Stran 469. Novice. — Osebne vesti. Gosp. dr. Demeter vitez Bleiw eis-Trsteniški je napravil v Gradcu fizikatno preskušnjo. — Pomožni učitelj v Gorici, gosp. Fran Orešec, bivši tajnik „Slovenske Matice", je imenovan vadničniin učiteljem istotam. — Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev gg. J, Kukovca načelnikom in F. Sršena podnačelnikom okrajnega 2astopa ljutomerskega. — Poročil se je okrožni zdravnik v Novem mestu g. dr Peter Defranceschi z gdč Dijonizijo Dolžanovo. — Podpora. Kranjski deželni odbor je pogorelcem na Komolcu, občina Smuka, dovolil 300 kron podpore. — Imenik volilcev v veleposestvu na Kranjskem se je te dni objavil v uradnem listu v svrho morebitnih reklamacij, katere je vložiti tekom 8 dni. Vseh volilcev je 91. — Obrtna nadaljevalna šola v Šmartnem pri Litiji je dobila 300 kron podpore. — »Slovenska Šolska Matica« imela bo dne 29. decembra t l svoj ustanovni občni zbor v Ljubljani v Mestnem domu. — Okrajni cestni odbor v Velikih Laščah je izvolil svojim predsednikom gosp. Matijo Hočevarja v Velikih Laščah, njegovim namestnikom pa gosp. Fr. Berdavsa v Vidmu. — Žrebljarska obrt v Kropi. Tehnologični muzej na Dunaju je poslal v Kropo gosp. Janeza S a to rja*, ki bo žrebljarje poučeval v izdelovanju raznih okraskov. —- Novo orožniško postajo ustanove z novim letom v Črmošnjicah pri Toplicah. — Razdelitev šentruperske občine. Deželna vlada je vsled izločitve vasij Pijavice, Gorenje in Spodnje Mladatice ter Polje iz šentruperske občine razpustila občinski zastop in razpisala nove obč. voliive. Začasne obč. posle je vlada v sporazumu z deželnim odborom izročila županu J Brcarju, grofu Barbotu in F. Zupančiču. ¦— Deželni zbor kranjski je sklican na dan 19. decembra, a le za nekaj dni. — Volilno gibanje na Kranjskem je postalo izredno živahno. Po vseh krajih se vrše shodi, zlasti jih prireja narodna stranka. Katoliški stranki se na shodih navadno slabo godi, ali iz tega se še nikakor ne da sklegati na izid volitev.* Ta je popolnoma negotov. — »Domovina« pred sodiščem. Danes se pri celjskem porotnem sodišču vrši sodna obravnava proti uredniku „Do-movine". Tožita ga nemška hranilnica v Brežicah in brežiški notar Wiesthaler. v — Protestantje na Štajerskem. Gibanje za prestop v protestantizem se na Štajerskem nadaljuje. V Ljubnem je v kratkem prestopilo 100 oseb. Na Štajerskem so nove protestantske cerkve zgrajene ali se grede v Miirzzuschlagu, v Lipnici, v Stainzu in Fiirst-nfredu, v Brucku in Radgoni. — Umrli. V Celju je umrla znana narodna gospa Marija Bratanič, ki je radodarno podpirala narodna podjetja in narodna društva. — V Ljubljani je umrla tovarnar-jeva vdova gospa Ana Janesch. — Umrl je v svojem rojstnem kraju v Podčetrtku na Štajerskem črkostavec gospod Ivan Cvetko, v starosti 25 let. N. v m p ! — Tatinski družbi, ki je po Gorenjskem kradla zlasti živino, so prišli te dni na sled. Zasačili so neko Marijo Dolenc iz Leskovca pri Škofji Loki, ki je nekemu mesarju prodala ukradenega vola. —- Obesil se je 501etni posestaik Jožef Mavec v Dolenjem vrhu, županija Gradišče, okraj Litija. — Grozen detomor. V Gorici je neka Katarina Luznik umorila svoje dete, je razsekala in vrgla deloma v neki kanal, deloma v stranišče. Obsojena je bila na 12 let težke ječe. — Samomor. V Ljubljani se je utopila delavčeva žena Marija Žagar — Uboj. V Zagorju za Savo je bil pri nekem pretepu ubit Vinko Avbelj iz Moravč. — 114 let stara ženica, Miezl Marija, je prišla te dni v graško bolnišcnico. Rodila se je 1. 1787. v Piirschlagu pri Brucku. Vse življenje je bila dekla. Oča njen je bil star 90 let, mati pa 80 let Ko so jo vprašali, ali je imela kaj Stran 470. otrok, je odgovorila, da ji je umrlo jedno dete, ko je bilo 2 leti staro. A to je bilo le malone pred 100 leti. — Atleti. Sedaj so se atleti zopet zbrali v Parizu. To poletje so poskusili v raznih metih Evrope, a vendar še najrajši udrihajo pred pariškim občinstvom, katero jim je menda še najbolj hvaležno za njihove poskuse, ker vsak večer obilno posetuje te poskuse. Zdaj so se zbrali v Parizu od vseh strani sveta in vs^h narodnosti: Amerikancev, Italijanov, Francozov. Holandcev, Rusov, Avstrijcev (raznih narodnostij), Nemcev, Švedov, Špancev in tudi Indijancev. Dosedaj ni bilo še nič kaj posebnega, ker so se postavili nasproti le manji pari. Pač pa je spomina vreden Francoz Lassartesse, kateri je bil tudi lani mej mečevalci. Temu se je te dni nasproti postavil Holandec Van Tool, kateri je nekaj manjši, toda vender dosti močan. Mej tema dvema se je unela huda borba, katera jih je spravila v tako resno borenje da s'a oba Čez oder padla. Ko sta nato zopet na odru začela borbo, je Francoz po hudi borbi vender Toola premagal. Nemec Hitzler in Belgije Clement de Terassier, oba dobra borilca, sta se kar robato udarila, tako, da se je njih početje tudi občinstvu zamerilo. Borba mej Francozom Gabiorom in Avstrijcem Rajčevičem (doma iz Trsta) je tudi nekam zanimiva. Grambior je znan kot izvežban močevalec, a Rajčevič je mlad, okreten mož, kateri se ne pusti tako lahko spraviti pod kolena. Borba med tema dvema se je že parkrat ponavljala, toda brez uspeha — V Avstrijski armadi je Slovanov 340 000, Nemcev 227.230. Madžarov 122 234, Rumunov 47.287, Italijanov 13 669, Čehov in Slovakov 178.268, Poljakov 75 672, Rusinov 74 675 ' Hrvatov in Srbov 74 514 in Slovencev 27.513. To je zanimiva statistika z ozirom na pravice, ki jih uživajo Nemci in Italijani na jedni, Slovani na drugi strani! — Pogumni poštni ekspeditorici. Na pošti v Vagvar Bauhegveserju sta preprečili dve ekspeditorici veliko tatvino. Po noči, ko sta začuli v sosednji sobi, v pisarni, sumljiv šum. Naglo sta vstali, nabili revolver in šli v pisarno. Prav v istem trenotku je lezel neki človek skozi okno Ena izmed ekspeditoric je hitro dvakrat ustrelila nanj, a on je hitro zginil. Prav tistega dne je dobil dotiČni poštni urad veliko svoto denarja. — 400 gojenk zastrupljenih. V petrograjskem dekliškem zavodu Smolna se je pripetila velika nesreča, ki jo je provzročila mogoče plačana roka. Gojenke so nekega dne povžile pecivo, ki je bilo zmešano z arzenikom. Dognalo se je baje, da je to storil iz maščevanja neki delavec pri slaščičarju, ker je bil odpuščen iz službe. To pa je malo neverjetno, namreč so najbiže tu drugi ruskemu narodu sovražni motivi. K sreči arzenika ni bilo toliko, da bi bile dekleta pomrle, in so že na potu ozdravljenja. — Pol milijona kron odnesel. Iz Novega Jorka brzojavljajo, da je oblast ukazala zapreti „Clergyman National bank" v Neuburg v državi Kentiuckv, ker se je izpostavilo, da je glavni blagajnik ubežal in odnesel seboj 200 000 dolarjev. Bančne knjige je oblast vzela in bodo natančno preiskane — Grozen umor. Veleposestnik Štefan Lazar v Oe Besce je živel s svojim najstarejšim sinom Štefanom v vednem prepiru. Razpor pa je svakinja, t. j. Štefanova žena še podpihovala. Te dni je prišel oče Lazar s svojima mlajšima sinovoma k Štefanu, ter ga hotel na dvorišču tepsti. Nastal je velik prepir in tepež mej vsemi štirimi Štefanova žena pa je zmerjala tasta in oba svaka najgrše. V svoji besnosti je stekel stari Lazar v hišo po puško in ustrelil sinaho. Tedaj je planil sin na očeta morilca, a mlajša brata, France in Peter, sta ga branila. Štefan je zasadil nož v prša Franceta, da je takoj umrl, Petra pa je močno ranil. Štefana in očeta so očetje izročili orožnikom. — Zaključenje parižke svetovne razstave. 13. t. m. ob 11. uri dopoldne so zaključili svetovno razstavo v Parizu, ki je bila zadnja, a tudi najkrasnejša v tem stoletju. Odprta je bila 213 dnij; obiskalo jo je 52 milijonov ljudi; to je pa tudi največje število obiskovalcev, kolikor jih je imela katerakoli svetovna razstava; še zadnji dan je bilo 370 354 ljudij v razstavi Od 52 milijonov obiskovalcev je plačalo vstopnino 49 milijonov frankov. Razstava ima ogromen dolg. katerega bo odbor skušal pokriti baje z najemom raznih poslopij razstave, a svojo čast je Francija s to razstavo venderle rešila, dasi so se na vse možne načine prizadevali Prusi, Angleži in — anarhisti, da bi škodovali. — Obsojen anarhist. Napadalec na perzijskega šaha v Parizu Franpois Salson je bil te dni obsojen na dosmrtna ječo. Življenju nevarni prismojenec je rekel pred sodiščem, da je hotel umoriti že bivšega francozkega predsednika Casimirja Perier-ja, a se je naveličal nanj čakati za nekim grmom. Ko pa je bil usmrten italijanski kralj, je v svoji sobi od veselja plesal. — Ženske vojaki. V Nemčiji, katera je itak vse skupaj nekaka velika vojašnica, so začele tudi ženske nositi vojaško uniformo in nositi sabljo. Cesar Viljem, kateri je radi svojih posebnosti po celem svetu znan, je v svoji vsemogočnosti zaukazal, da se mej vojake lahko vpišejo tudi ženske, ali le iz višjih dvornih krogov. Zato je tudi imenoval v^č princezinj poveljnike polkov. Svojo soprogo je imenoval imeji-teljico gardijskega polka karazirjev. Ona, ki je nekam pametna-in resna ženska, si ni v to svr o dala delati tudi uniforme enako karazirjov, in katero bi morala V3led svoje x$asti nositi, ampak je ostala v primerni ž-nski obleki, na kateri nosi znakove polkovniške časti in paše sabljo. Druge, polkovniki imenovane nemške princezinje, pa niso mnenja cesarice, ampak si dajo izdelati obleke po vsem enake častnikom njihovega polka, in se v takih oblekah in s sabljo ob boku predstavljajo možtvu svojih polkov, ter se dajo slikati in slike dele mej svoje znance in prijatelje. Vse najnovejše prihaja iz Nemčije. — Pevka ki je pokazala — jezik. V Dordrechtu je pela nedavno na koncertu pevka Tosii Ker ji niso baje dovolj ploskali, je po francozki vprašala občinstvo, ah je tako neumno, da ne zna ceniti njenega petja, pokazala jezik, djala za ušesi roki, ter ž njima pomignila, — potem pa je odšla. Pač čudna pevka to! Ali še čudnejše je, da je občinstvo ta preneslo molče. — Žrtve vojne. Zadnji uradni izkaz izgub, ki so jih imeli Angleži v južno-afrikanski vojni, Izkazuje, da so do konca oktobra izgubili 46 026 mož V bitki je bilo ubitih: 302 častnika in 2902 moža; vsled ran je umrlo 89 častnikov in 893 mož; vsled bolezni je umrlo: 158 častnikov in 6205 mož ; vsled nezgod so umrli 4 častniki in 145 mož skupaj torej 553 častnikov in 10.145 mož mrtvih! Kot invalide so jih poslali 1422 častnikov in 33 077 mož v domovino. — Zverski zločini v Ogrski. V občini Benedek je žandarmerija zasledila nov enak zločin, kakor so ga razbojniki izvršili pred par tedni v Zemunu. V tej občini je bival trgovec Jakob Roth. kateri je pred letom prodal svojo trgovino in živel od prihodkov skupaj s svojo soprogo in netjakinjo. V ponedeljek se je po vasi raznesel glas. da je Roth bil umorjen in oropan. Žandarmerija je šla v hišo in res našla Rotha in njegovo soprogo in netjakinjo z razsekanimi glavami. Pre-iskajoči po hiši in drugih poslopjih dobili so deklo skrito v seniku, katera je izjavila, da so po noči prišli ošemljeni možje, kateri so celo družino umorili in izvršili rop, ona pa se je^ skrila v senik in na ta način obvarovala svoje življenje. Žan-darji ji niso verovali, nego dalje izpraševali in preiskali njeno obleko, v kateri so dobili precejšnjo svoto denarja. Prisiljena z vprašanjem, je dekla končno priznala, da je umor in rop izvršil njen ljubinec in njegov brat. Žandarji so mladeniče prijeli in zaprli. Pri njih so dobili okoli 1000 kron denarja. — Lepa hranilnica. V Veliki Kanadi na Ogrskem se je razkrilo, da je mestna hranilnica dolžna okoli 527.000 K, med tem ko njene tirjatve znašajo le 400.000 kron. Vsi člani odbora so si izposodili večje svote denarja is hranilnice in Stran 471. zdaj bode moralo napovedati konkurs. Vsled neplačanja hranilnice je tvrdka Štefan ADgner falirala, a tudi drugi trgovci Velike Kanade so v nevarnosti. Predsednika hranilnice so takoj zaprli. — 800 redarjev in ropar. Znani italijanski ropar Musolino je umoril »opet dva človeka. Ker ga županstva ne morejo — prav za prav nočejo — ujeti, je vlada v 16 okrajih nadomestila župane s policijskimi komisarji. Celi oddelki policistov love morilca in preiskali so že nebroj hiš. Gotovo lovi 800 redarjev Musolina, a dobiti ga ne morejo. — Tepen častnik. Iz Pfemvsla poročajo, da so delavci s palicami pretepli nekega častnika 58. pešpolka. To so storili delavci zategadelj, ker je neki kadet 58. pešpolka napadel urednika dr. Libermanna, ki je v svojem socialističnem glasilu navel več slučajev, da so častniki 58. pešpolka mučili in trpinčili vojaštvo. Častniki so urednika pozvali na dvoboj, a Liebermann je dvoboj odklonil, ter se skliceval na sodišče. Zato je bil tepen, a delavci so maščevali svojega urednika na isti način. — Narodni boji v vojaški kaznilnici. Na potu iz Aten v luko stoji vojaška kaznilnica. Tam sta nastali med kaznjenci dve stranki, ki sta se besno sovražili. Nedavno sta se stranki na sprehodu sprli. Dvajset kaznjencev, vojakov iz Aten in Patrasa, je planilo pod vodstvom korporala Theodo-rakisa z noži, bodali in palicami na vojaka Stolichosa, ki pa je dobil takoj pomoč. V boju so bili Stolichos in trije tovariši ubiti in več vojakov ranjenih. Straža je skušala napravili mir in red ter je metala na boreče kamenje. Kolčno je celo streljala. Prišli so nato še konjeniki in še ves 7. peš-polk. Začelo se je streljanje na borilce, in v kratkem jih je padlo 30 A miru še ni bilo. Končno je vzelo vojaštvo kaznilnico z naskokom, udrihalo s puškinimi kopiti in ranilo veliko število kaznjencev. Dognalo se je, da je dal neki feld-vebelj kaznjencem skrivaj nože, da se je vršila potem pravcata bitka. — Dvoboj. Tega srednjeveškega sredstva oprijeli so se spet na Ogrskem. Te dni sta se dvobojevala magnat, knez Odeskalki in grof Zečeni. Grof je bil na roki ranjen. Tudi v Milanu sta se dva dvobojevala: baron Grino Morpurgo iz Trsta in neki Eizzotti, ki je bil na levi roki ranjen. Zdaj, ko so si malo ohladili kri, postali bodo menda zopet mirneji. — Mesto pare elektrika. Ker je premog v Italiji aelo drag, odločila je italijanska vlada, da se uvede na že-lezničnih progah električno železnico. Začetkom hoče skusiti na progi Seko-Colio, Ludria in Chravena. Ako se obnese poskus, bode kmalu na vsej italijanski črti v porabi elektrika. Sicer pa menimo, da italijanska vlada za take poskuse nima ravno odveč denarja. — Hilsner obsojen na smrt. Žid Leopold Hilsner je stal v Piseku že drugič pred porotnim sodiščem radi umora Neže Hruža. Pri drugi obravnavi pa je bil obtožen tudi umora ali sokrivde umora Marije Klima. Obe dekleti sta bili s Hiis-nerjem znani in obe sta bili umorjeni na enak način, obe so našli slečeni, na trebuhu ležeči in s smrečjem pokriti. Iz tega je državno pravdništvo sklepalo, da je bil pri obeh dekletih jeden in isti morilec Hilsner. Ta pa je tajil vse. Porotniki so po dovršeni obravnavi morali odgovoriti na četvero vprašanj : Ali je Leopold Hilsner kriv, da je zavratno umoril Nežo Hruža? Ali je Hilsner kriv, da je sodeloval pri nameravanem in izvršenem umoru Marije Klima? Ali je Hilsner kriv, da je z lažnivimi ovadbimi obrekoval Jozuvo Erbmanna in Salomona Wassermanna? Ali je Hilsner kriv, da je pomagal umoriti Nežo Hruža? Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje: ne, na ostala tri vprašanja pa da! Vsled tega je bil obtoženec obsojen že drugič na vislice. Poslušalci so sprejeli obsodbo z veselim ploskanjem ter prirejali odvetniku dr. Baxi, zastopniku družine Hruža, velike ovacije. Zagovornika Hilsnerja, dr. Aurendičeka, pa so morali ščititi orožniki. Pripetilo se je več izgredov proti Židom. — Tiger na ulici. V Parizu so se sprehajali po-samotni ulici pozno v noč štirje mladeniči. Poleg sebe opazijo velikega lovskega psa in ko jeden izmed njih pristopil k psu, da bi ga pogladil, opazi v velik strah, da to ni pes ampak tiger, ki je všel iz menažeiije. Vsi so se strahom odmaknili in tiger je šel mirno dalje. Nato ga je dobil njegov gospodar, ki ga je še strahom iskal po raznih ulicah. Tiger, spoznavši svojega gospodarja, ide mirno za njim nazaj na svoj dom v menažerijo. Ljubilo se mu je nekoliko pogledati po pariških ulicah — Dva milijona za mačke. Neka francozka boga-tinka Chaus de Gras3, ljfbila je jako mačke. V svoji oporoki je zapustila dva milijona frankov društvu za varstvo živalij s pogojem, da jih porabi edino za mačke Društvo za podporo revežev in sirot vložilo je prošnjo, naj se porabi ta denar rajši za podporo sirot in revežev, ki so v tem zimskem času veliko bolj v potrebne podpore kot mačke Stvar je prišla pred sodišče, kjer naj se odloČi, ali dobijo milijone reveži ali mačke, toda sodišče je odločilo, da se mora ravnati, kakor predpisuje oporoka in zato je prisodilo milijone — mačkam. Ironija človekoljubja. — Slučaj kuge v Bremnu. Delavec Kunce prijavil se je v bolnišnici v Bremnu z oteklim vratom. Po prestani operaciji pa so opazili zdravniki, da se nahajajo v Kuncu kužne bacile, in da je ta slučaj jako nevaren. Brzo so odredili najstrožjo paznost v občevanju z njim Tudi parobrod, s katerim se je pripeljal Kunce, se je brzo razkužil, toda Jjudje ki so prišli na parniku v dotiko s kužnim se ni&o mogli najti in se je bati, da to ne bode en sam slučaj. Kako je Kunce prišel v dotiko s čim, kjer je nalezel kužno bolezen, *>e do sedaj še ni moglo dognati. Delavec Kunce je umrl v par dneh. — Upor na angleškem parniku. Znano je, da se angleški mornarji, posebno pa kurjači, ko dojdejo v mesto, posebno radi napijejo, da postanejo hujši kot živina Tako se je zgodilo nedavno na parniku Saut Bernard Pet kurjačev je priš!o na parnik v takem stanju, da niso mogli na nogah stati, ker pa je prišla ura njihove službe, so bili poklicani k delu. Ti pa so vsacega, kdor jih je prišel klicati, zapodili in metali vanj. kar jim je prišlo ravno pod roko. Tudi poveljniku parnika so odrekli pokorščino, kar je po pomorskih postavah strogo kaznjivo. Poveljnik kapitan Morgan je vsled tega poklical stražo, od katerih je pismeno zahteval, naj posredujejo. Na parnik so prišle pomorske oblasti, ki so pijanim mornarjem izjavili, da jih na ukaz kapitana morajo odpeljati v zapor. Tej izjavi je sledil pravi upor. Angleži so začeli udrihati levo in desno, kdor jim je blizu pristopil, moralo se je poklicati veliko straž v pomoč. Konečno so Angleže uklenili in spravili v policijski vagon, za prevažanje kaznjencev, ter jih peljali v ulico Tigor. Tam bodo bolj hladno premislili, kaj se to pravi, upreti se poveljem lastnega poveljnika, in pa kako se kaznuje udrihanje po c. kr. stražah. — Skozi tunel na severni tečaj. Doslej so vsi preiskovalci severnega tečaja razven Andreeja, hoteli tja z ladjami ali sanmi, sedaj pa je nekdanji kapitan francozke mornarice Louis Laumette naredil načrt, po katerem bi se na severni tečaj prišlo skozi ogromen predor, ki bi se naj zgradil po onem delu, kjer se led nikdar ne stopi. Kapitan Laumette meni, da bode gotovo prišel čas, ko se bode skozi električno razsvetjeni predor hodilo na severni tečaj. Ustanovil se je že odbor strokovnjakov, ki bode proučil načrt. Laumete določa predoru širino 11 stopinj in višino 8 stopinj. V predoru bi bile tudi postaje za telefon. — Šestletnega morilca so sežgali na grmadi v Li-monu v Coloradu. Morilec, zamorski deček, je umoril 11 letno Stran 472. belo deklico. Besno občinstvo je zamorca zgrabilo, ga vrglo na gromado, oče deklice pa ga je zažgal. — Dva predrzna zamorska begunca. V kaznilnici v Novem Jorku sta bila zaprta radi vlomov dva zamorca. Neka ženska jima je prinesla v ječo kolač, v katerem je bila skrita pila. S to sta prepilila železje na oknu. V zadnjem trenotku pa ju zalotita dva paznika. Zamorca sta jednega ubila, druzega pa težko ranila. Potem sta napravila iz posteljne oprave vrv, ki je je bila 35 čevljev dolga. Vender je bila še prekratka, da bi segla do tal. Na njej viseči zamorec se je tedaj začel nihati sem ter tja tako dolgo, da se je mogel spustiti ter je padel na 7 metiov oddaljeno plosko streho. To se mu je posrečilo in zamorec je ušel. Tovariš ga je hotel posnemati, toda vrv se je pri vrhu odtrgala in padel je 54 čevljev globoko. Seveda jo bil takoj mrtev. — Nekaj amerikanskih milijonov v Franciji. Hčere amerikanskih milijonarjev se kaj rade možijo na Francosko. Tukaj navedemo le nekaj imen in bal, katere so te ameri-kanske hčere seboj prinesle. — Grofinja Castellane je prinesla 85 milijonov frankov bale. Vojvodinja Malborongvl 35 mili-jonov. Kneginja Galaho Colona 25 milijonov. Kneginja Hatr-feld 25 milijonov. Vojvodinja Dino 15 milijonov. Dve drugi mladenki sta prinesli ' po 12 milijonov. Šest jih je prineslo le po 10 milijonov in 8 po 5 milijonov frankov bale. Do sedaj se še ni slišalo, da je kaka v Francijo omožena hči amerikanskega milijonarja prinesla seboj menj kot 1 milijon frankov. Eačuni se, da je kakih 16 na Francosko omoženih Amerikank prineslo svojim soprogom okoli 180 milijonov fr. — Tragedija iz burske vojske. V Londonu je na ulici življenje tako živahno in nujno, da se cesto morajo ustaviti vozovi in ljudje, ker radi silne gnječe ne morejo naprej Te dni se je pa na neki londonski cesti zgodil služaj, ki mora zanimati vsakega, ki se briga za nesrečne Bure. Padla je namreč neka žena od slabosti na tla, kajti že več dni ni imela redne hrane. Par redarjev ji je priskočilo takoj na pomoč, da jo mimogredoči vozovi ne povozijo Ko so jo vprašali, kaj ii je, je odgovorila, da je jako lačna, in da je žena burskega generala Bothe. Odvedli so jo v bolnišnico, kjer so ji dali živeža, toda kmalu jelo se je nesrečni ženi mešati od oslabelosti. Ne ve se, kako je dospela nesrečna žena v London in kaj je iskala ondi. — Od kod izvira svila? O nastanku svile imajo Kinezi pravljico, da je prvo svileno obleko imela kineška cesarica, krasna Lui-če, žena kineškega cesarja Cesarica se je baje pred 5000 leti sprehajala po vrtu ter opazila, kako svi-loprejka zamotava tenko nit. Radovedna jame razvijati to za-predo in pride do misli, da bi se to dalo izborno tkati. In to se ji je tudi posrečilo in od tedaj jo časte Kitajci kot boginjo svile. Prvi so od Kitajcev to skrivnost zasledili Indijci in od teh Perzijanci. V Evropo je še le po mnogih stoletjih došla, zanesena po grških trgovcih ter je bila od začetka sila draga. Svilene obleke so si mogli napraviti samo največji bogataši. Doma gojiti sviloprejke je baje prvi začel sieilijanski kralj Boger v štirinajstem stoletji. Drugi vir zoper pripoveduje, da je sviloprejke iz Kitajske skrivaj odnesel neki potujoči trgovec v izdolbeni palici, kajti Kitajci so bili, kakor še dandanes, jako nezaupljivi proti tujcem.