FEVDALNA POSEST NA PIRANSKEM OZEMLJU DO KONCA 13. STOLETJA Miroslav Pahor Listina o rižanskem zboru leta 804 kljub protestom — ali pa prav zaradi protestov — mest proti škofom in upravi vojvode Johan- nesa dokazuje, da je prišla Istra pod Franke kot alodialna posest, s katero je vladar raz- polagal po svoji uvidevnosti in potrebah. Ustanovitev Furlansko-istrske marke z mej- nim grofom, ki je imel vse vazalne pravice, pa je deželo spremenila v fevdalno posest, podvrženo fevdalni drobitvi, v kateri so igra- la mesta nedvomno zelo važno vlogo že za- radi tega, ker so si izborila svojo upravo, svoj vplivni teritorij in svojo zakonodajo. Toda, ko govorimo o vplivnem teritoriju, še ne smemo razumeti, da je bil teritorij last nastajajočih mestnih občin. Nasprotno. Voj- voda ali mejni grof je imel pravico ta teri- torij subinfevdirati. Tako je na ozemlju Istre nastala vrsta manjših fevdov, prebend, pri- vilegijev in manjših alodialnih posesti, ki prav klasično ilustrirajo fevdalno ureditev. Prva fevdalna posest, ki se omenja na me- jah Pirana, je Umag s Siparjem. Kljub temu, da je Piran že tedaj imel v posesti Savudrij- ski polotok in kljub temu, da je po vsej ver- jetnosti reflektiral tudi na Sipar, je italski kralj Hugo iz Provence leta 929 daroval ti dve posesti tržaški škofiji.^ Vse kaže, da so ti dve posesti dobili tržaški škofje kot alodi j. Prav zaradi nevarnosti, da bi Hugo razširil darovnico tudi na Savudrijo, jo je Piran ne- kaj let prej inkorporiral prav tako kot alodij v sebi pripadajoča ozemlja.^ Iz pogodbe med Benetkami in grofom Winterijem leta 933 je jasno razvidno, da so imeli tako posa- mezni Benečani kakor tudi beneška občina in gradeški patriarhat na piranskem ozemlju (prav tako tudi drugje v Istri) posamezne fevde v obliki zemljišč in morda hiš. Tu so imeli pravico imenovati in postavljati lastne fevdnike in kolone.^ Listina cesarja Otona IL leta 974 potrjuje gradeškemu patriarhu sta- 2_ kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 re pravice in posesti tudi v Piranu. Dajatev 100 zlatih solidov je morda le nadomestilo za uživanje patriarhovih fevdov in alodijev na piranskem ozemlju. Tu pa nastopi nov element, ki ga bo občina stoletja kasneje uredila sebi v prid. Cesar je patriarhu odsto- pil piranske dajatve od solin, ribištva, vina, olja, mlinov in gozdov,* očitno regali je, ki so pripadale vladarju najbrž od rižanskega zbo- ra dalje.s Istrani, med njimi tudi Pirančani, so se upirali posebnim fevdnim pravicam Benetk. Najbrž so organizirano zaostajali s plačili, motili beneške posesti in preganjali tam živeče Benečane kljub pogodbi iz leta 933. Toda to se ni obneslo. Pomorska mesta Istre so se morala leta 992 ponovno zavezati, da bodo spoštovala posebne pravice Beneča- nov. Med njimi je bil tudi Piran.^ Vrsta fev- dov, ki je nastala v IX. in X. stoletju, je to- rej ostala nedotaknjena. Listina papeža Janeza XIX. imenuje poleg piranskih fevdov kot posest gradeške cerkve tudi sečoveljsko faro,^ ki je najbrž obsegala skoraj vso dolino vključno z Gorgom, Mlini, delom Cedolj in sedanjim naseljem Slami, vse tja do zgornjega toka Drnice in do Sv. Štefana v dolini Dragonje. Za nastanek fev- dov na ozemlju Pirana je važna tudi da- rovnica oglejskega patriarha Popona iz leta 1041. V tem letu je Popon daroval Izolo sa- mostanu gospe sv. Marije v Ogleju (extra muros).^ Pod Izolo je tedaj spadal severni del Strunjanske doline od rta Ronek in današ- njega Belvedera do struge potoka Košterlaga. Vse to kot alodialna posest. Ali je imel Po- pon pravico podpisati omenjeno darovnico, ni popolnoma jasno, ker bi mu jo koprska občina lahko uspešno izpodbijala. S 4. junijem 1035 je datiran privilegij, ki naj bi ga izdal cesar Konrad II. v Bamber- gu. Namenjen je mestu Kopru in če ni falsi- fikat kasnejših desetletij —• in verjetno ni, če je cesar Friderik II. leta 1222 našel v njem vse elemente, da ga je lahko potrdil — je med najzanimivejšimi dokumenti za zgo- dovino primorskih komun v XI. stoletju. Iz njega izvemo, da so meščani mesta Kopra poslali k cesarju v Bamberg svoje poslance s prošnjo, da bi jih odrešil preganjanja in nesreč, ki so jih trpeli zaradi svoje zvestobe in ljubezni. Istočasno pa so prosili, da bi s cesarskim dekretom potrdil zakone in obi- čaje, po katerih so živeli njihovi predniki.^ Toda morali so prositi še dokaj več, če se je cesar v svoji rešitvi dotaknil predvsem me- ja koprske občine. Konrad II. je namreč Ko- pru podelil Castrum novum (domnevno Pod- grad), Oskurus, Movraž, Brdo, Hrvoje in Me- rišče pri Momjanu, Brie na meji z Momja- nom, ozemlje samostana sv. Mihaela v isti okolici ter ozemlje po Argaonu (Dragonja) do njegovega izliva v morje ter vse kraje zno- traj te zemlje.i" S tem privilegijem je bilo ustvarjeno obširno gospostvo, ki je obsegalo današnjo občino Koper z vsemi kraji, ki so jo sestavljali, celotno ozemlje Izole z njenim kmečkim podeželjem, velik del občine Piran brez Kaštela in Savudrije, vendar z vsemi tremi dolinami in del momjanskega gospo- stva. Leta 1061, torej zopet v času Ulrika Wei- mar j a, izvemo nekaj več o Kaštelu. Grad Ka- stel s pripadajočim ozemljem je bil alodialna posest Artvika »de castro Pirani«, ki je bil tedaj najbrž »prefectus urbis« (burggraf) v mestu. Ta Artvik je s svojo ženo Bono po- daril grad Kastel, seveda s pripadajočo zem- ljiško posestjo, mejnemu grofu Ulriku Wei- mar] u, ki jo je gotovo prevzel prav tako kot alodij." Na ozemlju občine Piran so imeli nekaj fiskalnih posesti tudi vladarji. 24. okto- bra 1062 je cesar Henrik IV. podpisal darov- nico, s katero je na priprošnjo kölnskega nadškofa Amona in zaradi zvestega službova- nja freisinškega škofa Ellenharda podelil sa- mostanu sv. Andreja v Freisingu nekatera svoja posestva v Piranu (Pyrian) in Novi- gradu (Niwenburch). V darovnici so našteti hlapci obeh spolov, gradbene parcele, hiše, obdelana in neobdelana zemljišča, njive, travniki, polja, pašniki, gozdovi, vode in vod- ni tokovi (reke), postajališča za ladje itd. Tudi v tem primeru gre za alodialne posesti, ki naj bi ostale omenjenemu samostanu trajno v lasti.i^ Zanimivo pri tej listini, ki je bila sestavljena v Augsburgu, je to, da navaja hiše in gradbene parcele in postaja- lišča za ladje. Torej so imeli cesarji svoje alodije celo v mestu samem in ne samo na agrarnem, podeželju. Leta 1099 doživlja spre- membo sečoveljska fara, ki jo je patriarh Ulrik Eppenstein vrnil tržaški cerkvi.*^ Leta 1102 je mejni grof Ulrik II. Weimar z ženo Adelito odstopil oglejskemu patriarhu Ulriku Eppensteinu poleg drugih svojih po- sesti tudi alodij v Kaštelu z gradom ter za- selkom Zukole in Sv. Peter.i* Tako je prišel oglejski patriarhat do močne postojanke, ki je imela pregled nad vso Sečoveljsko dolino in delom Piranskega zaliva in jo je lahko branilo zelo omejeno število ljudi. Patriarhi so dobili pravico subinfevdirati to posest po svoji uvidevnosti.!^ Iz kasnejših dokumentov izvemo, da si je tržaška škofija pridobila v Piranu pravico do desetine od pridelka olja. Ni znano, kdaj se je to zgodilo. Znano pa je, da je škof Ber- nard zahteval te desetine takoj po svojem kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 isai 3 ustoličenju leta 1149. Ko so Pirančani dese- tino odklonili, se je Bernard obrnil na kralja Konrada III., ki se je tedaj vračal iz Palesti- ne. Toda Pirančani so se uprli tudi kraljeve- mu ukazu, da plačajo desetine. Nasprotno, Piran se je povezal s Koprom, Umagom, Izolo in Miljami, ki so skupaj napovedali škofu vojno; ta je trajala nekaj let in je za- htevala mnogo smrtnih žrtev. Neposreden povod za vojno napoved je bil kazenski po- hod škofa Bernarda z ladjo in pehoto proti Piranu, kjer je uničil pšenico in druge pri- delke na njivah in odpeljal pasočo se živino. Ob začetku sovražnosti je izrekel proti Pi- rančanom Interdikt, ki ga je preklical šele dve leti po vojni. Ni znano, kako se je kon- čala vojna. Najbrž so bili zavezniki odbiti. Po preklicu interdikta je škof ponovno zahte- val desetine od Kopra javno (in jih je tudi dobil), od Pirana pa tajno, ker se jih »iz bo- jazni ni upal zahtevati javno«. Iz istega do- kumenta izvemo, da se je škof Bernard več- krat v pogovorih z zasebniki pritoževal, da mu Pirančani delajo krivico, ker mu dese- tine od olja ne plačujejo. Prav tako je pove- dal, da so ga Pirančani zaprosili za investi- turo fevda oljne desetine, da pa jim je to odrekel, kar pa Pirančanov ni niti najmanj motilo, ker desetin kljub temu niso plače- vali.i^a V Kaštelu je imela svoje posesti in dohod- ke tudi tržaško-koprska škofija. Ta je nam- reč imela na tamkajšnjem ozemlju pravico do četrtine desetine, ki je po fevdalnem pra- vu šla zemljiškemu gospodu. Na prošnjo pi- ranskega župnika Dominika je tržaško-ko- prski škof Bernard (Wernhard), o katerem bo še precej govora, 17. februarja 1173 po- daril cerkvi sv. Jurija v Piranu in njenim služabnikom vse tiste četrtine, ki prihajajo ali bi mogle prihajati od desetin kaštelskega ozemlja. Škof pravi, da prepušča te desetine piranski cerkvi za večne čase in da zaradi tega ne sme nihče nadlegovati župnika Do- minika, njegovih duhovnikov in naslednikov. Med pričami so se podpisali arhidiakon Tur- pin, umaški župnik Grimald, advokat Odorik iz Kopra, Janez, kanonik cerkve sv. Jurija, piranski vicedom Amerik in Popon,'^ burg- graf v Kaštelu.i^ Istočasno je škof Bernard daroval piranski cerkvi novine in četrtine iz svojih posestev in pravic v Piranu, ker bi jih že tako ne mogel pripraviti do tega, da bi jih plačali.'^ Odslej je piranska oerkev ves čas Bernar- dovega življenja, tj. do leta 1187, »mirno« uživala tako sporne desetine olja, kakor če- trtino ostalih desetin in novine, do katerih je imel pravico škof, in to ne samo s pod- ročja Kaštela, temveč z vsega ozemlja, ki je tedaj pripadalo občini Piran. To velja tudi za Bernardovega naslednika Henrika, ki je vla- dal leta 1187. Stvari so se začele spreminjati s koprskim škofom Aldigerom. Leta 1173 imamo še eno darovnico, ki je po pomembnosti nad vsemi ostalimi. Nedolo- čenega dne v septembru je oglejski patriarh in legat apostolske stolice Ulrik II. daroval opatu Riherju v Beligni in njegovi cerkvi eno od oglejskih alodialnih posesti v Piranu, in sicer neki dvor (curtis) in posestvo z vsemi pritiklinami. Meja tega posestva je šla od vrha griča Seča po grebenu proti Albucanu Na drugi strani je šla meja od Albucana (po dolini) navzdol do kanala v Sečovelj ski dolini in po kanalu do morja, tj. do močvirja z ribjimi rezervati, ki so pod gričem Albuca- nom. Meja je vključevala tudi ribje rezer- vate. Vse to je omenjeni opat dobil pod po- gojem, da njegov samostan izplača oglejski cerkvi (letno) na praznik sv. Mohorja in For- tunata dvajset denarjev freisinške veljave kot davek. Patriarh pa si je — zase in za svoje naslednike — izgovoril stanovanje v omenje- nem dvoru, če bi obiskal kraj.i» Iz zadnjih določil listine je jasno razvidno, da je samo- stan v Beligni sprejel omenjeni dvor s pose- stvom in ribjimi rezervati v fevd. Alodialna posest je bila torej spremenjena v fevd, ki je oglejski cerkvi prinašala omenjeni letni davek, kar je bilo za tako veliko posestvo, ki je obsegalo tudi ribje rezervate, dokaj skromno. Ulrikova darovnica vsebuje podatek, ki je na prvi pogled težko opazen. Ko namreč go- vori o tistem delu meje, ki gre po kanalu v Sečovelj ski dolini do morja ter do ribjih re- zervatov, ki jih vključuje, posredno pove, da je kanal ločil izročeno posest od nečesa, s čimer patriarh ni mogel razpolagati. To- pografsko je ta kanal zanimiv zaradi tega, ker je kopno zemljišče ločil od solin. Kanal iz Ulrikove darovnice, ki se zliva v močvir- je oziroma v ribje rezervate, je tipična meja zaščitenega solinskega kompleksa. Prav tako so močvirja na tem kraju dokaz, da so v neposredni bližini soline, kajti meteorne vo- de prinašajo tako po kanalih, kakor po rekah (Dragonja — Drnica) velike količine blata, ki sprva tvorijo rob ribjih rezervatov, nato se pa s človekovim delom spremenijo v nove soline. Torej je patriarh Ulrik s svojo darov- nico dal — med drugim — tudi neposreden dokaz o obstoju Sečoveljskih solin celo sto- letje, preden so le-te imenovane v lokalnih piranskih dokumentih. Omenjene darovnice niso bile vedno jas- ne. Ko je bila župnija Sečovlje leta 1099 4 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 vrnjena tržaški cerkvi, je bilo mišljeno, da jo prevzame tržaški kapitelj, kar je škof Ber- nard očitno tudi upošteval. Z ločitvijo ko- prske škofije od Trsta je nastal spor med kapitljem sv. Justa v Trstu in sv. Nazarija v Kopru za posest sečoveljske fare, predvsem pa njenih desetin in pritiklin. K zahtevi po fari v Sečovljah so koprski kanoniki dodali tudi zahtevo po posesti tržaške cerkve v Albucanu in Izoli. V tem primeru gre za tisti del Albucana, ki je bil na območju izol- ske občine. Treba je poudariti, da je dal koprski kapitelj zasesti tako faro v Sečov- ljah kakor izolske cerkvene posesti. Odtod pritožba tržaškega kapitlja, ki so jo rešili oglejski patriarh Ulrik in apostolska dele- gata »Petrus de Bono, kardinalski prost cerk- ve sv. Suzane« ter »Hugo, kardinalski diakon cerkve sv. Evstahija«. Trije razsodniki so po zaslišanju obeh strank obsodili koprske ka- nonike in naročili, da se sporna fara in dru- ge posesti vrnejo tržaški cerkvi. Razsodba je datirana v Benetkah 10. septembra 1177.20 Obnovljena koprska škofija je skušala na piranskem ozemlju inkorporirati vse tiste dajatve, ki jih je tržaško-koprski škof po- delil tržaški cerkvi ali pa piranskemu ka- pitlju. Ker s svojimi zahtevami ni vedno uspevala, si je skušala pridobiti nove da- jatve, ki bi pomnožile dohodke koprske cerkve. Tako je koprski škof piranski cerkvi leta 1179 odvzel dve prebendi in ju podelil arhidiakonu koprske cerkve, prvo kot svo- jemu arhidiakonu, drugo kot svojemu ka- planu. Piranski kler se je temu uprl in škof je v Piranu prepovedal opravljati službo božjo. Zaradi tega se je piranska duhovšči- na, ki jo je predstavljal župnik Ulrik, pri- tožila pri papežu Aleksandru III. Delno za- radi neprimernega obnašanja koprskega ar- hidiakona, ki se je delal bolnega, delno zato, ker je bila piranska pritožba upravičena, je papež vrnil piranski cerkvi obe prebendi in dovolil službo božjo kljub temu, da se je koprski škof temu ukazu uprl.^i To je drugi znani primer interdikta proti kleru v Piranu. Temu bodo sledili drugi v začetku XIII. stoletja. Ze tu je razvidno, da pripisuje koprska škofija nenormalne od- nose s piransko cerkvijo šibkosti in slabemu upravljanju tržaškega škofa Bernarda, ki je marsikaj zanemaril. Vidi se tudi, da kopr- ska škofija ni računala s tem, da se je v Pi- ranu že formirala oblast, ki bo podprla vsa prizadevanja, da bi dohodki od desetin, če- trtin, a tudi določenega dela regalij in pre- bend ostali v Piranu. Leta 1180 se omenja na piranskem ozem- lju še eno nelokalizirano alodialno posestvo. Lastnica je bila neka Lazara iz Kopra, njen najemnik pa neki Cadolus iz Pirana. Lazara je alodij darovala gospe Fuski, epatici sa- mostana sv. Sekunda. V njeni prisotnosti in v prisotnosti prič se je omenjeni Cadolus obvezal, da bo še dalje obdeloval posestvo, da ga ne bo razdelil, da bo ohranil drevesa in oljke. Opatici je obljubil letno pravično polovico pridelka in pol star j a žita. Vse to tudi v imenu svojih naslednikov.^- Okoli leta 1180 je nastopil čas, ko so istr- ska, a tudi druga mesta začela »pozabljati« na odplačevanje regalij patriarhatu kakor tudi prvine in četrtine svojim cerkvam. To poslednje velja še posebej za občino Piran. Tako je moral po eni strani cesar Friderik I. leta 1180 na prošnjo patriarha Ulrika II. po- trditi oglejska posestva v Furlaniji in pa regalij e vseh istrskih škofij in koprske cerk- ve. Sem spadajo tudi regalije, ki jih je mo- ral odplačevati Piran.23 Po drugi strani je moral papež Urban III. na intervencijo žup- nika Ulrika opominjati Pirančane, da mo- rajo plačevati prvine in četrtine desetin, ki jih je pokojni tržaški škof Bernard podelil piranski cerkvi. Iz papeškega dokumenta iz- vemo, da morajo Pirančani za zaostale prvi- ne in četrtine desetin izplačati primerno od- škodnino, v nasprotnem primeru naj jih oglejski patriarh k temu prisili s primernimi sredstvi. Papeževo pismo je nastalo 31. ja- nuarja 1187 v Veroni.2* Ni znano, kako so Pirančani sprejeli to rešitev. Ker so pa ne- kaj let kasneje s podobno zadevo odločno stopili na stran svoje duhovščine, je skoraj gotovo, da so v listini omenjeno nadomestilo izplačali in da so ostalim zahtevam papeža zadostili. V zadnjem desetletju XII. stoletja imamo ingerence v zadeve Kaštela s strani novi- grajskega škofa Ulrika, ki so ga podpirali meščani in prebivalci Buj. Kakor je bil nam- reč Kastel v rokah Pirana odlična obramba Sečoveljske doline proti vdorom iz zahodne smeri, tako bi bil v rokah Buj odlična po- stojanka za širjenje mestne posesti proti Sa- vudriji na eni in proti Sečovljam na drugi strani. Zato ni čudno, da so se Buj cani po- stavili na stran novigrajskega škofa, ko se je le-ta polastil četrtine desetin v Kaštelu (možno je sklepati celo, da so ga k temu na- govorili). Tako se pojavi dolga pravda, ki jo je začel piranski župnik Ditmar s pritožbo papežu Celestinu III. leta 1192. Iz dokumen- tov, ki zadevajo to pravdo, je razvidno, da se je novigrajski škof polastil kaštelskih če- trtin kmalu po zadnji darovnici tržaškega škofa Bernarda, tj. kmalu po letu 1173. Pa- pež Celestin III. je s pismom 3. decembra kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i 5 1192 naročil gradeškemu patriarhu Janezu in kastelskemu škofu Marku, naj v pravdi raz- iščeta zadevo.2ä Devet dni kasneje je papež dal vedeti obema razsodnikoma, da novigraj- skega škofa podpirajo prebivalci Buj, ki so njegovi privrženci. Prav tako je razsodni- kom sporočil, da Ulrik po krivici zadržuje kaštelske četrtine in pa cerkve sv. Mihaela (po čemer bi se dalo sklepati, da je novigraj- ski škof z bujsko vojaščino okupiral del Kaš- tela zunaj trdnjavskega obzidja). Papež zah- teva, da razsodnika pokličeta in zaslišita vse prizadete stranke.-^ Razsodnika sta najprej pozvala škofa Ulrika, da zapusti Kastel in vrne piranski cerkvi sporne četrtine desetin. Ker pa se ta pozivu ni odzval, sta ga leta 1193 razglasila za neubogljivega. Četrtine pa, ki jih je krivično zadrževal, sta prisodi- la piranskemu župniku Ditmarju. Končno sta škofu zagrozila, da bosta imela za žalitev papeža, če bo še nadalje motil pravice pi- ranske cerkve.2^ Ker se Ulrik tudi tem^u ni pokoril, sta raz- sodnika na novo pritožbo župnika Ditmarja posegla po najučinkovitejšem sredstvu. Dne 4. oktobra 1194 sta izrekla Interdikt proti novigrajskemu škofu in proti Bujčanom »do popolnega upoštevanja njunih ukazov.«^^ To je zaleglo, kajti odslej ni več pritožb o ome- njenem predmetu. V polastitvi kaštelskih četrtin in vojaški za- sedbi neobzidanega dela Kaštela vidimo po- skus Bujčanov in novigrajskega škofa, da bi ne samo iztrgali piranski cerkvi četrtine, temveč da bi mejnemu grofu iztrgali alodij, ki jim je bil na poti za njihovo teritorialno razširitev proti Savudriji in Sečoveljski do- lini, morda pa tudi proti momjanski posesti. Ce sedaj resumiramo zgornje podatke, lah- ko ugotovimo, da so do konca 12. stoletja nastala na ozemlju piranske občine, poleg redne posesti mesta, ki je obsegala velik del Savudrije, del Strunjanske doline, dolino po- toka Fazana in del Sečovelj ske doline s tre- mi kompleksi solin, naslednja fevdalna in alodialna posestva: 1. Fevdalno posestvo Sipar, ki je bilo od leta 929 fevd tržaške škofije in do konca 12. stoletja ni doživljalo sprememb. 2. Alodialna posest gradeške cerkve v do- lini Sečovelj tj. sečoveljska fara, ki je ob- segala skoraj vso dolino vključno z Gorgom, Slami, Sv. Štefanom, Mlini in delom Cedelj. Od leta 1099 je sečoveljska fara fevd trža- ške cerkve, kljub temu da jo tej izpodbija koprska cerkev. Desetine so bile končno po- deljene piranskemu kapitlju. 3. Alodialna posest burggrafa Artvika, ki je bila leta 1061 darovana mejnemu grofu Ulriku Weimarju, ki ga je leta 1102 njegov sin Ulrik II. odstopil oglejski cerkvi skupaj z bližnjima zaselkoma Zukole in Sv. Peter. 4. Alodij oglejske cerkve v trikotu Seča— Albucan—Sečovlje—morje z ribjimi rezer- vati, ki je bil leta 1173 podeljen v fevd sa- mostanu v Beligni. 5. Alodij severno od rečice Košterlag v Strunjanu, ki ga je oglejski patriarh Popon leta 1041 daroval samostanu gospa sv. Ma- rija v Ogleju, a je še spadal v območje Izole. 6. Krajevno nedoločen alodij Koprčanke Lazare, ki je bil leta 1180 darovan samo- stanu sv. Sekunda in ga je tedaj obdeloval Pirančan Cadolus kot kolon spolovinar. 7. Manjši fevdi in alodiji v obliki hiš in zemljišč, ki so si jih že zgodaj v X. stoletju pridobili posamezni Benečani, beneška ob- čina, gradeški in kasneje oglejski patriarhi in meščani. 8. Posamezne prebende, desetine in četrt- tine, ki so jih zahtevali zdaj tržaški, zdaj koprski škofje, a jih je pridobil piranski ka- pitelj. 9. Regali j e od solin, ribištva, pristanišč itd., ki so bile dohodek mejnega grofa ali fevdalnega gospoda, ki ga je on določil. Kako je bilo v tem času s piranskima po- sestmi ali fevdi na območju sosednjih občin, iz znanih virov ni mogoče dognati. Nedvom- no so imeli posamezni Pirančani kakšno alo- dialno posestvo severno od reke Košterlag, a tudi v zgornji dolini Drnice, kar se je v kasnejših stoletjih dostikrat dogajalo. Mor- da bi mogli reči, da so imeli posamezni Pi- rančani kak fevd tudi na koprskem ozem- lju. Toda za gotovo tega ni mogoče dognati. Znan je le primer iz leta 1152, ko je samo- stan in cerkev sv. Marije v Šmarjah nad Koprom pripadal kot dar, torej alodialna posest, samostanu sv. Jurija v Piranu.^s Niso pa znane okoliščine dogodka. Prav tako je to edini podatek, ki zaznamuje neki samostan sv. Jurija v Piranu. Fevdalne posesti na Piranskem doživljajo v 13. stoletju, razen v nekaterih primerih, precejšnje spremembe. Predvsem se ne po- javljata več niti samostan v Beligni niti sa- mostan sv. Andreja v Freisingu. Posesti le- teh so prišle deloma v last oglejskih patri- arhov, deloma pa v fevd grofov Momjan- skih, ki so se okoli leta 1210 vsidrali v mom- janskem gradu najprej kot vazali patriarhov, nato tudi kot ministeriali grofov Goriških. Kastel in Momjan sta sicer prišla najprej v roke istrskim grofom, kajti leta 1202 je Ul- rik, sin istrskega grofa Ulrika, daroval oglej- ski cerkvi mnoge posesti v Istri in na Krasu. Med njimi sta imenovana tudi Kastel in 6 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 Moinjan.3o Obe vasi sta prišli pod oglejsko cerkev kot alodialni posesti. V seznamu pra- vic oglejske cerkve v Istri leta 1208 pa je poleg Kaštela naveden alodij, ki sicer nima določenih meja, je pa nedvomno tisti, ki je bil leta 1173 darovan samostanu v Beligni.^i Gotovo pa je bil ta alodij razdeljen na več fevdov, kajti leta 1210 je Majnhard II. Go- riški s svojim bratom Engelbertom III. pre- pustil polovico desetin v Kaštinjolu in Pare- cagu Benečanu Petru Dandolu. Fevd je imel pred tem pokojni Henrik Dandolo, nato pa od leta 1209 sinova pok. Rajnerija Dandola.^^ V ta fevd so spadale tudi desetine osmih hiš v Piranu. Okoli leta 1210 se pojavijo na piranskem ozemlju fevdi grofov Momjan- skih, predvsem na območju Sečovelj, Pare- caga in Albucana in na piranskem delu Ce- delj, pridobili pa so si tudi vas Sečovlje. Deloma so to dobili od patriarha Wolfgerja, deloma od Majnharda II. Goriškega.33 Wolf- ger je okoli leta 1212 podelil v fevd družini de Castro iz Kopra Kaštinjol prav tako v Se- čovelj ski dolini.3* Fevd je obsegal tudi del Albucana, ki ga je prej imela koprska ško- fij a.^^ De Castri so še v teku 13. stoletja spre- menili fevd v alodij .3* Približno istočasno, morda pa že leta 1205, je Wolfger potrdil fevd benediktinskemu samostanu sv. Petra na Krasu pri Kaštelu z mlini, zemljišči in drugimi pritiklinami.^^ Omeniti je še treba alodialno posest samo- stana gospa sv. Marije v Ogleju, tj. cerkev in samostan sv. Basa na izolski strani Stru- njanske doline. Tega je epatica Elica leta 1211 dala v fevd piranski cerkvi sv. Jurija za cenzus 100 liber piranske mere dobrega olja letno.^^ S tem je povzročila spremembo meje med obema občinama. Na območju Strun j ana je imel manjšo alodialno posest ženski samostan sv. Sekunda v Benetkah. Leta 1235 je epatica Florianita podelila v fevd nekemu Tisu, Albinovemu sinu iz Pi- rana, za dobo 39 let alodij v Strunjanu »na obali sv. Basa« pod pogojem, da ga obdrži neskrunjenega z drevjem in oljkami vred in da bo plačeval samostanu v Benetkah pol kadi dobre rebule letno.^* Največ sprememb so doživljali momjanski fevdi na območju Sečovelj. Tako je Vosalk (imenovan tudi Odalskalk in Panspetal) leta 1247, ko je bil podestat v Piranu subinfevdi- ral vas Sečovlje z njenim ozemljem in pri- tiklinami Markvardu ApoUoniju in Henriku Gojni iz Pirana. Vosalk je obljubil, da bo omenjeno infevdacijo garantiral proti vsa- komur, zato sta mu pa Gojna in Apollonio prisegla zvestobo kot dobra podložnika za- konitemu gospodu.*" Leta 1257 sta Vosalkova sinova Konon in Biakvin dala Adalperu Elie, ki je to prevzel zase in za svoje brate, v fevd polovico dohodkov Cedei j, Parecaga in vasi Sečovlje ter pol desetine Vicinata in sv. Pet- ra na Krasu z vsemi možnimi garancijami. Kakor v prejšnjem primeru je sledila pri- sega dobrega vazalstva."*! To investiture je obnovil Ulrik, Biakvinov sin, leta 1277.*^ Leta 1279 izvemo, da je neki fevd Momjan- skih, morda v zgornji dolini Dragonje v bli- žini koprske meje, imel od Momjanskih neki Albericus iz Pirana. Grof Ulrik je namreč v tistem letu fevd obnovil Alberikovemu sinu Engelfredu.*3 Vsi ti fevdi so bili večkrat ob- novljeni in v vsakem primeru na prošnjo vazalov. Tako je leta 1290 Ulrik obnovil fevd družine Gojna, za kar sta prosila Janez in Garofulus, Valter jeva sinova.** Na enak na- čin so bili obnovljeni fevdi družine Elie leta 1294 in 1296.*» Vse kaže, da so si Momjan- ski hoteli ustvariti v Piranu zvesto klientelo prav s podelitvijo fevdov. Tako so sicer od štiridesetih do sedemdesetih let 13. stoletja pridobili v mestu velik vpliv, kar dokazuje trikratna volitev podestata v letih 1247 (Vo- salk), 1259 in 1272 (Konon) ter poskus četrte volitve leta 1274, ki jo je pa energično pre- prečil dož Lovrenc Tiepolo.*" Toda čeprav naj bi mali mestni vazali pripomogli k velja- vi Momjanskih v mestu, ne smemo pozabiti, da so bile subinfevdirane družine med ustvarjalci mestne zakonodaje, torej tudi mestne teritorialne politike. S stalnimi ob- novitvami fevdalnih Investitur, ki se vlečejo še v 14. stoletje, so si le prizadevali izriniti Momjanske iz ozemlja, ki so ga imeli za teritorij občine. Samostan sv. Basa v Strunjanu si je brez velikih uspehov prizadeval širiti poleg fev- da, ki je pripadal cerkvi sv. Jurija, tudi svo- jo alodialno posest. To je dosegel v glavnem z volili in zamenjavami. Osamljeni primeri volil, kakor so npr. volilo Henrika, imenova- nega Gosmarus iz Izole, ki je samostanom izročil svoje posestvo pod pogojem, da bo na njem delal do smrti in stanoval v samo- stanu,*^ volilo sestre Wecele, ki je prepusti- la samostanu vinograd v Kampolinu,*^ in volilo Albina de La Sera, ki je samostanu prepustil vinograd v kraju Wargata,*^ samo- stanske alodialne posesti niso bistveno po- večali. Prav tako niso pripomogle k poveča- nju alodialne posesti zamenjave, ki so bile verjetno silno redke. Poleg de Castrov, ki so dobili Kaštinjol, poznamo še fevd družine Almerigotti iz Kop- ra. Ta je imela fevd v Kalčinaru. Leta 1255 je Wercius Almerigotti subinfevdiral polo- vico vseh dohodkov tamkajšnjega posestva kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 7 Paponu sinu Dominika Fonde iz Pirana, ki je Werciju prisegel vazalsko zvestobo.^" Po- samezne posesti je imela na Piranskem še vedno tudi koprska škofija. Leta 1294 so namreč podestat Marin Zorzi in sodniki Ni- kolaj Ruffo, Engaldeus pok. Papolina, Mark- vard Picha in Bonifacij Apollonio v velikem svetu predlagali župana pok. Janeza Stakina iz Pirana za poslanca in prokuratorja občine pri koprski škofiji. Njegova naloga je bila doseči, da bi škof obnovil investiture po- sameznih fevdov, ki so jih imeli v pretek- lem času posamezni Pirančani znotraj in zu- naj piranskega ozemlja.^' Kje so bili ti fevdi in kaj je Stakina dosegel, viri ne povedo. Alodij notarja Dominika v kraju Pesente je s časom postal alodij cerkve sv. Jurija. No- tar Dominik je ohranil le deleže od pridelka kostanjev. Tem deležem se je odpovedala le- ta 1258 tako notarjeva vdova Marija,^- kakor Henrik Petidona za ženo Noro in Janez Qargi za ženo Aldigardo, ki sta bili notarjevi hčeri.53 Omeniti je še treba fevd tržaške škofije v Siparju. Nedvomno zato, ker so Sipar Pi- rančani zahtevali zase, ga je cesar Friderik II. leta 1230 potrdil z Umagom vred škofu Konradu.5* Občina Piran z rešitvijo ni bila zadovoljna in si je še vedno prizadevala in- korporirati Sipar v svoje meje. Ker so tr- žaški škofje sipar ski fevd razdelili na majhne in večje kmetije, so si Pirančani nedvomno skušali prilastiti to ozemlje po kosih. Tak primer imamo v letu 1294. Tedaj se je Guili- elmus de Marco iz Kopra pritožil beneške- mu dožu Petru Gradonicu, da mu je piran- ski podestat Marko Michaeli zaplenil neko zemljišče v distriktu Sipar, ki ga je mirno imel v posesti že sedemdeset let in da mu ga ne dovoli več imeti. Ni dvoma, da je pode- stat zaplenil posestvo za občino Piran, kajti omenjeni Guilielmus je v svoji pritožbi na- vedel, da sta bila med njim in občino Piran podpisana dva dokumenta. On je svojega iz- gubil, ve pa, da obstaja enak dokument v Piranu. Dož naroča podestatu, naj Guilielma ne vznemirja v njegovi posesti. Ce pa sodi, da spada zemljišče pod občino Piran, naj se o tem dogovori s podestatom Kopra. Kolikor pa do rešitve ne bi moglo priti, naj pošlje zadevo v Benetke skupaj s prepisom doku- menta, ki je v Piranu ohranjen.^ä Kako so zadevo reševali, obstoječi viri ne povedo. Dejstvo pa je, da je Sipar kot celota ostal še vedno fevd tržaške škofije. Vsekakor je bilo ozemlje občine še vedno fevdalno razdeljeno. Posebno boleč je bil za občinsko teritorialno politiko patriarhov alodij v Kaštelu, ki je obsegal tudi ozemlje Sv. Petra na Krasu. Boleč je postajal tudi fevd družine de Castro iz Kopra v Kašti- njolu. Vendar je občina le uspela nekoliko bolj zaokrožiti svoje ozemlje s tem, da so največje fevde dobili njeni ljudje, tj. tisti, ki so ustvarjali njeno teritorialno politiko. Kakšne so bile obveznosti vazalov do fev- dalnih gospodov, viri tega časa ne povedo. Dokumenti o umestitvah vazalov govore na splošno o »pravičnem in zakonitem fevdu, kakor zahteva pravni red ali »pravičnem in zakonitem fevdu z vsemi garancijami, ki jih zahtevajo fevdi«,ali celo samo o »fevdu po pravičnem pravu«.^^ To, kar se tiče fevdalnega gospoda. Od vazala pa se je zahtevala »osebna prisega zvestobe gospodu, kakor zahteva zakon«,^« ali »prisega zvesto- be kot dober vazal svojemu gospodu ali go- spodom, kakor je to običajno napraviti in priseči,«^^ ali samo »jamčiti, kakor se spo- dobi vazalu«.^** Le v umestitveni listini iz leta 1296 je govor o vazalski prisegi »po iz- kušnjah in običajih domovine Istre.O ob- veznostih ni nikjer besede. Običaji pa so go- tovo zahtevali določene dajatve in služnosti, ki jih je vazal moral izpolnjevati. To pa je bilo takrat tako jasno, da fevdalni gospod ni imel za potrebno vse podrobno naštevati.. OPOMBE 1. Tetto: Feudi e feudatari nell' Istria veneta. AeM LVI—LVII, str. 58 in 99. — 2. Kandier: L'Istria V. str. 151. — 3. Kos, Gradivo II, str. 291, in CDI pod letom 992. Prim, tudi Kandier: L'Istria II in Morteani o. e, str. 8. — 4. Kand- ier, CDI pod letom 974 in L'Istria VII, str. 188. — 5. Kandier, L'Istria II, str. 89. Kandier trdi, da je bilo ribištvo gotovo regali j a od rižanskega zbora dalje. Daje pa razumeti, da spadajo med regali] e tudi druge dajatve. — 6. Kandier, L'Istria V. Prim, tudi CDI pod letom 992. — 7. Kos, Gradivo III, str. 42. Prim, tudi CDI pod letom 1024. — 8. CDI pod letom 1041 in Kand- ier, L'Istria V, str. 12. — 9. Benussi, Nel medio evo. AeM XIV, str. 63. — 10. Prav tam. — 11. Kos, Gradivo III, str. 132. Kandier, L'Istria V, str. 13 in Benussi, o. c. AeM XII, str. 123, na- pačno pod letom 1064. — 12. Kos, Gradivo III, str. 136—137. Prim, tudi C. De Franceschi, Char- tularium Piranense, Poreč 1924, str. 1—2. Dalje Benussi, o. c. AeM XII, str. 122. — 13. Kandier, L'Istria V, str. 13. — 14. Benussi, o. c. AeM, str. 459. Prim. CDI pod letom 1102 in L'Istria III pod 1. 1100, str. 14. — 15. Prim. C. De France- schi, Chartularium... str. XVIII. — 15a. P. A., Listina 6. avg. 1205. Prim, tudi Chartularium... str. 81. — 16. C. De Franceschi v nasprotju s Kosom in Kandier jem bere Noppo. — 17. Prim. CDI 7. febr. 1173 — Kos, Gradivo IV, str. 268, De Franceschi, Chartularium, str. 3—4 in Kand- 8 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 issi ler, LIstria VII, str. 144. — 18. CDI pod 1. 1173 — Kos, Gradivo IV, str. 268 in Chartularium... str. 83. — 19. Kos, Gradivo IV, str. 272 — CDI pod letom 1173. C. De Franceschi, Il ramo dei Duinati di Momjano. AeLM LV, 1938, str. 83. — 20. Kos, Gradivo VI, str. 306 — CDI pod letom 1177, Kandier, L'Istria V, str. 14. Prim, tudi: Effemeridi della citta di Trieste. La Provincia XII/17/129. — 21. Kos, Gradivo IV, str. 316. — PA Listine 1179. — Prim, tudi De Franceschi. Chartularium... str. 5. Kandier: CDI pripisuje listino papežu Aleksandru IV. in jo datira v leto 1225. — 22. Minotto, Documenta... AeM IV. — 23. Kos, Gradivo IV, str. 317. — 24. PA, Listina 31. Jan. 1187. Prim. C. de Franceschi, Chartu- larium, str. 6. Dalje Kos, Gradivo IV, str. 364 in CDI pod 1. 1187. — 25. CDI pod 1. 1192. — 26. Kos, Gradivo IV, str. 405, 11. dee. 1192 v Lateranu in CDI pod letom 1192. — 27. PA Listine 1293. Prim tudi Chart., str. 7. — 28. PA, Listine 4. oktobra 1194. — 29. Kandier, L'Istria V, str. 14. — 30. CDI pod 1. 1202, 16. november;... »Castrum Veneris et Villam Mi- mlliani. — 31. Fontes rerum austriacarum, AeM XIII, str. 204 — CDI pod letom 1208. — 32. Kos, Gradivo V, str. 88. — 33. C. De Franceschi, Il ramo dei Duinati di Momiano. AeM LV. 1938, str. 84. — Tolto, Fevdi e feudatari... AeM LVI —LVII, str. 86. — 34. Totto, o.e., str. 68. — 35. Totto, o.e., str. 83. — 36. Prav tam. — 37. Ca- tasticum Histrie, AeM, str. 335. — 38. PA Listi- ne, 20. aprii 1211. Prim, tudi CDI pod 1. 1211 in Kos, Gradivo V, str. 98. — La Provincia XV/5/ 34. — 39. Minotto, Documenti... AeM IX, str. 42. Dokument je napisan v Rialtu 21. apr. 1235. — 40. Totto, Feudi e feudatari... AeM LVI— LVII, str. 90, PA, Listine, 8. marca 1247. — 41. PA, Listine, 5. maja 1257 v Sečovljah. — 42. PA, Listine, 6. julija 1277 v Momjanu. — 43. PA, Listine, 30. januarja 1279 v Kopru. — 44. PA, Listine, 22. oktobra 1290 v Trevisu. — 45. PA, Listine, 14. januarja 1294 v Trevisu. Investiture je obnovil grof Ulrik Almeriku, sinu Detema- rija Elie. PA, Listine, 3. januarja 1296 v Piranu. Investiture je obnovil »Dominus Johannes de Mimiglano« gospodu Adalperu Elie, ki je fevd prevzel tudi v imenu nečaka Almerika. — 46. C. De Franceschi, Il ramo del Duinati... AeM LV, 1938, str. 82. — 47. PA, Listine, 5. julija 1271 v IzoU. 48. PA, Listine, 15. marca 1276 v Piranu. — 49. PA, Listine, 28. januarja 1287 v Kopru. — 50. PA, Listine, 29. maja 1255 v Kop- ru. — 51. PA, Listine, 6. februarja 1294. Sklep velikega sveta v Piranu pod občinsko ložo. — 52. PA, Listine, 9. februarja 1258. — 53. PA, Listine, 10. februarja 1258. — 54. PA, Dukali, 21. avgusta 1294. — 55. Kakor v op. 21. — 56. Kakor v op. 11. — 57. Kakor v op. 13. 58. Kakor v op. 11. — 59. Kakor v op. 12. — 60. Kakor v op. 13. — 61. Kakor v op. 16.