponekod so bile ob škrilah postavljene še poševno položene kamnite plošče do dna struge, tako da je en del gledal iznad vode. Danes so ta opravila prevzeli pralni stroji in peric na Bistrici, podobno kot mlinarjev in žagarjev, ni več. Časi se spreminjajo in mi z njimi.
Dr. Ivan Ogorelec, Alenka Mikačič, roj. Žnideršič
Zgodilo seje pred 100 leti
gnsprnlarskfi, obrtniški in narotlnB, o letniku	prrrnčajo iz nažilj krajen
10. januar 1896
"Na Kranjskem se je pred dvema letoma pokadilo, 17. 155.675 smotk in 29.586.559 cigaret. Na osebo pride 34 smotk in 58 cigate-rov. Čisti dobičekdržavi je bil 59.815.621 goldinarjev. To je več, kot je dobila država od zemljiškega davka."
17. februar 1896
"Glavni vojaški nabori bodo na Kranjskem letos spomladi, ... v Ilirski Bistrici bo nabor 22. in 23. aprila."
28. februar 1896
"Velik požar je uničil 14. poslopij na pepelnično popoludne v Dolenjih pri jelšanah v ilirsko-bistriškem okraju. Ilirsko-bistriški in Trnovski gaslilci so prišli na lice požara in le tem se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas."
13. marcija 1896
'lesno zadrugo nameravajo ustanoviti lesni obrtniki in trgovci v Ilirski Bistrici.... Lesni trgovci se hočejo s tem osamosvojiti napram tržaškim in reškim prekupčevalcem, ki po svoje določajo lesno ceno. Zadruga bo naravnost brez prekupcev sklepala kupčije s trgovskimi trvrtkami v inozemstvu."
17. april 1896
"Knjige 'Slovenske matice1. Izšel je IX. zvezek Zabavne knjižice. Ta knjiga obsega dva spisa. Prvi je povest 'Temni oblak', spisal Dobravc. Dogodek se vrši v Ilirski Bistrici na Notranjskem. Andreja Lesarja pobije in oropa neznan človek. Deset let pozneje snubi Kosip Korenčan rajnega hčer Gabrijelo ..."
7. maja 1896
“Rudeči križ. Dne 28. aprila je imelo po-močno društvo Rudečega križa za Kranjsko svoj redni občni zbor pod predsedstvom 1. podpredsednika ces. svetnika g. Ivana Marika ..., ker sta se dve podružnici v Ilirski Bistrici in Vipavi zaradi neugodnih razmer razšli ostane na Kranjskem še 15 podružnic. Te imajo 500 članov in 5548 goldinarjev in 54 krajcarjev premoženja."
26. junija 1896
‘Nova tovarna za prstene izdelke in opeko
je zgradilo pri Mali Bukovici v ilirsko-bistriški okolici delniška družba 'Banca di credito Fiu-mana' na Reke.
16. okt. 1896
'Ropni umor. Pri Dobropoljah pri Ilirski Bistrici je dne 13. trn. zjutraj ob 7. uri napa! neki potepuh posestnika Primca, po domače Vencaka iz Dobropolj in ga s sekiro pobil na tla. Nesrečni mož je bil takoj mrtev. Napadelec je prejšnjo noč prespal pri Vencakovih, kjer je čul, da gre gospodar vjutro v Ilirsko Bistrico. Počakal ga je na poti in napak Napadalca so ujeli in izročili orožnikom."
18. decembra 1896
"Tatinska druhal potika se okoli Ilirske Bistrice in dela nadlego in škodo prebivalcem. Vlomila je ta druhal že v več hiš in prodajal-nic ter odnesla raznega blaga in denarja. Sodi se, da so tatovi tujci. Prebivalstvo je v strahu in straži ponoči. Upati je, da se ta tatinska druhal kmalu zasači in utakne pod ključ."
Vsekakor je posebno pretresljiva vest o “ropnem umoru" pod Dobropoljami. Nesrečnemu Vencaku je soproga na mestu strahotnega zločina že naslednje leto postavila visok kamnit križ s podrobnim opisom dogodka. Na ovalnem stebru križa beremo:
1897
1Č spomin
LPTRJLMC^L iz TD o h rop o Cj fiil. št. 19 tčterepaje. tukaj grozovito umoriC 13. okt. 1896 nioriCec JSADjlZZ ŠULCiz Ž>e.rozntice.
TTVfoCite za rajnkega.
TPostaviCa
iaCujoča
soproga.
IssekgC CVfO‘Rflrl9E.C v SCavini.
v Kamniti križ na mestu nesrečnega dogodka še dandanes spominja na umor pred sto leti. Žive pa so tudi številne zgodbe o vzroku zanj. Ljudska domišljija, spodbujena s strašnim dogodkom, ki mu v naši dolini ni primerjave, je dobila krila. Vse zgodbe pa se vrtijo o povezanosti dogodka s prekupčevanjem s konji, ki je bilo v naših krajih tudi pred sto leti zelo vabljiv in donoden posel.	Tekst in slika: Vojko Čeligoj
NAGRADNO VPRAŠANJE
Časopis Novice, slovenski strokovno-po-Ijudni tednik, ki je objavljal tudi pomembne literarne prispevke, je med leti 1843 in 1867 urejal publicist, politik, začetnik slovenskega časnikarstva in veterinarinarstva.
Kdo je bil?
Med bralci, ki nam bodo do 15. decembra 1996 sporočili pravilen odgovor, bomo izžrebali nekoga, ki bo eno leto brezplačno prejemal naš mesečnik.
ODGOVOR^
V preteklosti je imel Snežnik različna tuja imena: Mons Albius (latinsko), Monte Albio in Monte Nevoso (italijansko), Schneeberg (nemško), Kranjski Snjeinik, Slovenski in Kaslavski Snježnik (hrvaško).
Na vprašanje iz oktobrske številke smo do 15. novembra 1996 prejeli 3 pravilne odgovore, žreb pa je odločil, da bo Snežnik eno leto brezplačno prejemala SONJA BA-ČIČ iz Ljubljane._
REPORTAŽA______________|| GORE IN UUPJE ||	KINOLOŠKI KOTIČEK
Taborniki v zelenem srcu Evrope
■■■l Po šestnajstih letih smo se taborniki Snežniških ruševcev zopet odpravili na taborjenje ■ v tujino, tokrat v državo Luxemburg na obisk k tamkajšnjim katoliškim skavtom. 9 fl Luxemburške skavte smo spoznali na taborjenju v Bohinju julija letos, kjer smo jim priskočili na pomoč z opremo, saj je njihova zamujala debel teden. V zahvalo so nas ■■j povabili v svoje kraje. Ponujene priložnosti seveda nismo smeli zamuditi.
Tako se nas je 8 ruševcev 6. septembra zvečer podalo na pot. Po petnajsturni vožnji, med katero smo se prepričali o Evropi brez meja, smo prispeli v Veliko kneževino Luxemburg, ki je z 2587 km2 in 400.000 prebivalci najmanjšadržava v Evropski uniji - od severa do juga Luxemburga je le 80 kilometrov. Luxemburžani so pravi poligloti, saj jih večina govori kar tri tuje jezike, poleg materinega, luxemburškega, še francoski, nemški in angleški jezik. Svoji majhnosti navkljub je Luxem-burg ekonomsko izredno razvita in bogata država (BDP/preb. Lux. = 36.000$, BDP/preb. Slo. = 9.500$), kar potrjuje dejstvo, da edina izpolnjuje konvergenčne kriterije za vstop v Evropsko monetarno unijo (1999).
Vozili smo se še pol ure in prišli na cilj, v majhno vas Reckange v južnem delu države (Gut-land), kakih 20 km od glavnega mesta, kjer so nas že čakali stari znanci: Jang, Frederick, Lynn, Corinne, Martine in Cristoph. Po prisrčnem snidenju so nas odpeljali na taborni prostor, s katerega je bil čudovit razgled na dolino treh rek: Mamer,
Eisch in Attert. Obiskala sta nas tudi lastnik jase in bližnji sosed, ki nas je oskrboval z vodo, ter nam zaželela dobrodošlico. Kasneje smo zavihali rokave in v pravem taborniškem vzdušju, skupaj z gostitelji, zgradili vse potrebne taborne objekte kot so šotori, ognjišče, ločeni prostori za organske, papirnate in druge odpadke ter stolp, na katerem sta naslednjih 12 dni vihrali taborniška in slovenska zastava.
Naslednji dan smo se skupaj s skavti iz Mer-scha, bližnjega mesta, kjer je njihov skavtski center, podali na potep po mestu Luxembourg, ki je nekdaj veljal za eno najmočnejših utrdb na svetu, danes pa je pomembno poslovno in zaradi evropskih ustanov tudi eno izmed političnih središč Evrope. Najdlje smo se zadržali v starem mestnem jedru, ki je z obzidjem in pripadajočimi stavbami izjemno slikovito. Po ogledu še nekaterih znamenitosti (katedrala, parlament) smo se odpravili na Schuberfouer, na praznik mesta Luxem-bourg, ki ima podoben pomen kot pri nas shod. Zabaviščni park in spremljajoče kulturne prireditve, ki se začnejo zadnjo nedeljo v avgustu in trajajo dva tedna, se zaključijo z veličastnim ognjemetom, kateremu smo prisostvovali.
Zgodaj zjutraj smo odšli na hike (izg. hajk) v Ardene, ki zavzemajo sever lux-emburga (Osling). Hike je dvo ali večdnevni izlet s prenočevanjem na prostem, ki ga taborniki radi izvajamo, saj smo tako v veliko bolj pristnem stiku z naravo kot sicer. Z vlakom smo se iz Merscha odpeljali 30 km proti severu in začeli naš pohod, katerega cilj je bil Clervaux. Ardeni so zelo razgibano fliš-nato hribovje, ki spominja na Brkine. Niso ravno visoki, saj najvišja točka (v državi) meri 559 m nadmorske višine, vendar nas je dolga hoja po valovitem terenu malce utrudila, tako da smo po postavitvi bivaka in po družabnem večeru s pečeno koruzo ob ognju kmalu zaspali.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
Marko Mršnik
Postavljanje stražnega stolpa (Foto: Polona Čeligoj)
NUMIZMATIKA/ARHEOLOGIJA
Srečanje na jelšanskem gradišču
Cilj tokratnega jesenskega srečanja članov Primorskega numizmatičnega društva iz Ilirske Bistrice (nedelja, 27. oktobra) je bil obisk manj znanega gradišča nad Jelšanami.
Gradišče, ki se razprostira na razgledni vzpetini med Jelšanami in Novokračinami, je precej manjše od sosednjega na sv. Katarini, vendar je po mnenju Franca Poklarja, odličnega raziskovalca kulture gradišč na našem področju, ki je udeležence vodil tudi tokrat, starejše, saj ga je slikovito imenoval “Jelšane pred dva tisoč leti" (na sliki). Borov gozd, trnje in srebot so dodobra prekrili dva tisoč let staro preteklost nekoč pomembnega in živahnega prebivališča nekda-
njih prebivalcev. Zadnji čas je, da se temeljitejše raziskave lotijo tudi ustrezne državne institucije.
Srečanja v Jelšanah so se udeležili tudi člani društva iz sosednje Hrvaške in predsednik Numizmatičnega društva Slovenije dr. Andrej Rant, ki je društvu čestital za uspešno delo in prisotne obvestil, da je Banka Slovenije sprejela njegovo pobudo in bo prihodnje leto kovala spominski kovanec ob 50-letnici priključitve Slovenske Primorske k matični domovini.
Srečanje, ki je bilo obenem tudi že 475. redni društveni sestanek, so udeleženci zaključili pozno popoldne pri članu Dušanu Maljevcu in si ogledali njegove zbirke. Vojko Čeligoj
Upokojenci ustanovili planinsko skupino
llirskobistriško društvo upokojencev sodi med najštevilčnejša društva v občini. Že vrsto let razvija številne dejavnosti, se povezuje s sosednjimi in zamejskimi stanovskimi društvi ter ohranja sloves dobro organiziranega društva. Tokrat so prisluhnili dolgoletni želji članstva, da se organizirano lotijo tudi planinske dejavnosti, primerne svojemu članstvu. Upokojenci so jesenski izlet (26. oktobra) na 997 m visoki in razgledni Kozlek, ki sega je udeležilo skoraj 30 najbolj navdušenih članov, izkoristili za ustanovitev planinske skupine. Za predsednico skupine so soglasno izvolili članico Olgo Mu-ševič in ji naložili skrb za organizacijo čimveč-jega števila izletov v domači planinski svet in širšo planinsko okolico. Prisotne društvenike-planince sta pozdravila tudi predsednik DU Ilirska Bistrica Miro Štembergar in predstavnik domačega planinskega društva Vojko Čeligoj ter vsem, ki tudi na ta način ohranjajo mladost v svojih srcih, zaželela obilo lepih planinskih doživetij na njihovih gorniških poteh.
Ustanovni planinski izlet so udeleženci preživeli v sončnem jesenskem dnevu na pobočjih Kozleka, kjer so bili deležni prijaznega gostoljubja koče in vrlih podgorskih planincev.
Sicer pa je planinstvo med bistriškimi upokojenci zelo priljubljena dejavnost, saj so bili že doslej med najzvestejšimi udeleženci pohodov in izletov v gore, ki jih je organiziralo domače planinsko društo. Na samem vrhu Snežnika pa je že nastopal tudi celoten mešani pevski zbor Društva upokojencev Ilirska Bistrica.
Vojko Čeligoj
Vesti iz Kinološkega društva Ilirska Bistrica
Lepo pozdravljeni ljubitelji psov. Zima je že tu, "pasjeljubci" pa še kar vztrajamo in pridno vadimo, saj si želimo kar najbolje vzgojiti naše ljubljence. V mali šoli nas je že kar lepo število, saj smo skupino povečali še s 3-mesečno simpatično dalmatinko, škotskim ovčarjem in nemško ovčarko. Tudi slabše vreme nas ni odvrnilo od naših rednih nedeljskih dopoldanskih srečanj, ugotavljamo le, da kužki niso več male kosmate kepe, ampak da so kar naenkrat postali lepi in odrasli predstavniki pasjega rodu.
Čeprav pridobivajo psi skozi igro različna
znanja, ugotavljamo, da so se že kar veliko naučili. Pomembneje v tem obdobju pa je, da so se o delu s psi veliko naučili njihovi lastniki. Da bi zvedeli še več o odnosu med
OBVESTILO
Kinološko društvo Ilirska Bistrica vabi vse ljubitelje psov na po-
psom in človekom, o načinu šolanja in vzgajanja psa, o socializaciji psa v človekovi družbi in urbanem okolju, smo v Ilirsko Bistrico povabili g. Franca Štermana, priznanega kinologa, dolgoletnega člana državne reprezentance v tekmovanju psov, mednarodnega kinološkega sodnika, predsednika ko-misijeza šolanje službenih in športnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije (v prejšnjem mandatnem obdobju), predsednika Kinološkega društva Ljubljana, da se pogovori z vsemi, ki jih to področje zanima in na nas prenese del njegovih dolgoletnih in bogatih kinoloških izkušenj.
Še vedno je čas, da pridete z mladimi psi k trnovskemu stadionu in se nam pridružite v pasji "mali šoli". Informacije dobite pri Vojkotu na tel. št. 41-310.
Sedaj pa k nagradnemu vprašanju. Na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Snežnika je pravilno odgovorila Patricija Žužek iz Vrbovega in prejela paket hrane za svojega psa ter še nekaj uporabnih drobnarij. Čestitamo!
govor i, znanim kinološkim strokovnjakom g. Francem Šterna-nom, ki se bo začel v prostorih Osnovne šole Antona Žnideršiča (Rozmanova ulica 25b), v torek, ^10. decembru 1996, ob 18. uriy
Novega nagradnega vprašanja v novembrski številki ne bomo zastavili, pač pa bomo na decembrskem predavanju (glej obvestilo) izžrebali obiskovalca in obiskovalko ter ju nagradili. Vsebina nagrade naj ostane skrivnost.
Ker se nezadržno bližajo božični in novoletni prazniki, želimo opozoriti vse ljubitelje psov, da svoje ljubljence zaščitijo pred nezaželenimi posledicami pokanja petard, raket in drugih pirotehničnih sredstev, saj je dokazano, da negativno delujejo na obnašanje in psiho psa. Vsem ostalim, ki bodo to upoštevali, pa se zahvaljujemo.
(vš)
SLIKOVNA KRIŽANKA
					LIN 23. ČRKA	IME KIRURGA GADZIJEVA	IZPIRANJE	KRAVANJA	GRUDEN IGO	MESTO NA NIZOZEMSKEM	OTOČJE OB KITAJSKI OBALI		rm			
					► 1							ODGOVOR NA KONTRO		PRELAZ V ALPAH	MNZ. VOKAL	
					►								NOTA NABIREK			
					ŠTEVNIK				MIŠLJENJE DIFTONG							
					ANTON AŠKERC			NEM. MARKA				VOKALA			□	
					DESNA ROKA			KROG OB PRS. BRAD,				SLOVENSKA IGRALKA				
					►											
	NARAM- NICA	FRANCOSKI FILM. IGRALEC	PAUL EHRIICH			DANSKI OTOK				NATRIJ			ERBIJ		\	f
0KK0G- LOST			ZDRAVILO			TANTAL				MONGOLSKI VLADAR			POZIRANJE ZRAKA			
							NEMŠKI SKLADATEU ŠPELA PCFTNAR				KOREJSKA REKA					
ŠOLA ZA PLES											MESTO V ROMUNIJI ENAKI ČRKI			□		
ŠVIC. BALNE- OLOG						STANAR GRŠKI BOG 7DRAV								VNETJE NOSNE SLUZNICE	IME GLASBENIKA LOPEZA	
TELUK			RUSEVSKI UČENJAK				ARZEN			TEKM. IGRE BITJE V SHOL. FILOZ						
HTV JUŽNI AMERIKI							UDELEŽ. SINJSKE ALKE	1 11			m £5=			—		
G	GORA V JULIJSKIH ALPAH	RENU BICIKEL			GORA PRI BOVCU						IGRALKA TOKO					
ŠTUDENTSKI KULT. UM. CENTER					ODISEJ						OGIB					
					EVR. VESOU. AGENCIJA						STARA MAMA					
KRAJ OB DRAVI	—	—	—		—				ALUMINIJ	OKRASI						
REKA V RUSIJI				|U						INDIJANCI V SREDNJI AMERIKI					0	
VOGAL				POML. MESEC						VRSTA PREPROGE						
Rešitev križanke iz oktobrske številke (vodoravno): Preda, repuh, Epson, sto, DS, Limpopo, šrapnel, Sorbona, Konrad, Nelson, Ankele, ladjar, room, Krka, Vuga, med, pi, šobe, Anet, Stele, CS, Brilej, ani, vik, Pot miru, solnica, idiot, Natanijel, janševci, Erard, AK, tv vin, oko.
Snežnik • stran 10	OCpLA^I
november 1996
Občina
Ilirska Bistrica
X:
ProVITA'
Inženiring d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820
s	>
	1 Gozdno
m	% Gospodarstvo
	a Postojna
v		J
\
■'v x
N
LESONIT dd
Lesno kemična industrija 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija Nikole Tesle 11, p.p. 49 Telefon: n.c. +386 (0) 67 41 241 Telex: 34 125 leson si Telefax: +386 (0) 67 41 433, 41 547
PIVKA
PIVKA
perutninski kombinat Neverke 30 6256 KOŠANA
CENJENE KUPCE VABIMO, DA OBIŠČEJO DELIKATESO IN AGROTRGOVINO NA KALU.
ZA VAS IMAMO:
-	široko paleto svežega in zamrznjenega piščančjega mesa
■	izdelke Iz perutninskega mesa
■	konzumna jajca po izredno ugodni cenah
■	vse vrste peletiranih krmil za živali
-	dan stare piščance
Informacije po telefonu:
067/51-030 ali 067/55-810
POSTANITE IN OSTANITE NAŠI ZVESTI KUPCI!
TRUDIMO SE, DA BI PROIZVODNJA MESA ČIMPREJ STEKLA V NAŠI PRENOVLJENI KLAVNICI, DA BO PONUDBA ŠE PESTREJŠA IN KVALTETNEJŠA.
BODITE Z NAMI IN USPELO NAM BO!
Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
‘TUUUS
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188

\
Lučb
transport
terminal
ilirska bistrica
'V r \
ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7


IRBIS d.o.o.
KOSEZE 32C
6250 ILIRSKA BISTRICA
TEL/FAX: +386 (0)67/41-082
... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE
Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbe z artikli za osebno in splošno higieno nudimo usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog
r
URNIK
1
VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8-12
J V__
_y X:
BESS.
~x x \
TRGOVINA Z
GRADBENIM MATERIALOM
PODBEŽE 39 - ZALČI 6250 ILIRSKA BISTRICA tel. 067/82-402, 1ax. 067/81-285
TRGOVINA "BOŠTO"
BAZOVIŠKA 4a 6250 ILIRSKA BISTRICA tel. 067/42-123
X:
\
Cankarjeva 24, 6250 ILIRSKA BISTRICA
XZ
H a,do"’.0/;a H
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica
GRAFIČNI ATELJE IN
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40
tel. 067/81-297, fax. 067/41-124
PAPIRNICA - UNEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077
Sz
PUR^TEX
\
Gradišče 51 6243 OBROV Telefon: 066/88-016 Telefax: 066/88-033
FE PODGRAD
Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210
OSCAR
} i j -j •Tu mrn. ^ t j t 7 t 7 s
na
OSKAR SAMSA s p.
Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101
SERVISIRAMO VSE VRSTE GOSPODINJSKIH APARATOV (GORENJE, CANDV, ZANUSSI ...)
C
DELOVNI ČAS
VSAK DAN OD 800 DO 14” URE IN OD 16" DO 18” SOBOTA OD 8" DO 12" URE
CENIK OGLASOV
\
1. cela stran	28 x 35 cm	90.000 SIT
2. polovica strani	28 x 17 cm	45.000 SIT
3. četrtina strani	14 x 17 cm	22.500 SIT
4. osmina strani	14 x 8,5 cm	11.250 SIT
5. šestnajstina	6,5 x 8,5 cm	5.700 SIT
strani
\_______________________________________y
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite: "GA commerce",
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124
Snežnik
UREDNIŠTVO
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40
ŠPORT NEKOČ
NOGOMET
Iz zgodovine bistriške košarke
Prijetno presenečen ob oživitvi košarke v našem mestu, bolje rečeno v naši občini, o čemer pričajo ustanovni občni zbor košarkarskega kluba v Ilirski Bistrici, zimska in poletna občinska košarkarska liga ter razmeroma solidni igralci posameznih ekip v teh ligah, s kolegi ponovno podoživljam zgodovino naše, bistriške košarke. Zelo težko se je lotiti pisanja katerekoli kronike ob ponumjkljivi dokumentaciji A po toči zvonitije prepozno, zato bom poizkusil opisati zgodovino bistriške košarke po spominu, obstoječih dokumentih in zabeležkah. Seveda bom hvaležen vsem, ki bodo lahko dopolnili ta zapis.
Zmaga za zeleno mizo
Člansko moštvo NK Transport je "dokaj srečno" zaključilo jesenski del prvenstva, saj je kljub porazu z rezultatom 0 : 1 v Ljubljani z NK Ilirija osvojilo tri pomembne točke "za zeleno mizo". Po 13. krogu se je tako povzpelo na solidno 7. mesto 3. SNL - zahod.
Leto 1964
Ekipa KK Lesonit se je intenzivno pripravljala na tekmovanje v L slovenski ligi. V spomladanskem delu je imela dobre priprave in celo vrsto prijateljskih tekem (Idrija, Sežana, Nanos, Tolmin in Gorica). V domačem klubu so ustanovili tudi žensko košarkarsko ekipo. Uprava društva je resno razmišljala o prenovitvi igrišča, ureditvi razsvetljave in slačilnic. 1. februarja 1964 je bil občni zbor KK Lesonit, ki se ga je udeležilo le borih 18 košarkarjev. Kljub nekoliko slabi volji zaradi majhne udeležbe, so se le dogovorili za električno razsvetljavo igrišča, gradnjo tribun in slačilnic.
16. februarja se je v II. Bistrici odvijal zimski pokalni turnir Primorske, ki ga je organizirala Košarkarska podzveza Primorske. Prijavilo se je 6 ekip: Nanos, Tolmin, Sežana, Dornberk, Št. Peter pri Gorici in Lesonit. Končni vrstni red: 1. Lesonit, 2. Nanos, 3. Tolmin, 4. Sežana, 5. Dornberk, 6. Št. Peter.
Sledi tekmovanje v L slovenski ligi. Poglejmo rezultate Lesonita po petih krogih! Lesonit: Ilirija 59:57, Domžale: Lesonit 49:44, Lesonit: Škofja Loka 66:39, Lesonit: Branik 59:45, Svoboda: Lesonit 59:61 (po podaljških). Časopis Snežnik je po petem krogu objavil naslednjo vest: "letošnje uspešno nastopanje našega Ugaša med najboljšimi v Sloveniji vzbuja med našimi občani veliko zanimanje. To potrjujejo že obiski na vsaki tekmi".
1. maja 1964 je v Ilirski Bistrici gostovala nemška košarkarska reprezentanca. Citat iz glasila Košarkarske zveze Zahodne Nemčije o naši košarki pravi nekako takole: "Ne, takega dopoldneva nisem pričakoval (vodja reprezentance Herbert Schlefer, op. p.). Najmanj 2500gledalcev je sončnega 1. maja obkrožilo krasno igrišče malega slovenskega mesta Ilirska Bistrica s 4500 prebivalci. Hoteli so prisostvovati prijateljski tekmi med okrepljenim vodečim moštvom republiške lige in moštvom nemške košarkarske reprezentance. Na cementnem igrišču se je tekma končala 71:67 (35:38). Zmaga s tremi koši razlike ni bila prepričljiva za naše moštvo. Navdušenje publike, ki je bila na strokovni višini, in gostoljubnost tega simpatičnega mesta ob potoku s postrvmi naj bosta še posebej poudarjeni. Prav gotovo bo ostalo nepozabno gostoljubje v Ilirski Bistrici..."
"Velika zmaga Lesonita", "Lesonit povečuje vodstvo v 1. slovenski ligi", "Lesonit prepričljivo vodi"..., to je le nekaj naslovov, ki smo jih zasledili v naših časopisih in ki nam zgovorno dokazujejo resnične uspehe našega republiškega ligaša. Po odigranih 11 krogih je stanje na lestvici naslednje: 1. Lesonit, 2. Branik, 3. AŠK Tivoli, 4. Ljubljana, 5. Ilirija, 6. Domžale, 7. Elektra, 8. Škofja Loka, 9. Svoboda, 10. Triglav. Igralci: A. Štember-ger, D. Prosen, A. Žnidaršič, E. Lenarčič, R. Grlj, A. Čosič, D. Antonič, Z. Kandare, E. Barone, M. Ujčič; D. Grlj (trener).
Ob koncu tekmovanja so igralci Lesonita obdržali prvo mesto. “Slavje, ki ga Bistričani ne bodo pozabili"je naslov članka v Snežniku, ki je izšel v oktobru leta 1964 in pravi: "V družini najboljših košarkarjev v Sloveniji smo že lani imeli edini cilj - obdržati se v tej družbi. Pokroviteljstvo tovarne Lesonit, materialna in moralna podpora tega delovnega kolektiva je vnesla v košarkarsko življenje in preko njega na druga športna področja nove kvalitete, ki so se začele zrcaliti v odnosih mladine, delovnih kolektivov, občinske skupščine, družbeno-političnih organizacij in delovnega človeka ilirskobistriške komune do drugih športnih zvrsti in do nove fizionomije našega športnega parka. Ko se je letos spomladi začela borba za točke med najboljšimi, je bila naša edina želja častno zastopati naš kraj pod Snežnikom. Šele po prvih priborjenih zmagah smo spoznali, da imamo možnost uvrstitve pri vrhu lestvice. Mesto košarke - Ilirska Bistrica, kjer vsak
drugi občan sodeluje v razgibanem špalirju okrog košarkarskega igrišča, kjer pionirji, mladinci in mladinke vadijo pod koši in kjer se o košarki govori v slehernem kotičku, se je tako zbralo na slovesnem sprejemu tistega priznanja, ki so ga po dramatičnih borbah pod koši priborili naši košarkarji, sebi in nam v čast in vzpodbudo za prihodnje še večje naloge. Novica o osvojenem
prvenstvu je prejšnjo soboto zvečer švignila med nas in v trenutku se je mesto prebudilo iz nočne tišine. Med izrazi veselja je bila pretočena tudi marsikatera solza radosti kot znamenje veselja spričo zmage in prvega mesta."
Čestitkam so se pridružili številni gostje, predstavniki ilirskobistriških podjetij, organizacij in ustanov, po predaji pokala Košarkarske zveze Slovenije pa se je začela prijateljska košarkarska tekma s Slovanom, članom I. zvezne lige, ki se je končala s tremi točkami razlike v korist gostov. Po končani tekmi in slavnosti na igrišču se je zbralo kakih 100 ljubiteljev košarke z moštvoma Slovana in Lesonita v kavarni "Turist", kjer seje slavje nadaljevalo pozno v noč v izrednem veselju in prijateljskem vzdušju.
republiško prvenstvo.
In še pogled na lestvico ob koncu tekmovanja: 1. Lesonit, 2. AŠK Tivoli, 3. Ilirija, 4. Domžale, 5. Ljubljana, 6. Branik, 7. Elektra, 8. Svoboda, 9. Škofja Loka, 10. Triglav.
Tako so se košarkarji Lesonita vpisali med prvake Slovenije in si pridobili potno karto na kvalifikacije za vstop v Zvezno košarkarsko ligo Jugoslavije. Naslova republiškega prvaka za leto 1964 so bili vsekakor najbolj veseli igralci sami, toda to veselje je z njimi delila vsa bistriška javnost, ki je igralcem in vodstvu kluba na različne načine čestitala za dosežen uspeh.
V oktobru leta 1964 so se košarkarji Lesonita podali na kvalifikacije za vstop v zvezno ligo, ki
so bile v Sarajevu. Glavno mesto takratne Bosne in Hercegovine je sprejelo organizacijo turnirja za prvo skupino, v Skopju pa se je odvijal turnir druge skupine. V Sarajevu so tekmovale ekipe Ivangrad, Split, Mlada Bosna (Sarajevo) in Lesonit. Ekipa Lesonita je na teh kvalifikacijah igrala fantastično. Nizko rast so igralci Lesonita nadomestili z odlično tehniko in taktično igro. Zlasti drugi dan, na tekmi z Ivangradom, so priredili na igrišču pravo ekshibicijo lepe košarke. Ekipa lesonita je dve tekmi izgubila, eno dobila in zaradi boljše razlike v koših dosegla drugo mesto na turnirju in se tako uvrstila v zvezno košarkarsko ligo.
Vest, ki je prišla iz Sarajeva, je k veselju spričo osvojenega republiškega prvenstva v košarki prilila nov ponos. Telegrami, čestitke in sporočila so
deževali iz vseh krajev tedanje Jugoslavije. Naši košarkarji so se na kvalifikacijah borili skrajno disciplinirano in zagrizeno do zadnje sekunde razburljivega tekmovanja.
Leto 1965
7. marca 1965 je bil v Domu družbenih organizacij redni letni občni zbor KK Lesonit. Vodil ga je predsednik kluba Bogdan Bernik. Velika dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža. Udeleženci so bili igralci, mladinci, mladinke, pionirji in simpatizerji. V razpravi so sodelovali med drugimi tudi predsednik občinske skupščine Ivan Kukovec, direktor Lesonita Jože Vadnjal, predstavnik Košarkarske zveze Slovenije Čižek Bolka, predsednik komisije za košarko pri Zvezi za tele-
sno kulturo okraja Koper Janko Prinčič iz Nove Gorice in drugi. Burno so odjeknile besede direktorja Lesonita, ko je dejal: "Košarkarski klub Lesonit ni sam, z njim smo vsi mi, vsi člani kolektiva, vsi občani. Z Vami živimo, z Vami igramo in smo del Vas. Razumevanje in finančna pomoč klubu s strani naše delovne organizacije so le del tistega, kar ob vsaki tekmi čutimo!" Iz programa za leto 1965 je bilo razvidno, da bodo morali odbor kluba in igralci ter vsi forumi v komuni vložiti mnogo truda, če bodo hoteli izpolniti skrito, skorajda neuresničljivo željo - ostati v prvi zvezni ligi.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) Dimitrij Grlj
V zimskem premoru imata uprava kluba in trener Ivan Primc precej časa, da uredita igralske vrste in pripravita moštvo za spomladanske tekme. Kljub relativno visoki uvrstitvi pa so igralci dolžni številnemu občinstvu precej več kot so pokazali jeseni, posebej na nekaterih tekmah z objektivno slabšimi nasprotniki. Da to zmorejo, so dokazali na pokalni tekmi proti kozinskemu drugoligašu (zmaga po kazenskih strelih) in vodilni ekipi iz Sežane v 12. krogu (2 :1, na fotografiji). Očitno je, da domači igralci najbolj "grizejo" takrat, ko imajo za nasprotnika omenjeni moštvi. Proti slabšim ekipam take motivacije ne najdejo.
Na pobudo Marja Princa je bil 19. novembra v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča organiziran turnir starejših deklic. Poleg ekip obeh ilirskobistriških šol sta sodelovali še ekipi OŠ A. Globočnik iz Postojne in OŠ Dobrovo iz Goriških Brd. Tekmovanje (na fotografiji je ena od neštetih akcij ob mg;eži) je potekalo tako, da so se vse ekipe pomeri le med seboj na dva dobljena niza. Odigrano je bilo šest tekem, končna lestvica pa je naslednja: 1. mesto OŠ Dobrovo (6 točk), 2. mesto OŠ D. Ketteja (4 točke), 3. mesto OŠ A. Globočnik (2 točki) in 4. mesto OŠ A. Žnideršiča (0 točk).
Očitno je, da na Goriškem odlično delajo z mladimi že vrsto let, saj so osnovnošolke, ki jih vodi prvoligaška trenerka Liljana Šibau, na turnirju prepričljivo zmagale. Če želimo tudi pri nas doseči kaj podobnega, bo potrebno vaditi že v 5. razredu, z osnovami odbojke pa seznaniti učenke in učence že prej v okviru športne vzgoje. Tak cilj bo mogoče realizirati le ob zadostnem številu vaditeljskega kadra, pomoči šol v procesu športne vzgoje ter kasneje tudi z zagotavljanjem finančnih sredstev za ta šport.
Tekst in fotografija: Z. Debevc
Poleg članske in mladinske ekipe so jesenski del prvenstva zaključili tudi starejši dečki, ki so po odigranih desetih krogih v ligi MNZ Koper pristali na 5. mestu razpredelnice med enajstimi klubi, saj so v desetih tekmah zbrali 18 točk (razlika v golih je 23 :17).
Mlajši dečki imajo najdaljšo tekmovalno sezono. V komkurenci štirinajstih ekip so do sedaj odigrali 12 krogov. Pred zadnjo jesensko tekmo imajo 18 točk in gol razliko 39 : 35. Trenutno zasedajo 8. mesto, ki ga bodo tudi obdržali, imajo pa možnost napredovati še vsaj za eno mesto, če dobijo zadnjo tekmo.
Z. Debevc
Ženska odbojkarska liga
Za organizatorji tekmovanja in rekreativkami je nepopoln 4. krog tekmovanja, tako da je že razvidno, katere ekipe lahko glede na dosedanje rezultate in igro računajo na vrh razpredelnice. Po prikazani igri je očitno, da se raven tehnike in taktike igralk vidno izboljšuje.
ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA 19% Lestvica po nepopolnem 4, krogu
točke razlika v nizih
1.	OŠ A. ŽNIDERŠIČA	8	8:0
2.	MIKASA	6	6:0
3.	KOŠANA	6	6:1
4.	SREDNJEŠOLKE	4	5:4
5.	SKRITI TALENTI	2	2:4
6.	KZŽ	2	2:6
7.	AEROBICTEAM	0	0:8
8.	PODGRAD	0	0:6
KK Lesonit je leta 1%4 postal slovenski prvak. Z leve stojijo: E. Lenarčič, M. Šuštar, E. Barone, D. Prosen, M. Ujčič, D. Kirn, Z Kandare, D. Antonič, A. Žnidaršič, R. Grlj in A Stemberger.
R. Grlj, £. Lenarčič, A Štemberger, D. Prosen in A. Žnidaršič s pokalom za osvojeno
ŠOLSKI ŠPORT • ODBOJKA
Zmaga Dobrovk na šolskem turnirju
Osnovnošolska odbojka se je v preteklem letu tudi pri nas docela ukoreninila. Pod prizadevnim mentorstvom Maria Princa potekajo treningi za mlajše in starejše deklice na Osnovni šoli D. Ketteja že drugo leto, v tem šolskem letu pa se formirajo ekipe deklet tudi na Osnovni šoli A. Žnideršiča in Osnovni šoli R. Ukoviča v Podgradu.
ŠPORTNA REKREACIJA
PRIZNANJA
LOKOSTRELSTVO
BALINANJE
Športna priznanja za leto 1996
V okviru podeljevanja priznanj najboljšim športnikom v preteklem letu, bo Športna zveza Ilirska Bistrica obnovila podelitev priznanj zaslužnim športnim delavcem za 10,20,30 ali celo več let dela v športu, športnim organizacijam pa bo podelila priznanja za izredne uspehe ali jubilejne obletnice. Predvidena so tudi priznanja za druge posameznike ali organizacije, ki z izjemnim prispevkom pomagajo k razvoju športa v ilirskobistriški občini.
Občinska priznanja za športne delavce bodo temeljila na podobnih kriterijih kot v preteklosti, ko smo podeljevali bronaste, srebrne in zlate značke, poimenovane po Stanku Bloudku.
Podeljevanje priznanj športnim delavcem v novi obliki bo v bistvu nadaljevanje predhodnega načina. Za priznanja športnim organizacijam in ostalim bo posebna komisija za priznanja pri Športni
zvezi Ilirska Bistrica že v kratkem uskladila kriterije.
Vse posameznike in organizacije prosimo, da dostavijo na naslov Športne zveze Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax 81-177, predloge za posameznike ali organizacije, ki bi bili primerni za omenjeno priznanje. Rok za dostavo predlogov s pisnimi utemeljitvami je 15. december 1996.
ŠZ Ilirska Bistrica
KOŠARKA
0 delu KK Plama-pur II. Bistrica
Po dolgoletnem zatišju in začetnih težavah pri vzpostavitvi celotne organizacije kluba lahko rečemo, da je Košarkarski klub Plama-pur Ilirska Bistrica v polnem pogonu. Po dogovoru z novim generalnim sponzorjem, podjetjem Plama-pur iz Podgrada, ima klub sedaj novo ime.
Prva tekmovalna ekipa nastopa v D skupini Slovenske košarkarske lige - zahod. Po prvem delu tekmovanja je očitno, da je bistriška ekipa še popolnoma neizkušena, vendar zelo perspektivna, saj deluje šele tri mesece. Ekipo sestavljajo mladi igralci, mladinci in celo kadeti.
Vzporedno z delom članske ekipe smo organizirali še šolo košarke, ki zajema dve selekciji otrok iz S. in 6. razredov ter iz 7. in 8. razredov. Prav tako že vadi selekcija deklic od 6. do 8. razreda. Skupno deluje in trenira več kot 100 igralcev in igralk, vodi pa jih 5 trenerjev.
Poudariti je treba zelo velik napredek, ki so ga igralci in igralke dosegli v tako kratkem ča-
su, saj je prva ekipa zabeležila nekaj zmag v ligi. Zadnje gostovanje šolskih ekip v Postojni je minilo s polovičnim uspehom. Starejši dečki so sicer izgubili, mlajši dečki pa so senzacionalno zmagali. Ne pozabimo, da so Postojnčani aktualni prvaki Slovenije v šolski košarkarski ligi.
V okviru kluba deluje tudi sekcija veteranov, ki tekmuje v izredno močni mednarodni ligi Alpe-Adria s klubi iz Hrvaške in Italije. Ekipa veteranov KK Bistre bo zadnji teden v novembru gostovala v Italiji.
Za UO KK Plama-pur II. Bistrica: Dušan Jenko
S tekme proti KK Gorenja vas. (Foto: Z. Debevc)
STRELSTVO
Prve tekme z novimi puškami
Za mlade tekmovalce SD 4. junij Ilirska Bistrica se je začela nova strelska sezona. Starejši dečki, ki nastopajo v Pokalu prijateljstva, so tekmovali že v 2. krogu. V njihovi kategoriji lahko še vedno nastopajo s serijskim zračnim orožjem, v ostalih pa le s standardnim.
Na tekmi, ki jo je organizirala SD Tabor Ježica 19. novembra v Ljubljani, so se ekipno uvrstili na 13. mesto med 23 ekipami, posamično pa so v konkurenci 94 tekmovalcev dosegli naslednje rezultate: Aleš Baričič 18. mesto (173 krogov; 84,89), Željko Markovič 60. mesto (158 krogov; 83, 75) in Sanel Čajtinovič 69. mesto (153 krogov; 78, 75). Ti trije rezultati so šteli tudi za ekipno uvrstitev. Nastopil je še Matej Suban, ki je zasedel 85. mesto (141 krogov).
Mlajši mladinci so 10. novembra v Ljubljani nastopili v 1. krogu državne lige s standardnimi puškami. Doseženo 6. mesto med 14 ekipami je za trenerja Stanislava Mahneta uvrstitev pod pričakovanji, saj je bilo dosegljivo tudi 3. mesto, če bi še dva strelca dosegla normalne rezultate. V posamični konkurenci je bil Uroš Mahne 11. z zadetimi 361 krogi (86, 95, 93,
87), Simon Spetič 14. s 355 krogi (88, 91,90, 86) in Uroš Turkovič 24. s 344 krogi (89, 88, 82, 85). Nastopilo je 55 strelcev,
Mlajši mladinci so se 16. novembra v Ljubljani udeležili odprtega kontrolnega tekmovanja s standardnim zračnim orožjem.V absolutni mladinski konkurenci (62 tekmovalcev) so se Bistričani uvrstili v drugo polovico razpredelnice. Simon Spetič je zasedel 38. mesto z zadetimi 537 krogi (84, 86, 93, 89, 94, 91), Uroš Mahne 46. mesto s 523 krogi (88, 87, 89, 86, 89, 84), Uroš Turkovič pa 57. mesto s 509 krogi (87, 85, 84, 86,81,86)
Najboljši mladinec Gregor Boh iz Cerknice je zadel 581 krogov (97, 98, 97, 97, 96, 96). V članski konkurenci je bil najboljši reprezentant Rajmond Debevec s 591 krogi (98, 99, 100,98,98,98).	Z. Debevc
Jan Šuštar postavil nov državni rekord
Bistriški lokostrelci smo v nedeljo, 24. novembra 1996, odpotovali na mednarodno lokostrelsko tekmo v Sovodnje pri Gorici (Italija). Zamejci so poskrbeli, da je IX. TURNIR 'NAŠ PRAPOR' res lepo uspel. Še posebno za nas, ki smo se vrnili domov s petimi pokali za osvojena prva mesta posamezno in dvema ekipnima pokaloma.
Prva mesta so osvojili: Dunja Štem-bergar (kadetinja, olimpijski lok), Urška Hrvatin (kadetinja, goli lok), Nejc Štembergar (kadet, goli lok), Maja Štefančič (deklica, compound) in Jan Šuštar (deček, goli lok).
Jan Šuštar (na sliki) je popravil že nekaj let star državni rekord za dečke goli lok, ki je bil 469 krogov. Nov rekord pa je 489 krogov, ki ga uvršča na 10. mesto med člani, kar samo potrjuje, da v klubu res dobro delamo.
Sredi novembra smo imeli na dvodnevnem obisku g. Marjana Podržaja, enega izmed petih inštruktorjev lokostrelstva v Evropi. Po predavanju in ogledu novosti v lokostrelstvu smo imeli še trening po skupinah. Nad doseženim pri delu z našimi tekmovalci je bil navdušen tudi gost, ki je nekatere posebej izpostavil kot kandidate za naslednje kadetsko in mladinsko
svetovno prvenstvo.
Sedaj pa še obljuba iz prejšnje številke Snežnika o Slovenskem pokalu za letošnje leto. Ogorčen boj na zadnji tekmi za SP se je bil v Mozirju. Po koncu smo vseeno morali seči v roke predstavnikom LK Ankaran, ki so nas v skupnem seštevku SP prehiteli za pičlih 22 točk. Končni seštevek je: Ankaran 2949 točk,
LK II. Bistrica 2927 točk in na tretjem mestu LK Mozirje 2163 točk. Svečana podelitev pokalov bo 11. decembra na proslavi 20-letnice lokostrelstva v Cankarjevem domu v Ljubljani. O tem pa obširneje prihodnjič.
Lokostreski pozdrav: VSE V ZLATO.
Igor Šuštar
KARATE
Mlajši in starejši dečki in deklice Karate šole "Samurai" iz Ilirske Bistrice so se 16. novembra s pomočjo Športne zveze Ilirska Bistrica udeležili 2. pokalne tekme za državno prvenstvo Slovenije, ki sta jo v Ljutomeru organizirali Tekmovalna komisija Karate zveze Slovenije in Karate klub Ljutomer.
Tekma je bila organizirana površno, v okrnjeni konkurenci pa so tekmovali najboljši karateisti iz 17 klubov. Naši tekmovalci so odšli na pot zgodaj zjutraj in se pozno vrnili, kar zgovorno priča o težavnosti državnih prvenstev v karateju.
pri starejših dečkih prav tako 3. mesto v katah; Nejc Glavaš (OŠ D. Ketteja) je v bojih pri mlajših dečkih do 35 kg osvojil 3. mesto; Boštjan Sedmak (OŠ T. Tomšiča) je v bojih do 55 kg osvojil 4. mesto; Andrej Primc je v bojih do 60 kg osvojil 3. mesto; Željko Markovič (OŠ
Na najvišji stopnički je Sandi Berginc.
Naši najmlajši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Sandi Berginc (učenec OŠ D. Ketteja) je v katah med mlajšimi dečki premočno osvojil 1. mesto; Domen Hrabar (OŠ A. Žnideršiča) je v katah osvojil 4. mesto, v bojih do 45 kg pa je bil tretji; Anita Šenkinc (OŠ T. Tomšiča) je v svoji kategoriji v katah osvojila 1. mesto; ekipa mlajših dečkov (Sandi Berginc, Martin Logar in Domen Hrabar) je osvojila 1. mesto, ekipa mlajših deklic (Anita Šenkinc, Suzana Logar in Lea Božeglav) pa 2. mesto; Špela Muha (OŠ D. Ketteja) je v katah pri starejših deklicah dosegla 1. mesto, Mladen Hrabar pa
A. Žnideršiča) je v kategoriji do 45 kg osvojil 3. mesto, njegov klubski kolega Mladen Kablar pa v kategoriji do 65 kg 4. mesto.
Tekmovalci Karate šole "Samurai" Ilirska Bistrica se bodo lahko v vseh kategorijah izkazali na mednarodnih karate turnirjih v Trbovljah (14. in 15. dec.), v Zgoniku (15. dec.) in v Murski Soboti (23. dec.), na turnirju za nižje pasove v Trbovljah, dva naša člana mladinske reprezentance pa konec novembra potujeta v Niirn-berg (Nemčija), kjer bo Evropski karate turnir mladinskih reprezentanc.
Stojan Šestan
Uspešna sezona tudi za BK Zabiče
Prizadevni športni delavci Balinarskega kluba Zabiče so vložili ogromno dela v dokončanje balinarske dvorane, vseeno pa so našli tudi dovolj tekmovalne motivacije. Na kvalifikacijah za vstop v 2. ligo - zahod so se 9. in 10. novembra v Novi Gorici, kjer je nastopalo 8 ekip, uvrstili v višji rang tekmovanja.
V prvem krogu so premagali BK Goriška Brda (9 :8) šele po izteku rednega dela tekme. V polfinalu so potem precej lažje premagali moštvo BK Rovna z izidom 10 :2 in se skupaj z drugim finalistom BK Brko gradbeništvo Sovič iz Postojne uvrstili v 2. ligo.
BK Zabiče je po uspehu v občinskem pokalu nastopil na finalnem turnirju Balinarskega pokala Slovenije za leto 1996. Na baliniščih BK Balinček v Ljubljani se je v soboto, 16. novembra, pomerilo 16 najboljših četvork iz regijskih kvalifikacij. BK Zabiče se je z zmago v prvi tekmi proti BK Šiška in porazom v četrtfinalu z BK Trata končno uvrstil na 8. mesto Balinarskega pokala Slovenije za leto 1996.	Z. Debevc
RAZPISA
Zimska
košarkarska liga
Športna zveza Ilirska Bistrica in Košarkarski klub Plama-pur Ilirska Bistrica razpisujeta tekmovanje v košarki oziroma Zimsko košarkarsko ligo 1997.
Tekmovanje bo predvidoma potekalo od januarja do marca 1997 v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Tekme bodo ob nedeljah in eventualno ob sobotah zvečer, odvisno od tega, kdaj bo igral KK Plama-pur Ilirska Bistrica.
Pravila tekmovanja bodo podobna kot za ligo, ki je bila organizirana v začetku leta 1996. Ekipe se lahko prijavijo z igralci, ki nastopajo v C in D skupini Slovenske košarkarske lige. Število igralcev (članov) v posamezni ekipi oziroma omejitve bodo določene naknadno in v dogovoru s predstavniki ekip.
Zadnji rok za prijave je 20. december 1996. Istega dne bo ob 18. uri v prostorih Športne zveze (Sokolski dom) tudi sestanek s predstavniki ekip. Prijave sprejema Športna zveza Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax: 067/81-177.
Moška
odbojkarska liga
Športna zveza Ilirska Bistrica vabi vse, ki si želijo sodelovati na športnorekreativnem tekmovanju v odbojki, da je čas za prijave še do 15. decembra 1996.
Do sedaj se je prijavilo že 6 ekip. Organizator predvideva višino prijavnine in sistem tekmovanja v naslednjih oblikah:
•	enokrožna liga za 8 ekip; prijavnina
15.000	SIT,
•	tekmovanje v dveh skupinah in finalne tekme za dve najboljši ekipi v skupini, ki naj bi štela 9 (10) do 12 ekip; prijavnina je
13.000	SIT.
Več dodatnih informacij glede organizacije boste dobili po zaključku prijav. Organizator bo pripravil sestanek s predstavniki ekip v ponedeljek, 16. decmbra 1996, ob 18. uri v prostorih Športne zveze Ilirska Bistrica.