ŽIVLJENJSKI STROŠKI IN CENE NA DROBNO V LANSKEM IN ZACETKU LETOŠNJEGA LETA Indeksi skupin žiy]jenj!.kih stroškov v letu 195? (Osnova: povprečje 1956 = 100) Skupni zivljenjski stroški so bili o l. 195? za dva odstot-ka oišji kakor predlanskim. Osem rnesecev «> bili oišji kakor l. 1956, doa incseca enakl, doa meseca pa nižji. Hrana je bila za cloa odslotka dražja, alkolivlne pijače za šes( odstotkoo. kurioo in raz&oetljava za tri odslotke, na-jemnine za en oclstotek, obrtne usluge pa za osem odstotkov. Stroški za oblačenje so bili niiji za en ndsiotek, stroški za pohUtvo in industrijsko biago z» gospodinjstpo pa so ostali t> povprečju neizpremenjeni. V letnem povprečfii kaiejo potemtakem žioljenjski stn>ški majhen jtorast, le strožki o zoezi ?. nakupom indiistrijskega blaga pa določeno znižanje. December je bil najdražji in no bili žioljenjtki stroški o tem mesecu za približno pet odstotkov n-ad stroški v de-cembm l. 1956. Na skupne žMjenjske stroške so najbolj opiivale spre-membe v stroških za prehrano, in to posebno zaradi nihanja cen kmetijskih proizvodoo, posebno v decembru, ko so stro-iki za prehrano porasli za pribliino šest odsiotkoo. Določen porast stroškoo za prehrano je o decembru nor-malen sezonski pojau zaradi oečjega poopiašeoanja in nekaj oečje kupne moii prebiv&lstoa, oendar pa za tako visok skok ni opramčVa. Cene sladkorja- in uoozene masti so ostale vse leto nespre-menjene. Pri cenah kruha je prišlo x> posameznih mestih do določenega porasta in se gibljejo za polbeli kruh od 4J do 50 din kg. Cerw olja so se nekoliko znižale. p povprečju od pribliino "50 din d januarju 195? na približna ">Z5 din o januarju l. 195H. Od maščob je nihala cena domače spinjske masti pse leto s stalno te/.njo po poraslu. V Beogradu. Sara-jevu in Titograduse giblje od 380 do 400 din, o Zagrebu od 350 do 580. o Skoplju okoli 560 in d Ljubljani 420. Vse do pred koncem fefa, dokler niso bili storjeni že znani ukrepi, smo imeli porast cen mesa. Goneje meso se je o l. 195? podražilo za približno 15 odstolkoo. svinjsko za približno 35 odstotkoo, oočje za 5 odstotkoo in kokošje za 2? odstntkon. V januarju je prišlo v nekaterih mestih do n-a-' daljnjega porasla cen in $o se večinoma gibale takole: Coveje Svinjsko Ovčje Beograd 250 420 2*0 Zagreb 200 420 230 Ljubljana 280 450 220 Sarajevo 260 440 560 Skoplie 220 380 220 Zelenjava je bila v l. 195? oečinoma cenejša kakor pred-lanskim razen fiiola in stročjega fiiola, kjer je prišlo zaradi ilabe leline dv pribliino 43 odstotnega porasfa. V prvem polletju je bil krompir nekaj draiji kakor l. 1956. d drugem polletju pa se je začela njcgooa cena postopno zniievati, tako r/a je v januarju letos za 4 do 5 odsiotkov nižja kakor l. 1956. Tržišče je bilo pse leto dobro oskrblfeno * sezonskim sadjem. cene pa so bile v pooprečju nekaj mžje kaknr l. 1956, razen melon, ki so bile znatno cenejše. Ob koncu leta (Nadaljeoanje na 4. strani) (Nadaljevaaje s 3. strani) je prišlo do občutne jxxiražitr>e jabolk, delno zaradi izDOza, delno pa tudi zaradi slabe letine. V januarju lctos se je cena jabolk boljših kakooosh gibala na trgih oečjih mest od 140 do 160 din, o manjših pntroiniških središčih od 100 do 120. Cene pomaranč s l. 195? stroški za kurioo ^in razsnetljaoo za približno tri odsiotke. Cene oolnenim tkaninam so oslale oečinoma nespreme-njene, bombažne tkanine pa so se v povprečju pocenile za dr>a do tri odstotke. Enako je bilo tudi s konfekcljo. Cene obutoe iz serijske induslrijske proizoodnje in povprečne ka-kovosti se večinnma niso spremenile, podražila pa se je modnn obuteo, posebna ženska modna obuteo iz obrtne pro-izomlnje. Tako so na primer ženski modni čevlji iz industrij-ske proizoodnje stali približno 4000 din, a iz obrtne 6000 do 8000 din. V celoli so bili stroški za oblačenje d l. 195? za. en odstotek nižji. , Cene indusirijskih proizoodov za potrebe gospodinjstev in za. osebne potrebe so ostale d celoti nespremenjene, le po-liištoo se je zaradi oečjega pooprašeDanja podraiilo za pri-bližno doa odstotka. Primerjaoa cen električnih aparaton za gospodinjstua je zelo težaona, ker to oelike in neupraoičene razlike med posameznimi mesti in tudi med. raznimi pod-jetji in prodajalnam.i o istem mestu. Zaradi nerazoitosti obrtnega omrežja in čedalje oečjega poDprašeDanja po uslugah so cene feh utfug ose minulo let naraščale, ta težnja pa se občuti še naprej d letošnjem januarju, posebno glede krojaskih uslug.