CšrraT,Dih v 'Jr - ^ Krvavi boji med de* slopje „Wiener množicami in poiidjo — Težke žrtve — 3ustična palača in po-Zeituns" v plamenu — Bivši minister dr. Deutsch ubit DUNAJ, 15. julija. Ker so bili včeraj obtoženci v schattendorf-skem procesu, ki so pred meseci ustrelili v Burgenlandu dva delavca, oproščeni, je objavila danes ,,Arbeiter Zeitung" poziv na delavstvo, naj stopi v generalno stavko. Delavci so takoj v tisočih zapustili tovarne in obrate in vdrli na ulice. Policija je bila napram navalu delavskih mas brez moči. Delavci so prve policijske čete razorožili. Ko je dobila policija ojačenja, je posegla po orožju. Razvili so se krvavi in obupni poulični boji, v katerih je obležalo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Razjarjene delavske množice so vdrle nato v justično palačo, kjer so razorožile straže in potem demolirale vse pisarne in poslopje zažgale. Poslopje je uničeno. Istočasno so delavci naskočili tudi redakcijo „Wiener Allgemeine Zeitung", jo razdejali in zažgali. Bivšega zveznega vojnega ministra, socialističnega poslanca doktorja Deutscha, ki je poskušal razjarjene množice pomiriti, je doletela tragična smrt. Množica ga je na mestu linčala in ubila. Boji med delavstvom in policijo ter orožništvom se trenutno še nadaljujejo. Pradsednlk narodne fkupiime oilta vladi voBilna nasilsfva Tren a msd radikali in demokrati radi pogodbe z dr. Korošcem — Marko *rifkovič naslopil na »avnem shodu proti volilnim metodam sedan e vlade BEOGRAD, 15. julija- Nezadovoljstvo demokratov v vladi radi samovoljnega postopanja ministrskega predsednika Vu kičeviča, ki ni smatral za potrebno, da bi vso člane vlade pravočasno informiral o svojih načrtih s slovenskimi klerikalci, postaja vedno očitnejše. Ze na Včerajšnji seji ministrskega sveta so bili demokratski elani vlade zelo rezervirani napram Vukičeviču, ker smatrajo prijateljsko pogodbo z dr. Korošcem naperjeno proti demokratski stranki. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da so diference med obema vladnima skupinama že zelo resne in so demokrati sklenili, da bodo od ministrskega predsednika že v najkrajšem času ultimativno zahtevali, da takoj izpolni vse obveznosti, ki jih jo prevzel pri sestavi sedanjega kabineta. S _ _ Zunanji minister dr. Marinkovič v avdienci na Bledu slanik Jeftid se vrne v Tirano Veliko vznemirjenje je povzročil v vladnih vrstah tudi govor bivšega predsednika narodne skupščine, Marka Trif-koviča, na njegovem shodu v Banjaluki v Bosni, ki se smatra kot odkrit afront proti vladi. Trifkovid je ostro napadal vlado in ji očital volilno nasilje. Nagla-šal je med drugim tudi, da bo sedanjo vlado zadela enaka usoda kakor svoje-časno dinastijo Obrenovič, ki se je posluževala enakih metod. Srbski narod je preveč svobodoljuben in zato ne bo klonil pred nasiljem. Ministrski predsednik Vukičevič je že razpravljal s svojimi tovariši v vladi o tem govoru skupščinskega predsednika, za danes popoldne pa je sklicana še posebna seja ministrskega sveta. Po- BLED, 15. julija. Danes, ob 11. dopoldne, je bil zunanji minister dr. Marinkovi*5, ki je prispel sinoči iz Ljubljane, sprejet od kralja v daljši avdienci. Kakor se zatrjuje, je dr. Marinkovič Po svojem poročilu o zunanje-politic-nem položaju naše države, predložil kralju v p0(jpis tudi ukaz, s katerim Denar naših društev za faši-stovske organizacije RIM, 15. julija. Mussolini je sporazumno s finančnim ministrom podpisal odlok, po katerem pripade zaplenjeno premoženje političnih društev in kulturnih organizacij državni blagajni. Najnovejši teroristični akt italijanske vlade je seveda naperjen predvsem proti Jugoslovanom iti Nemcem v Italiji, katerim so v zadnjem času razpustili že celo vrsto društev. Seveda zaplenjeno premoženje ne pojde v držav do blagajno, temveč bo izročeno faši-Stovskim organizacijam. se naš dosedanji poslanik v Tirani, Jcftič^ zopet vrne na svoje mesto. Tudi naši konzuli, ki so po prckinjenju oanošajev zapustili Albanijo, obnove najkrajšem času svoje prejšnje S tem je smatrati prekinjene diplo-matične odnošaje med Jugoslavijo in Albanijo zopet obnovljene* Katastrofa našega letala Beograd, I5.julija. V Raški sc /0 zgodila včeraj katastrofalna letalska nesreča. Pilota major Gjorgjevič in poročnik Popovi6 sta se dvignila z letalom sistema »Brandenburg« k poizkusnemu poletu. V višini tisoč metrov je nastal nenadoma na motorju defekt in aparat je pričel padati z veliko naglico- Potoma je nastal na njem še ogenj in je letalo padlo zavito v plamen na tla, kjer sc je popolnoma razbilo. Oba pilota so potegnili mrtva iz razvalin. Trupli sta bili popolnoma zodieneli. I@ kriv gozdnih požarov! Kako na) 1 čuvaj nadzira do 3000 km gozda?—Za obhod rafona potrebno 6 dni — Ministrstvo za šume j« aktivno V naši drjavt, zlasti v Bosni in Južni Srbiji, smo imeli zadnji čas kakor že večkrat v preteklih letih — velike gozdne požare. Ogenj je hkrati izbruhnil na 70 mestih! K sreči je pa bilo tudi dosti dežja. V Bosni in Hercegovini so požare lokalizirali, na južno-srbski planini Rožani pa še vedno gori. Škoda je ogromna. Navajeni smo, da se kot vzrok takih nesreč navaja neprevidnost pastirjev in iskre, ki lete iz lokomotiv in zapalijo suho vejevje. Tokrat se je pa kot glavni vzrok velike nesreče izkazala pretirana redukcija v ministrstvu za šume in rude. Gozdovi so ostali brez čuvajev, Icer so reducirali 950 nižjih gozdarskih uradnikov in čuvajev. V državnih gozdovih ni niti ene tretjine neobhodno potrebnega osobja. Prej je en čuvaj nadziral 700 do 1090 km, danes pa naj pregleda do trikrat toliko gozdovja. To je seveda nemogoče in zgodi se, da gozdno osobjo dozna za nesrečo, ko že več dni gori. Za obhod rajona rabi čuvaj danes — pet do šest dni. Ministrstvo za gozdove je že meseca maja prosilo za naknadni kredit, da bi se lahko nastavtfi gozdni čuvaji. Kredita pa ni in ga ni-.. Posebno zanimivo pri tej nepremišljeni redukciji je pa to, da je gozdno ministrstvo aktivno in ne pasivno kot nekatera druera, kjer pa ni bilo niti približno tolike redukcije pri osobju. Kako so mogli izvršiti tako veliko redukcijo vi precej visoko aktivnem ministrstvu?! Če bi vse čuvaje pustili v službi, ne bi bilo nesreč tolikega razmaha. Za potrebno nadziranje bi lahko še veo ljudi nastavili in s preprečenjem nesrečnega o-ffnja bi si prihranili toliko, da bi za oso-bje imeli krite službene prejemke za dolgo dobo 30 let. Za odškodovance od gozdnih požarov se morajo zopet brigati razne privatne dobrodelne ustanove. Uprava Mestne hranilnice v Mariboru razpuščena Včeraj je bil dosedanjemu upravnemu odboru in ravnateljstvu Mestno hranilnico v Mariboru dostavljen dekret, da je g. veliki župan razpustil obe korporaciji ter imenoval za gorenta zavoda g. dr. Ravnika s pridebtvijo posebnega sosveta- To je menda prvi viden sad »pakta prijateljstva« mod radikali in klerikalci in nagrada s strani SLS slovenskim radikalom za to, da so jih na-samarili s prenaglo vložitvijo svojo kan-> didatne listo, na kateri jo hotel na vsak način biti izvoljen en radikal. Mi to samo mirno registriramo s konstatacijo, da bo proti nezakonitemu koraku velikega župana vložena pritožba na merodajno mesto. Novi gerent prevzame posle upravo Mestne hranilnice danes 15. trn. ob 15. uri. Zanimivo je vsekakor, da so je poverilo gerentstvo Mesine hranilnice g' dr. Ravniku baš v času, ko je prišla iz Ljubljane vest, da ga je odvetniška zbornica radi »zanemarjanja poklicnih dolžnosti in radi kršenja ugleda in Časti odvetniškega stanu« kaznovala z enomesečno suspenzijo. Naši dolgovi Angliji LONDON, 15. julija. V kratkem prl-čno med Jugoslavijo in Anglijo pogajanja glede ureditve vojnih dolgov. Anglija je stavila Jugoslaviji iste pla-. čilne pogoje, kakor Rumuniji, Portugalski in Grški. Jugoslovanski vojni dolgovi na Angleškem znašajo okoli 6^00 milijonov dinarjev. Splošno se pri čakuje, da bo Jugoslavija sprejela stav ljene pogoje, tako da bo vprašanje ureditve vojnih dolgov že v kratkem rešeno. Finančni minister Churchill je izjavil med drugim, da bo Jugoslavija po ureditvi tega vprašanja še dvignila svoj kredit v inozemstvu. Kako se maščuje Lah. Na živinskem sejmu v Neaplu je pred dnevi ukradel nepridiprav nekemu kmetu voz s konjem vred- Kmet je zdirjal z avtom za tatom in ga res dohitel. Zvezal mu je roke na hrbet in ga privezal h konju ter napodil svoje kljuse, ki je vleklo reveža 15 kilometrov daleč po cesti. Orožništvo je prijelo napol mrtvega tatu in mašče> valnega kmeta, ki si je prisvojil pravico, da sme soditi sam- Leto I. (Vlil.), štev. 60 Maribor, petek, 15. julija 1927 „■ ..»'.»m . i- . Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem žek. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mese&no, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din T-alefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta štt3 Oglasi po tarifu Oglaee sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova'otieft St. 4 Šforn Ž __ - - Mariborski V€Č Klero-radikalskl pakt in naše samouprave Zopet velike in lepe obljube — pesek v oči za volitve Maribor, 14. Julija. Klerikalni in radikalni gospodje so se e dni v Mariboru ženili in prisostvoval p sam ministrski predsednik g. Vukiče-ric. Politično ozadje ženitve ste že o-jvetlili: Vukičevič si hoče za čas po vo-ttvah zasignrati Koroščevo pomoč, da je bo morebiti obdržal še naprej na riadi- Korošcu Pa je pri volitvah potrebna pomoč vlade, pa tudi za pozneje mu lič več ne diši kruli opozicije. Zato pa g. Vukičevič sedaj daje na vse strani vse mogoče in nemogoče obljube, g. Korošec ja je vrgel še zadnje svoje avtonomistične možnarje v ropotarnico in slovesno aajavlja popolno priznanje Vidovdanske ustave in stanja, zgrajenega na njenem temelju. Seveda to ni kapitulacija, pravd g- Vukičevič v opravičilo svojemu prijatelju in zavezniku, ampak »urejevanje prilik«. Čudno je samo, da so klerikalci takrat ko je g. Radič priznal Vidovdansko ustavo. vPili o kapitulaciji. Vendar nas to dalje ne zanima. Zanima nas pa, ali bo ta »pakt prijateljstva« med SLS in NRS imel za Slovenijo res kake u-godne Posledice. Vukičevič in Korošec napovedujeta, da se odslej naprej Slovenija ne bo več obravnavala kakor pastorka in Korošec je še posebej vedel povedati, da bo imel pakt zlasti za razvoj naših samouprav zelo ugodne posledice. Gospodje od SLS nam bodo dovolili tu nekoliko dvomov. Ne radi tega, ker vemo, da so klerikalcih v svojih srcih še tudi danes ravno isfti nasprotniki o-,hlastnih samouprav kakor so bili skozi 4 leta, ko so z vsemi mogočimi intrigami in Markovimi protokoli zadrževali razpis oblastnih volitev; tudi ne radi tega, ker nam je dobro znano, da tudi g. Vukičevič in njegova kompanija niso ni-kakšni navdušeni oboževalci ljudske samouprave. Pač pa radi tega, ker je evidentno, da je ves ta pakt prijateljstva skovan v stiski tako Vukičevičevih radikalov kakor gosp. Korošca, da je skovan za volitve in da ' So vse lepe besede o ugodnostih pakta za Slovenijo — pesek v oči volilcem. \ Klerikalci so imeli v bivši Uzunovriee- Dr. Pivko v Slov. Bistrici Krajevna organizacija SDS v Slov. Bistrici je pozvala za siredo 13- julija narodnega poslanca dr. Pivka na članski sestanek, ki se je vršil v hotelu Beograd. Predsednik dr. Pučnik je Poročal o volilnih pripravah našega okrožja, dr. Pivko pa je nato obširno naslikal politično vrvenje vi državi, ki je nastalo po razpustu narodne skupščine. G. Mondini je izpregovoril o pomenu sedanjih volitev za Slov. Bistrico in zaključil s predlogom, da se Pošlje pozdrav Svetozaru Bribieeviču. Organizacija je dala 115 gl? sov za demokratsko '.isto in je v prvi po!ovici tega leta izdatno napredovala, t?..V< da niov ni skupVaiiskih in občinskih volitvah računati na 130 demokratskih gi* ' ' v občini. dr. Hučnik in župan g- Omerzu sta o mestnih vprašanjih in o gospodarstvu okrajnega zastopa. Narodnemu poslancu 'dr. Pivku jo izrekla organizacija soglasno zaupanje. Očeta ubil !n legel potem popolnoma hladnokrvno in brezskrbno k počitku, je 19letni Martin Szabom. v Novem Sadu- Bil je jezen na svojega očeta, ker ga ni hotel zalagati z denarjem. Ko je šel te dni oče v hlev, mu je Martin čisto tiho in neopaženo sledil, zgrabil za sekiro in ga z enim samim udarcem pobil do mrtvega na tla. Truplo je potem zakopal na dvorišču, sam pa šel brezskrbno spat. On in njegova mati, ki je vedela za zločin, sta bila že naslednjega dno aretirana in izročena sodišču. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru vd vladi, kateri so pomagali izglasovati budžet, finančni zakon in razne uredbe, tičoče se zlasti tudi oblastnih financ, nedvomno močnejšo pozicijo nego jo imajo danes na podlagi pakta z Uzunovičem. Takrat so imeli priliko izbojevati kolikor mogoče široko finančno samostojnost naših oblastnih samouprav. Toda oni takrat tega niso storili, nasprotno so dali finančnemu ministru široka pooblastila, da oblastne samouprave glede financ gnjavi po svoji mili volji. To so storili takrat, ko so že imeli absolutno moč v rokah v obeh slovenskih oblastnih skupinah in odborih, in ko je bila njihova prokleta dolžnost, da — če že ne v interesu ljudstva in naše zemlje! — pa vsaj v svojem strankarskem interesu dobijo v oblastnih samoupravah čim najširšo gospodarsko in finančno svobodo, ki je bila mogoča na podlagi obstoječega zakona- Toda zgodilo «e je, da so si' dali s posebnimi uredbami omejiti pravice, katere jim je dajal zakon. Sami so si zadrgnili vrv okoli vratu, ki jih zdaj davi, da se je skušajo na vse mogoče načine otresti. Ako Vukičevič misli, da bo njegov pakt z SLS dvignil ugled in moč slove-načke radikalije, je v veliki zmoti. In če Korošec misli, da mu je pakt prijateljstva z NRS katero je njegovo časopisje še pred letom dni psovalo za najbolj reakcionarno, najbolj nepošteno in najbolj koruptno stranko, prinesel kako korist, je istotako v težki zmoti. Zlasti pa, če misli da mu je pajdašenje in ženitev s slovenskim rudimentom NRS na hasek-Vsakdo, ki količkaj pozna razmere ia zgodovino, ve, da so obljube o koristih pakta za naše slovenske samouprave samo volilni pesek v oči. To prepričanje prevladuje danes tudi v vrstah mislečih 'klerikalcev. Nas »pakt prijatel jstva« gg. Vukičeviča in Korošca ne razburja. Vemo, da ni osnovan iz idealnih vidikov, ampak iz sovraštva slovenske radikalije in SLS proti slovenskim naprednjakom. Nobena stavba, zidana na temelju sovraštva, se v zgodovini še ni držala. Zlasti še, če je — kakor ta pakt — zgrajena na pesku praznih obljub. Aretacija komunistov na Sušaku Na ukaz komandanta žandarmerijske postaje v Bakru in Kraljeviči je bilo a-retiranih včeraj na Sušaku 10 delavcev, pristašev organizacije neodvisnih delavcev. Pri aretirancih so našli mnogo komunističnega materijala. V enem izmed zaplenjenih pisem se omenja med drugim, da se pripravlja revolucija. — Konfiscirane so bile tudi razn) brošure, kakor: Ustanovitev tretje internacionale, Razvoj socijalizma, Komunistična stranka Jugoslavije itd. Kolikor je mogoče presoditi po korespondenci, so hoteli aretiranci izvesti organizacijo za izvajanje stavk in ustanoviti obenem komunistično trojke. Centrala za vso komunistične celice v Primorju naj bi bila v Bakru. Po poročilih zagrebških listov jc pričakovati več aretacij tudi v Zagrebu- Palestina — dežela po-resov Poročila zadnjih dni, po katerih ni bilo v Sveti deželi že sto let tako hudega potresa kakor ta mcsec, bi mogla zavesti do napačnega mišljenja, da so potresi v Palestini sploh nekaj redkega. Temu Pa zdaleka ni tako- Kdor je pazno prečital sveto pismo starega testamenta, ve, kako pogosto se v njem poroča o tem naravnem pojavu, ki je zahteval nemalo žrtev med izvoljenim ljudstvom. Rimski zgoodovinar Jožef Flavij piše, da jo poginilo ob nekem potresu za vladanja Herodeža deset tisoč ljudi. L. 1759. so je tresla zemlja s presledki tri mesece in je prišlo mnogo prebivalcev Palestine ob življenje. Leta 1837. je Potres uničil in razdejal mesto Tiberias in po-konal 6000 meščanov. Vpoklici k orožnim vajam in volitve Z mnogih strani nam poročajo naši prijatelji, da so vpoklicani na vojaške vežbe za 21. avgusta, torej ravno preko volitev, ter vprašujejo, kako naj napravijo, da bodo mogli voliti. Opozarjamo vse na čl. 3 zakona za volitve narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine SHS, tretji odstavek, ki se glasi: »Ako so bili volilci prej kamorkoli (t. j. na skupno delo aU raboto ali v vojaške svrhe ali vaie!!) poklicani ali zbrani, se moraio odpustiti najpozneje šestnajst dni pred volitvami.« Na podlagi tega zakonskega določila naj vsi, ki so ali še bodo čez volitve vpoklicani, pravočasno s pismeno pred-stavko (brez takse) na komando pristojnega vojnega okruga zahtevajo, da se jih odpusti z orožne vaje najmanj 16 dni pred volitvami- Smrtna kosa. Včeraj ob 16. je umrla v 91. letu starosti mati mariborskega trgovca gosp. Sirka ga Alojzija. Pogreb bo v nedeljo ob 16. — Preminula je včeraj zasebnica Barbara Kurnk v 81. letni starosti. Pokopljejo jo jutri ob 16. — Danes ob 9.30 je umrl železičar Franc Križan- Pogreb bo v nedeljo ob 17. na Pobrežju, kjer pokopljejo tudi prvi dve. — Napad pri belem dnevu. Ko je šel preteklo nedeljo, dne 10. tm. g. Ivan Verdonik nadsprevodnik drž. žel-v Novi vasi, nakupovat k nekemu posestniku ob vznožju Pohorja drva, so ga na cesti pri belem dnevni ustavili trije slabo oblečeni moški ter zahtevali, da jim da milodar. Verdonik je dal vsakemu po 1 Din in ko so lopovi opazili, da ima pri sebi večjo svoto denarja, so naenkrat navalil nanj, hoteč ga oropati. K sreči je imel g. Verdonik s seboj dva volčja psa-čuvaja, ki sta se zakadila vi napadalce, nakar so lopovi izginili proti betnavskemu gozdu. Verdonik je dobil le manjše praske po obrazu- Orožništvu bi priporočali, da včasih prekontrolira bet-navski gozd, kjer se zbirajo delamržni elementi. — Težka nezgoda. Včeraj popoldne se je v tkalnici Schonsky & Zelenka pripetila težka nezgoda, katere žrtev je postal 181etni tkalec Ivan Kranjc. Med opoldanskim odmorom se je 16letni delav.ee Ant. Mally iz Radvanja približal motornemu kolesu, ki je bilo v veži tkalnice in z njim tako neprevidno ravnal, da ga je spravil v pogon, ni ga pa znal ustaviti. Motorno kolo se mu je iztrgalo iz rok in zdrvelo skozi odprta vrata v tkalnico, kjer je stal tkalec Ivan Kranjc in ga zadelo s tako silo, da je odlelel v tkalski stroj pri čemer si je zlomil levo nogo nad kolenom in obležal nezavesten. Motorno kolo se je polomljeno ustavilo poleg njega. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico, kjer se je kmalu zavedel. Povzročitelj nezgode jo pobegnil in se vrnil na delo šele ob 18- — Lastnik motorja g. Schonsky ima na motorju 1000, na tkalskem stroju pa 600 Din škode. Uvedena je preiskava. — Policijska kronika. Od četrtka na petek je bilo aretiranih več oseb, vloženih pa je bilo 13 prijav radi najrazličnejših prestopkov. — Požar bi bil lahko nastal v Langusovi ulici št 3, da niso sosedje pravočasno opazili o-gnja ingostega dima, ki so je valil iz dimnika Ivan Hojsove hiše. Priklicana požarna hramba, ki je takoj dospela na kraj nesmča, jo ogenj pogasila. Ugotovilo se je, da so se v dimniku vnele saje. Lastnik je utrpel nad 400 Din. škode. Izginil je včeraj opoldne Uletni Ferdinand Kosar s Koroško ceste 43. Dečko ima črne oči in pšenično lase- Oblečen pa je v kratke temne hlačke. Sumi se, da ga jo odpeljala mati v Gradec, kamor je pobegnila pred tedni. Komur je o mladem beguncu kaj znano, naj sporoči policijskemu ko-nrisariiatu v Mariboru. —, Avto-zveza Maribor—Celje Jutri, ob 5. pop. bo vozil novi Saurer omnibus mestne občine mariborske prvič v Celje. V nedeljo, ob 6. zjutraj se vrne iz Celja in prispe v Maribor ob 8.45, kjer ostane do opoldne, ob 12.15 pa se odpelje proti Slov- Bistrici, odtam' ob 4 uri nazaj v Maribor, kamor prispe ob 14.53. Ob 17. uri bo vozil avtobus zopet v Celje. — Maribor dobi sedaj torej dvakratno avtobusno zvezo s Celjem vi obeh smereh, Konjice pa trikratno s Celjem. Z novo zvezo bo predvsem ustreženo prebivalstvu v Konjicah, ki teži proti Celju, obenem pa seveda tudi prebivalstvu v okolici Maribora, Posebno Zg. Polskavi, ki je precej oddaljena od železnice. — Prijateljem Pece.' V izložbenih oknih Cirilove knjigarna na Koroški cesti in pri Mihi Vahtar ju v I Gosposki ulici so razstavljene razgled nice slike Pece z orientacijsko tabelo, na kateri so pota markirana z rmenimi črtami. Tabele se dobijo pri SPD v Mežici Iz »Samopomoči«. Iz uradniških krogov smo prejeli: Za-čefkom tega meseca nam je poslala upra. va »Samopomoči« čeke za tretje četrtletje 1927. Selimo pa, da društvena prava vsako četrtletje objavi imena v dotični dobi umrlih članov in koliko posmrtnine se je izplačalo zaostalim svojcem. To bi gootovo ne delalo društvene, mu tajniku ozir. blagajniku posebnega truda, društvenim članom pa bi bilo jako ustreženo. Uverjeni smo, da bi jo »Ve-čemik« gotovo radevolje priobčil. — Pobalinska maščevalnost. Na Vodnikovem trgu je včeraj neld l4letni deček iz zlobnosti trgal zeleno grozdje in povzročil tamkajšnji gostilničarki 50 Din škode. Ko so zlobneža za slišali, je izjavil, da se je hotel mašče* vati nad gostilničarko, ki ga je nedavno brez vzroka pretepla. — Tatvina zajcev. Čermek Alojziji na Koroški cesti št. 90 so v noči od 14. na 15-1. m. neznani sto« rilci iz zaklenjenega hleva ukradli 14 domačih zajcev. Sumi se, da so tatvino izvršili ljudje iz soseščine, ki dobro po znajo razmere v bližini, kar jim je tudi omogočilo, da so izvedli tatvino, ne da bi jih kdo zalotil. — Nesreča pri delu. Včeraj popoldne se je v Hočah pri popravilu električne napeljave težk*7 ponesrečil 30 letni delavec Franc Kok^ Visoko na lestvi je prestopil tako nesrečno, da je izgubil oporo in padel na cesto. Zadobil je težje notranje poškodbe. Rešilna postaja ga je prepeljala v nico. — Mestno kopališče bo prihodnji teden dne 19- julija radi snaženja parnega kotla in popravil, za< prto 10 do 14 dni. _ Planinski večer nocoj (petek zvečer) na vrtu kolodvor* ske restavracije. — Društvo »Jadran« ■ima vt soboto, .dne 16- t m. ob 20. v restavraciji »Kosovo« svoj redni letni občni zbor. — Članstvo se poziva, da s® občnega zbora polnoštevilno udeleži. *"• Slovensko trgovsko društvo izloti v nedeljo, I7. t. m. ob 2. uri ; ;• Sv. Jakob v Slov. goricah. Sestanek pr* kavarni »Jadran«. Avtomobili na razi’*** lago. Prijave sprejema g. Rosina, ^e' trinjska ulica in B. Mejovšek, Tattcnlia' chova ulica 13 in tel. št. 457- Ude,ežlJj® izleta tudi trg. pevski zbor. * Hotel Halbvvidl v soboto, dne 16. julija druži*10^ v^c?* Svira pomnožena godba kap0'6 nik«. — 5-3 Velika kavarna. Danes, petek, elitni koncert i,n kabaretna predstava. Jutri v soboto nov! spored- — ^ Elitni koncerti in kabaretno predstave se vršijo v Veliki kavarni do preklica/ vsak torek, sredo in četrtek- — 5211 ITO > oasta za zobe ]e nilai Kaj bo s Kitajsko? Velik duševni in socialni preobrat Kita;ci nočejo Pod tujo oblast Zadniič smo objavili značilno in zanimivo satiro, s katero je neki kitajski študent orisal mišljenje Evropejcev in Amerikancevi o Kitajski. Slabših predstav in pojmov menda spl ob no Ko kot so oni, ki so na siplošno razširjeni o 450 mi-lijoskem kitajskem narodu in kitajski državi. Mesce in mesce se z največjo trdovratnostjo govori in piše o ruskem netenju kitajske revolucije- Svet si daje s tem slabo spričevalo, ker noče videti, da traja kitajska revolucija sama od sebe že cela desetletja. Silno razširjeno je tudi napačno mnenje, da se bo kitajska revolucija nekega dne nehala, če se bo znašel kak kitajski diktator, ki bo Kitajce zopet spravil v Evropejcem tako dopadljivo tisočleto spanje. V resnici je pa v današnji Kitajski pojava kakšnega diktatorja po vzorcu kakega mongolskega kana ali nekdanjega mandžurskega cesarja popolnoma nemogoča. Celo v Šan-ghai-ju živijo Evropejci svetovno oddaljeni od kitajskega ljudstva in njegovega mišljenja. Vsak govori o duševnih voditeljih Kitajske, nobeden pa ni bral njihovih knjig, pa če je tudi s tem ali onim celo govoril. Stari temelji kitajske države so brezvladje, pa naj se to še tako paradoksno sliši- Govorice o samovolji nekdanjih ki tajskih monarhov so velika neumnost. Na Kitajskem so že od nekdaj province in celo kmetske zadruge toliko kot samostojne. To samostojnost jim pusti vsaka vlada, če ji dajejo majhen davek. Pa če razpade Kitajska v 5 ali pa v 25 samostojnih delov, eno je gotovo, da si Kitajci kot celota za vsak slučaj na zanaj prav hitro najdejo svojo reprezentanco. Kitajsko razcepljenost jemljejo kitajski nasprotniki vedno prav po krivem kot pretvezo za svoje kršitve pravic kitajskega ljudstva. Kitajci niso sovražni tujcem, niso militaristični, niso destruktivni, ampak na hajajo se v silni socialni in intelektualni preobrazbi. Vojaški strani takozvane kitajske meščanske vojne se pripisuje v Evropi in Ameriki veliko prevelika važnost. Kako daleč že sega kitajski duševni in socialni Preobrat, se vidi najboljše na kitajskih ženah in otrocih. — Splošno se je trdilo, da ni na svetu ničesar duševno revnejšega od kitajske žene s pohabljenimi nogami in od kulija, ki je neveden in top, kakor žival. Tudi to, kar bi od tega bilo res, se je z revolucijo popolnoma spremenilo. Žene so svobodne in enakopravne moškemu. Mladina j© vedeželjna kar se la^k" of-iri tr> ’’ -a- dnji kitajski vasi- Da imajo veliki preobrati tudi svoje težave in mogoče celo slabe strani, je udejstvovano na Kitajskem ravno tako kot kje drugje na svetu pri vseh preobratih, ki so že bili in ki še bodo. Kaj se bo še vse Tazvilo, je težko u-ganiti. Le to je gotovo, da Kitajske ne bo nikdar kaka tuja sila premagala in u-pravljala. Če bi svet bolj upošteval kitajsko samostojnost in neodvisnost, bi storil sebi in Kitajcem najboljšo uslugo. Obnova starogrških svetišč Bogata Američanka Mme. Sikilianos, ki ima Grka za moža, si je iz ljubezni do svoje nove domovine vzela za nalogo, da zbudi stara grška svetišča v nekdanji sijaj. Okrog vasi Delphi je razvila mrzlično delavnost in se blišči že precej starih umetnin v nekdanjem blišču. ■ Delphi je edino mesto na svetu, kjer kolektivna sugestija dosegla svoj vi-§ek. Nikjer na svetu ni bilo in ne bo ltako idealnega zbirališča umetnikov in znanstvenikov. Priti v Delphi, je bila srčna želja vsakega Grka. in so vsi poznejši sveti romarski kraji daleč za starim grškim svetiščem. Bogata Američanka hoče -rprizoriti v obnovljenem starogrškem gledališču »Priklenjenega Prometeja«. Doslej je v to svrfio izdala že 5 milijonov frankov. Pripravljena je žrtvovati še več, ker je prepričana, da bo obnova grških svetišč velekoristna za človeštvo. Današnjemu svetu manjka oni lirični polet, ki je Gr-ke družil okrog svetišča v enaki meri od časa, ko je bil položen prvi kamen pa do razpada. Duševno so današnii Grki daleč za svojimi predniki- Obnovljeni Delphi jih mogoče dvigne in poživi. Zahvalo pa ostane Američanki dolžen tudi ves kulturni svet. ji,, ————, Konec sveta. Angleški vaški svečenik H. Harter ie na podlagi »jako točnih podatkov« izračunal, da nastopi konec sveta leta 1934. V bližini Jordana se bo razpočila zemlja, skozi odprtino pa bo privrela morska v°da, ki bo liki svetopisemskemu vesoljnemu potopu poplavila ves svet. — *Pred tem pa bo še boljševizem v Rusiu popolnoma propadel«, pravi v svojih pro* rokovanj^ daiekovidni prerok. Iz strahu v zapor. Rudar Herbert Waldman iz Oldcnhau-pena v Nemčiji jo bil radi pijanosti odpuščen iz službe. V obupu ni imel toliko moči, da bi se vrnil domov, kjer ga je čakala žena s petimi otroki. Odšel je na sodišče in prosil, da ga za pro radi izgreda, radi katerega je bil pogojno obsojen na 5 mesecev ječe- Toda sodnik ni uslišal njegove pošnje, nakar je VValdrnan odšel in pričel s kamenjem razbijati iz-ložna okna neke manufnkturno trgovine. Rotil je redarje: »Vtaknite me v zapor, imejte usmiljenje!« Končno ga ie policija la Mitll-liL. Zanimiv mirovni predlog Diktator Španije general Primo de Rivera je vstopil med reševalce vprašanja svetovnega miru in mednarodnega razsodišče. Od njega inspirirani članki vodilnih madridskih listov priporočajo osnovanje mirovne lige, katero naj tvorijo vse evropske države izvzemši Sovjetsko Rusijo. Ta liga naj si izbere posebno mednarodno razsodišče za vse spo re, ki bi nastali v Evropi. Temu razsodišču je potrebna kot izvršilna sila Posebna mednarodna armada, močna do dva milijona mož. Stio-ške za armado naj sorazmerno nosijo članice lige in vsaka država naj sprejme v svojo ustavo obveznost službe v medna rodni vojski. Vodstvo te armade naj določa ligina konferenca. K armadi od 1 do 2 milijonov mož naj bi prispevale Italija, Francija, Anglija in Nemčija po 11, Španija pa 7 odstotkov vojaštva. Ostanek naj dajo druge države. Rusija dobi pristop v ligo, če odpravi boljševiški režim. Leteči hotelski tat Senzadjonalne hotelske tatvine, ki so bile izvršene v juliju preteklega leta v Berlinu, so bile te dni nepričakovano pojasnjene. Policiji v Bruselju se je namreč posrečilo, da je aretirala 28letnega Diomenda Dyszlinka, rodom Ukrajinca, ki mu je bila že dolgo za petami. Preiskava je imela presenetljiv uspeh. V Bruslju so namreč nnšli de} plena, ki izvira iz sedmih hotelskih tatvin v Berlinu. Pri zaslišanju je bilo ugotoovljeno da je Dyszlink julija meseca lanskega leta Poletel z letalom iz Zoppota v Berlin, kjer je ostal čez noč, izvršil večjo hotelsko tatvino, naslednje jutro pa odletel z ae-roplanom v Bruselj. Na zločinčevem domu so naslj nič manj kot pol kilograma raznih diamantov in safirjev. Aretiran 30 bil v nekom hotelu v Bruslju, kjer je n1’-Hel grofici Berleimont draguljev v vrednosti 250.000 frankov. Kedaj so se oženili svetovni geniji? Veliki ljudje historije so se požonili med 19. in 57- letom. Shakespeare je imel, ko sc je poročil, 19 let, Franklin in Dante 25, Mozart in Waltes Scot 26, Na polcon, VVashington in lord Byron 27, Rossini 30, Schiller in Webcr 31, Lother 42 in Goethe 57 let. Kakor vidimo, tudi za velike genije ni nikdar prekasno, da se ožcuLja- Oboževaici minule slave Med Nemci in sicer v Avstriji ravno tako kakor v Nemčiji — je velik razdor med pobomiki republikanstva in med onimi, ki živijo okoščenelo v starih tradicijah. Druga skupina ni samo monar-listična, ampak je tudi še povrh vsega razdeljena na vrste vseh nekdanjih Parad in fraz. Na Dunaju teče že zdaj precej časa sodnijska razprava radi dogodkov v Schattendorfu v Burgenlandu. Tu so člani organizacije frontnih bojevnikov, ki ima monarhističen in nekako fašisbovški značaj, streljali na neko socialistično pri reditev in je bilo več smrtnih žrtev iz vrst ljudi, ki se za vse spore med nekdaj in sedaj prav nič ne brigajo- Izgredi s streljanjem in pretepanjem k sreči brez smrtnih žrtev se tudi sedaj vrstijo na Dunaju, ker je proces razvnel nasprot-niške strasti. Organizacija frontnih bojevnikov ni niti malo vredna svojega imena. Udeleženci svetovno-vojnega klanja so v velikem številu zastopani v odločno nasprotnem taboru. Po vseh iz-gledih imajo veliko besedo v organizaciji oni, ki niso bili na drugi fronti kot v Schattendorfu, kjer se je prelila kri par kmetov in otrok. Privlačnost do starega izhaja edino le iz tega, da ljudje premalo mislijo in Presojajo. Kot pisateljica znana rumun-ska princesa Bibesco, ki bi gotovo bolj spadala med oboževalce stare slave, nam duhovito opisuje razpadle prestole Dunaja, Berlina in Petrograda. Dunajski dvor je bil po njenem mnenju gosta mreža intrig cesarske družine in ljudi, ki nimajo nobene vere v svoje Poslanstvo. Ljudje, ki igrajo historično igro, pa si dovoljujejo v tekstu tolike napake in neokusnosti, da se igra konča cot tragična groteska. Berlin je bil pa stalna vojaška parada, vsi moški nosijo uniforme in več trkajo s petami skupaj kM ”•> rovorijo. Cesar Wilhelm je poznal samo fraze, odgovor in vprašanja — vse same fraze. V Petrogradu je pa vladal poosebljeni Policijski režim. Vladarska rodbina je >ila obdana z neprodimim zidom, med dvorjane so se pa mešali razni preroki in špiritisti. Medium Filip iz Lyona se e moral umakniti menihu Iliodorju. la zopet Rasputinu- Car je brez sistema menjaval svoje svetovalce. In ko je čutil, da se mu tla majajo pod nogami, se je lotil špiritirana in je premikal mize, da bi bodočnost vsaj spoznal, če že ni mogel nanjo vplivati. Nevarne verske sekte v Afriki V Kapstadtu teče sodnijska razprava proti zamorcu M\vanalesu, ki je vodja čudne verske sekte- Angleški baptisti so ga spreobrnili in on se je smatral za izvoljenega apostola. Vneto je začel preobračati svoje rojake, toda na prav poseben način: spreobrnjence je pri krstu držal tako dolgo pod vodo, da so se mnogi zadušili. V sodnijskih spisih stoji, da je vsled njegovega krščevanja umrlo 60 zamorcev. Drugim je zopet svojo vero vbijal s palico v glavo. Z drugo politično prav nevarno sekto pa imajo opra viti Belgijci v svojem Kongu. Tu je neki krščeni zamorec z verskim naukom zdru žil močen pokret proti belgijski upravi in proti tujcem sploh. Njegovo misjonsko delovanje propagira tudi sledeče zahteve: »Proč s tujci, proč z davki, zemlja mora postati last zamorcev!« Reklama na nebu — strah na zemlji. Minule dni so se kmetje v okolici Rostocka v Nemčiji močno prestrašili, ko so zvečer Pri povratku s polja zapadi na nebu nenavadno prikazen. V veli ki višini so blestele svetle črke. Beseda jim je bila docela nerazumljiva in so iato v velikem strahu odhiteli k župni ku, ki pa jim tudi ni mogel razložiti nenavadnega pojava. Med prebivalci je za vladala pravcata panika. Šele naslednje ga dno so jo doznalo, da so bile črke reklama, ki jo jo zapisal v oblake z belim dimom reklamni aeroplan. Če ne znaš telefonirati. — Crknite mi svoje ime! — Z..., — pove dama prvo črko svojega imena- Z. kakor zelje, ne? — No, ne, kakor Zinka, so razljuti dama- Spori A-tim : B-tim 6:1 (2:1). Včeraj se je vršila na igrišču SK Maribora izbirna tekma za sestavo reprezentance Maribora. Kakor pri prvi izbirni tekmi je tudi tokrat manjkalo precej nominiranih igralcev, tako da je bi-a onemogočena presoja posameznikov. 3-titn je kombinatorno nadkrilje/al nasprotnika in predvedel zadovoljivo igro. Najbolj se je odlikovala desna stran napada, dočim je leva stran »zavozila« nešteto ugodnih pozicij, čemur je tudi! pripisati neenak izid nezanimivega boja. V B-timu je srednji krilec ofenzivno, predvsem pa defenzivno mnogo doprinesel in bil svoji nalogi docela dorasel. —* Ugajal je tudi levi branilec. A-tim ni imel skupne igre. V napadtt sta zadovoljila levo krilo in desna zveza- Krilska vrsta ni ugajala, branilca ne-sigurna, vratar dober. V splošnem prireditev ni nudila ničesar. Visoka zmaga A-tima pa je Po poteku in kvaliteti igre nezaslužena. Sodil je dobro g. Planinšek. Maribor : Merkur- * V nedeljo popoldne ob pol 18. se bo vršila na igrišču SK Maribora prijateljska tekma med moštvoma Merkurja jn Maribora. Merkur, ki je proti celjskim Atletikom dosegel od mariborskih klubov najboljši rezultat, je s spremembo v postavi znatno pridobil na odpornosti in postaja nevaren tudi. ofenzivno. »Mari-lx>r« bo nastopil z nekaterimi novimi močmi, o katerih se s sigurnostjo računa, da bodo zadovoljile, kajti vi naraščaju ima klub toliko dobrih mladih moči, da bodo brez dvoma v doglednem času docela nadomestile sleherno vrzel v prvem moštvu, ki bo v jesenski sezoni razpolagalo s tehnično dozorelimi posamezniki in častno nastopalo v prvenstvenih bojih. Nedeljska tekma, debut mlajših moči bo brez dvoma nudila do-caj zanimivih momentov in v vsakem oziru zadovoljila obiskovalce. Rapid v Čakovcu. V nedeljo 17-1. m. gostuje v Čaikovcu prvak mariborskega okrožja SD Ra^id proti Čakovčkemu SK, ki je na domačem terenu nevaren nasprotnik. Sigurno je, da ima »Rapid« več izgledov, vendar iz-cušnja dokazuje, da izgubljajo v Čakovcu tudi najboljša moštva, kar pa je Pred1 vsem pripisati tamkajšnjim sodnikom. Vsakomur je še dobro v spominu tekmi, ki jo je Maribor z lahkoto izvojeval b 6:2 v svojo korist, dočim je revanžno vi Čakovcu kljub boljši igri izgubil v razmerju 3:0, kar je pač zasluga .sodnika g. Singerja, proti kateremu je »Maribor« vložil protest Izid Rapidovega gostovanja je potemtakem docela dvomljiv. Medmestna Liub1jana:Maribor preložena. Radi gostovanja WAG v Ljubljani!, proti kateremu nastopi ljubljanska reprezentanca, je LNP brzojavno odpovedal nedeljsko medmestno tekmo, ki se boi vršila kasneje- Občni zbor MOLHP. V nedeljo ob pol ll. dopoldne bo pr? »Zamorcu« občni zbor Medklubskega odbora ljub. hazena podsaveza, ne pa MO ljub. nogometnega podsaveza, kakor se v splošnem domneva. »Motoklub Celje«. Kakor že objavljeno, sklicuje pripravljalni odbor »Motokluba« Celje za nedeljo dne 17. t. m. društven ustanovni občni zbor, ki bo v gostilniških prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 10. predpoldne. Na zbor so vabljeni vsi motociklist in ljubitelji motociklističnega športa, ki so nastanjeni v krajih društvenega področja, to se pravi v srezih Celje, Gomji-grad, Šmarje pri Jelšah, sodnih okrajih Laško in Šoštanj. Za slučaj slabega vire-niena, odpade skupni izlet v Rogaško Slatino, ki jo določen po zborovanju. Po odredbi sreskega poglavarstva v Celju, se bo propagandna vožnja skozi mesto vršila po zborovanju, no pa kakor je bilo objavljeno ob 9. pred zborov anjem. Torej motociklisti dne 17. julija vsi v Celje. Če je kdo hotel ta dan napraviti kak izlet, naj ga preloži in pride v Celjo. — Pripravljalni odbor. Sfran 4. iiSZ. Mariborski V E C C R N T R InTra V Marii) or u,'dne 15. VIT- r52ft G. Brat; Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Juuoslovena. 60 »Res, res . . . čisto moje mnenje!« je pritrdil Voss. »Nemci naj se brigajo za svoje Poppre, — za Belle že poskrbi Amerika! Kadar se z Jackom zopet snidete, mu, prosim, sporočiti moj prijateljski pozdrav.« Prisrčno sta se ločila, Marta pa je gledala za njim kot razkačen sršen . .. Nobene besede ni Polly omenila stričku o listnici. Toda po učiteljevem odhodu je žagice in pilice razlomila ter jih vrgla na žareči kup premoga v teči^stkrtake v nemških markah pa je položila v stričevo pisalno mizo, kamor je spravljal ostali denar. Stričku je povedala, da se je za njegove odsotnosti oglasil učitelj Voss ter je prosil ljudomilega prispevka za svojo šolo in šolske otroke. »Zima je, mraz!« je pripovedovala vpričo Marte. »Revčki pa so brez obutve! Bosi v tem snegu, pomisli! V šoli je treba učil, kurjave! Daj, daj, striček ! Pošljiva vrlemu gospodu Vossu par sto mark v božjem imenu!« Svetnik je šel takoj k pisalni mizi in začel preštevati denar- Eh, glej, glej!» se je začudil. »Saj imam dosti več, kot sem mislil! Kako da sem na te stotake čisto pozabil? — Jack me vendarle ni tako do golega slekel, kakor sem sodil v prvem trenotku.« »No, torej še lažje daš!« je dejala Polly, šla k svojemu kovčgu in prinesla tudi pet stotakov. »Pošlji mu tole za šolski božič v mojem imenu.« Tako je prejel Voss za božičnico šest stotakov. Bose revčke je obul, raztrgane je oblekel, nakupil svinčnikov, peresnikov in še kup drv, da je bilo poslej v šoli in v njegovem stanovanju toplo in prijazno ter se je z veseljem in z uspehom učilo. Imenitno pismo je napisal Voss na naslov svetnikov in Pollyn, pismo so podpisali vsi obdarovan-ci, zadnji pa sam učitelj Voss, ki je pristavil: »Bog poplačaj dobrotnike moje ljube šole in mojih ljubljenih šolarčkov!« Baš na božični večer se je vrnil Dodd v Stre-novo ter zvedel pri policiji vse, kar se je medtem zgodilo. Bil je besen! Dali so mu Citati dva debela akta: causa Emil Popper in causa Jack Bell. Ko so po vseh hišah gorele neštevilne svečice po božičnih jelkah ter so se ob njih radovali otroci in starši, ko je vsak revež užival svetle nade v boljšo bodočnost, je čepel Dodd na policijskem uradu nad neštetimi zapisniki in poročili ter jih čital in čital sam, ljut in žalosten. Zopet je.bil zaman ves njegov trud, zopet je le za novo blamažo bogatejši! Jasno pa mu je bilo. da je bil Jackov beg dogovorjen s svetnikom Bellitschem in s Polly. Vedeti morata, kam je krenil, in to dognati je zdaj prva njegova naloga. Zajeti treba vse brzojavke, pisma in pošiljatve, ki pridejo v svetnikovo hišo. V to svrho treba pomočnika. Najde ga, pa naj velja kolikor hoče. XXII. • KONFLIKT V NAČELIH. Na božični dan zjutraj se je ustavil pred svetnikovo vilo visoko naložen poštni voz. Poštni sluga je potegnil s strehe veliko škatlo in je nesel v hišo. Dobil je na sprejemnico svetnikov podpis in napitnino zase in za voznika. Veselo je drčal voz dalje, svetnik Bellitsch in Polly pa sta, stoječa ob škatli, začudena ogledovala spremničnin odrezek z napisom: Odpošiljatelj Hans Lehman, profesor — Vratislava. »Če ni to — Jack!« je šepetala Polly. Z nožem in škarjami sta planila na škatlo. Mahoma je bila odprta in iz nje sta potegnila stričev kožuh, kastorec, v zabojčku za smotke pa par stričevih ključev in — stričeve zlate naočnike. A še nekaj sta našla v zabojčku: tiskovino za brzojavko in na njej celo vrsto številk. »Resnično, on!« se je razveselil svetnik. »Vse mi je vrnil, le denar je obdržal. Jako pametno. — A kaj le pomenjajo te vrste številk?« »To je njegovo pismo, striček!« je odgovorila Polly ter poljubljala tiskovino. »Možiček mi piše! O, moj zlati možiček!« Bila je srečnejša, nego bi dobila za božič najdragocenejšo bisernico. »Ali znaš tudi čitati, otrok zaljubljeni?* se je smejal svetnik. »»Jaz? Ne! Ampak ti moraš znati!« je izjavila Polly- »Glej jo! Moram! Kaj vse moram znati naenkrat! Na, pusti papir, — tukajle pod pivnik ga spravim, potem pa se lotim razrešitve, če pojde.« In pospravila sta obleko zopet v omaro, škatlo pa je nesla Pdy v kuhinjo z naročilom, naj jo Marta pokuri. Marta ni odgovorila nobene besede, nego je škatlo vzela in jo skrila. Takoj nato sta svetnik in Polly odšla v cerkev sv. Petra in Pavla. Saj je bil sv. dan. Jedva pol ure sta bila odsotna, ko je pozvonilo na vratih, in Marta je tekla odpret; bil je Dodd. »Morem govoriti z gospodo?« je vprašal de-• tektiv ter se Marti kot gentleman uljudno poklonil. »Ne, odšla sta v cerkev«, je odgovorila Marta in zaprla vrata za Doddom. »Ampak, prosim, vstopite! Imam vam toliko povedati!« »Vi, miss?« se je začudil. »Oh, jako vam bom hvaležen! Če mi pomagate, vam tega gotovo ne pozabim.« Povabila ga je v sobo in govorila: »Pazite se, gospod! Amerikanka vas sovraži! Dejala je, da vas bo vlekla za nos! Ne zaupajte jima prav nič! Vedno šepetata in skrivata tajnosti.« »Tako, tako?« je zategnil Dodd. »Pazite na vse, kar pride po pošti ali brzojavu v hišo! Če morete, pisma ali brzojavke prepišite ali pa mi jih pokažite v izvirniku! Vse, kar vidite ali slišite sumljivega, si zabeležite ter oddajte zame pri vratarju hotela pri »Zlatem križu«! Preiščite vsak dan ope-tovano koš za papir in spravite vsak raztrgan listič. Ali ni prišlo te dni nič sumljivega po pošti?« »Danes — velika škatla!« se je zaradovala Marta in stekla v kuhinjo. Privlekla je prazno škatlo, ki jo je bila skrila- Dodd je planil nanjo; bila je navaden debel karton z naslovom svetnikovim, z označbo vsebine in vrednosti: obleka. Tisoč mark — v kotu pa tudi navedba kraja, odkoder je bila škatla odposlana: Vratislava. »Slava vam!« je vkliknil Dodd ter si z nožkom hitro s kartona odtrgal besedo Vratislava in kos svetnikovega naslova. Slutil je, da je dobil Jackov rokopis. »Nad vse dragoceno razkritje! V Vrati-slavi je moj mož! Tu — tu imate sto mark — za božič. Več prihodnjič ... A pismo? ... Da bi ne bilo nobenega pisma priloženega?« Skočil je h košu za zavržen papir in našel v njem odrezek sprejemnice: »Hans Lehman, profesor — Vratislava«. , (Dalje prihodnjič.) W*l oglati, ki alalijo* poar*. do«alM hi aoeijalna namana •MiRitva: vaaka baaada 30 p, Mjmaajfi maaak Dta 5- ; Mali oglas Žanltva, dopiaovanja In ogla. ai trgovakaga ali raklamnaga značaja: vaaka baaada 60 p, najmanjši znatek Din 10-— Dal bi svojega sina (it boljše rodbine) v nauk kaki večji mehanični obrti v Mariboru. Dečko je na-stopil 15- leto, je dovolj močan, 170 cm ■vaaok, ima 4 razr. ljudako šolo in dve gimnaalje. Kdor bi ga hotel sprejeti prosim, da ae javi na naslov: Stjopau Fais, pekarski obrtnik, Glina. — 508 Gaterlst popolnoma izvežban z večletno prakso, trezen, se sprejme pri lesni industriji. Maribor, Koroška cesta 46. 517 Verzlraneca manufakturlsta zanesljivega v vseh poslih, sprejme takoj Nabavljata* zadruga državnih usl.iž bencev v Maribora, Rotovški trg 2. 526 Sobarica k pivo vrstna z dobrimi spričevali se sprejme. Plača dobra. Naslov v upravi 527 Učenec iz boljše hiše, z dvorazredno meščansko šolo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Tat-tenbachova ul. 3. 519 Kanarček odletel ima na levi nogi kovinast obroč. Oddati proti dobri nagTadi pri dr. Pfeifer, Prešernova ul. 2 II. 525 Auto-garaža. V Maistrovi ulica št. 18 se odda takoj lepa, solidno zidana garaža za dva avtomobila, ki bi bila pripravna tudi za kakšno skladišče. Tozadevni interesenti se naj Javijo pri tukajšnji podružnici Prve hrvatske štedionice. 528 Nova brestova spalnica masivna, kompletna za 3000 Din na prodaj. Strossmajerjeva ulica 10, mizarstvo. — 516 Pozor I Pozor I Draginja te bliža! vendar se še v nadalje prodaja vse manufaktumo blago za obleke, perilo i. t. d. po starih najnižjih cenah, dokler traja stara zaloga. Izrabite to ugodno priliko in nabavite si vse potrebno blago v MANUFAKTURNI TRGOVINI M. F E L DI N MARIBOR • GRAJSKI TRG itev. 1 . VETRINJSKA ULICA. BOI se dnevno pečejo in pristna dalmatinska vina se točijo edinole v „Prvi dalmatinski kleti* v Mariboru. Mesarska ulica 5. 418 Klišeje Najflnejše Cajno maslo Iz sladka pastellzirane smetane od Prve j/iekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31. 370 0®BS®0®0E0®B®00B0SBIi Pozor! V soboto, 16. julija ob 17. uri s« proda iz konkurzne masa 1 motorno kolo »1ndian“, 1 lovska puška „Hamerles“ in 1 Robert. Ogled stvari in natančnejše informacije v odvetniški pisarni dr. Lipolda v Cankarjevi Ulici 1/1. 529 fii ■ ii«iieifi» iraM^rmni^T"!1 * NfRfiTOTnrw| u»«h urat, črtne In autotlpl|e, lzdrlu|e po predloženih risbah, pero-pltlh ali slikah za navaden tlak ali za fine|Ao Izvedba u eni ali več barvah točno po naročilu In v na|kra|*em času lUGOGRAFlKA tiskovna In založna dr. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 23 ZOPET 00SL0 novo blago, vseh vrst manufakture. Cene nizke, brez konkurence. Sukno Že od 25•— Din naprej se dobi le pri I. TRPIN, MARIBOR a GLAVNI TRG ŠTEV. t7- Konzorcij »Jutra« v Ljebljanl; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela, v Mariboru.