Poitnlna platana v gotovini.
Izhaja enkrat na mesec.
CENAi za vse leto 26 Din.
za pol leta 12'50 Din. Posamezna Številka 2 Din. Rokopisi se ne vraCajo.
Uredništvo in upravniStvo»
Ljubljana, Komenskega ul. 12.
JUGOSLOVANSKI
OBRTNIK
Izhaja enkrat na mesec.
Cene Inseratom:
Pri enkratni objavi
Vi str. 480 D, Va str. 240 D, Vi str. 120 D, V« str. 80 D, '/12 str. 40 D.
GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
Naročnikom.
Naročnike našega glasila, ki še niso poravnali naročnino za leto 1924, tem potoni zadnjič opominjamo, naj store svojo dolžnost In nakažejo po vposlani položnici zaostalo naročnino.
A.	S.
Obrtništvo v srednjem veku.
Pod imenom ceh razumemo neko zvezo, udruženje, družbo, zadrugo. Prvortno SO' bili cehi zveze samostojnih rokodelcev, pozneje so bile te obče korporacije, v katerih se je združevalo vse od dijaka do profesorja in zdravnika, od pogrebca do gledališkega ignalca, od cestnega pometača do kovaškega pomočnika. Ti cehi so bili v vseh evropskih kulturnih državah, zlasti v ItaJii, Španiji, Belgiji, Holandski, Franciji, Angliji in prav posebno so bili razširjeni .in po splošeni v Nemčija, ki se je zlasti po 30 letni vojni skušala notranje utrditi in okrepiti svoje gospodarstvo, ki je bilo vsled 30 letne vojske skoro upropaščeno.
Cehi so nastali v 12 stoletju. Povod za ustanoviitev cehov je dala nujna potreba po organizaciji za urejevanje konkurence pri prodaji blaga in istotaiko nujna potreba po zaščiti konsumentov, ki so hoteli solidnih zdelkov za primerne cene. V 12. in 13. stoletju je bilo zelo živahno socialno gibanje. Ta čas je bil oni, v katerem se je delo emancipiralo od grude (Grund u. Boden), prebivalstvo se je zelo selilo iz dežele kmetov v na novo ustanavljajoča mesta in v tujiino. V mestih so se razvijale razne obrti. Izvrševalci teh obrti so bili spretni poedinci, ki so se osvobodili svoje odvisnosti od gospodarjev, ki so jim bili doslej osebno' n gospodarsko podložni. Njh delavna moč postane svobodna in svoje izdelke so smeli sami prodajat. Prodaja se je vršila skupno na sejmih. V svrho organiziranja te prodaje so ustanovili medsebojno zvezo ceh. Prvotno je bilo torej cehovstvo izključno gospodarska organizacija, a tekom naslednjega 14 stoletja je zadobilo silen razmah in je postalo tudi družabna in politična orgnizačija. Cehi so v svoji cvetoči dobi uživali svojo popolno avtonomijo, sami so vodili upravo, v njih rokah je bilo tudi sodstvo.
Ustroj cehov je bil podoben kakor je danes ustroj društev. Bistvo cehovskih udruženj je bilo medsebojno prijateljstvo in solidarnost. Ker so to vedno povdarjali in zahtevali od svojih članov medsebojno bratovsko ljubezen in zvestobo, so jih nekateri naziviali tudi bratovščine. Statuti cehov so označevali poleg molitve delo 'kot temelj urejenega življenja. Vse pravice in dolžnosti je imel ceh kot društvo, posamezni člani niso imeli kot osebe nikakih pravic nego le kot člani ceha potom za to določenega člana. Da so' bili produkcijski stroški povsod enaki, je določil ceh plačo vsem pomočnikom enako in cehovski statuti so urejali razmerja med delodajalci in delojemalci. Vsak mojster je smel imeti le določeno število pomočnikov in vajencev. Prepovedano je bilo delati po noči in ob nedeljah in praznikih. Zelo stroge so bile določbe glede prodaje izdelkov: cene so bile enotne, določil se je kraj in čas in način skupne prodaje na sejmu. Posameznik je smel prodajati izdelke le v svojem lokalu. Vse premoženje ceha je pri-
padalo cehu kot društvu, člani so imeli le pravico rabe in užitka. Z imovino so podpirali bolnike, ubošce in vdove, dajali so potrebnim članom posojila.Cehi so bili potemtakem tudi kreditne organizacije.
Cehi so skrbno pazili na to, da so bili izdelki solidni in so prevzeli jamstvo za solidnost in uporabnost zdelkov. Predpisi so urejali kake surovine se morajo uporabljati za posamezne predmete, kako in koliko časa se sme uporabiti za gotov izdelek. Če ta ni odgovarjal predpisom, ga je predstojnik škartiral v sporazumu z zastopnikom javne oblasti. Vsak kos se je pred odhodom v promet preizkusil. Za razpečavanje slabih izdelkov so bile predvidene visoke denarne in telesne kazni. Prav posebno je to veljalo za živila, -v peki, mesarji, gostilničarji so bili pod strogim nadzorstvom.
Vse to pa se je moglo vršiti le na ta način, da so bili vsi obrtniki člani ceha. Zato so' se cehi razvili v prisilne organizacije, kjer bi sicer njih Statuti sploh ne imeli pomena.
Najvišji organ v cehih je bil občni zbor. Ta je izvolil prestojttika in ostale funkcijonarje. Predsednik je imel zelo veliko oblast, a zato tudi odgovornost. On je upravljal cehovsko' premoženje, je kasiral pristojbine in kazni, izvrševal je obrtno policijo in razsojeval sam ali v družbi z drugimi o spornih zadevah. Sodilo se je ustno' in javno na trgih.
Srednjeveška mesta so bila zase zaokrožene gospodarske enote. Da bi skupno pravico in koristi obrtnega stanu laže in enotneje uveljavljali, so se v posameznih mestih razni cehi koalirali (zvezali). Nastali so okrožni cehi. Še pogosteje pa so se združevali istovrstni cehi v različnih krajih.
Zelo zanimivo je, kako življenje so imeli v cehih vajenci in pomočniki. Sprejem vajenca je bi silno svečan. Sprejemali so le zakonske otroke. Vajenec je dobil pri sprejemu učno pismo, s katerim je stopil v mojstrovo rodbino. Vso skrb za vajenca je sprejel mojster. Učna doba je trajala od tri do šest let. Ves čas je nosil vajenec predpisano obleko in je tudi od mojstra dobival mal znesek kot »Taschengeld«. O sporih med' mojstri in vajenci je odločalo vodstvo ceha. Po končani dobro prestani učni dobi je sledilo svečano progla-šenje, da je vajenec prost in da postane pomočnik. Po možnosti so imeli pri gospodarju hrano in stanovanje, razsvetljavo, perilo in so bili v zelo tesni zvezi z mojstrovo rodbino. Ščitilo jih je istotako cehovsko sodišče. Bili pa so tudi pod mojstrovim nadzorstvom. Na svojo stanovsko čast SO' bili zelo ponosni. Ko so n. pr. leta 1471 v Lipskem nekateri študenti razžalili ondotne čevljarske pomočnike in jim niso dali zadoščenja, so ti napovedali boj vsem profesorjem, doktorjem in študentom, boj v varstvo svoje stanovske časti. Ustanovili so svoje organizacije. Za rešavanje svojih zadev so imeli posebna sodišča, osnovali so svoje cehe, ki so postale tudi privatne organizacije. Imeli so svoje bratovske skladnice za podpiranje bolnih in onemoglih tovarišev. Prav posebno izvrstno so se te pomočniške organizacije izkazale pri izpopolnjevanju strokovnih zmožnostih. Pomočniki so namreč v to svrho zelo veliko potovali in jim je bik* to celo predpisano, če so hoteli postati mojstri. Na potovanju se je pomočnik izkazal s svojo legitimacijo in dobil prenočišče in hrano brez-
plačno pri pomočniških cehah širom države. Nekatera mesta so prav posebno slovela kot vseučilišča za rokodelske pomočnike. Pomočnik pa ni bil v posebno tesnem stiku le z mojstrom in medsebojno, nego tudi s cerkveno organizacijo in bratovščino.
Velik ugled pomočnikov se je kazal v javnem življenju pri njih slovesnih prireditvah, ki so se razvile v najpriljub-nejše ljudske slavnosti.	(Konec	prih.)
B.	J.
Rudarstvo v Srbiji.
Srbija je poznana predvsem kot poljedelska dežela. Vendar pa se je tudi industrija že v predvojni dobi začela zelo lepo razvijati. Glavni vzrok, da ni v Srbiji industrija tako lepo razvita kot v drugih deželah, so slabe prometne razmere: Pomajkanje dobrih železniških zvez in dobrih cest.
Marsikdo se še danes čudi, kako da srbijanski del naše države, ki se predvsem peča z živinorejo in poljedelstvom, ni že popolnoma obnovljen. Tudi druge države, ki imajo v Srbiji svoje interese, so bile mišljenja, da si bo poljedelska Srbija v dobrem letu obnovila svoje prejšnje blagostanje in to tem lažje, ker so' bili njeni vojni sovražniki z mirovnimi pogodbami prisiljeni z reparacijami obnoviti njeno prejšnjo produktivnost. Res si je Srbija že skoraj popolnoma obnovila svojo živinorejo, kar je razvidno iz sledečih številk:
V celi državi je bilo leta 1914 6,276.855 glav goveje živine, 1,550.776 konji, 4,233.950 svinj in 11,570.260 ovac. V po-četku leta 1919: 4,552.220 glav goveje živine, 937.587 konj, 2,972.503 svinj in 5,249.667 ovac.
Ako ne vračunamo napredka v letu 1923 imamo danes v celi državi: 1,169.310 konj, 5,060.397 glav goveje živine, okoli 4,000.000 svinj in črez 7,500.000 ovac.
Ta uspeh je ministrstvo za poljedelstvo dosgelo tekom treh let, kljub temu, da je bil dovoljen izvoz v inozemstvo.
Napredek v naši živinoreji je razviden tudi iz izvoza* Medtem, ko smo leta 1919 izvozili za Din. 21,568.706.— živine, je znašala vrednost izvoza naše živine leta 1922 Din* 370,077.179,—
Da Srbija še ni popolnoma obnovljena torej ni vzrok njena živinoreja oziroma poljedelstvo', pač pa njena industrija in rudarstvo, ki se ne da tako hitro obnoviti.
Nemci, ki so eksploatirali srbske rudnike od 1. 1915 do konca vojne, so rudnike popolnoma uničili. Stroje so odpeljali ali razbili, rudnike pa utopili ali zažgali. Ves trud države in posameznikov od prve polovice 19. stoletja naprej, ko se je začelo v Srbiji razvijati rudarstvo, je bil uničen, razvoj pa za več let zaustavljen.
Kakor že rečeno, sega početek rudarstva v Srbiji v prvo volovico 19 stoletja. V tem času je prišel v Srbijo znani nemški geolog baron Herder, ki je prvi začel resno preiskavati že v starih časih izkoriščavane srbske rudnike. Za njim je došlo še mnogo inozemskih geologov in strokovnjakov, ki so bili pozvani od tedanjih srbskih državnikov, da sodelujejo pri obnovi rudarstva.
L. 1847 je otvorila srbska država rudnik Majdanpek v krajinskem okrogu, da bi eksploatirala bogate sloje železne in bakrene rude. Rudnik je lepo- napredoval, tako da je bil med letom 1850 do 1860 izmed najbolj organiziranih srbskih rudnikov. Kmalu je pa država uvidela, da rudnik v državni upravi ne dosega onih uspehov, kot v privatnih rokah ter je rudnik prodala. Menjal je večkrat lastnike, dokler ni prešel
1.	1902 v roke anonimne belgijske družbe ter se od tedaj lepo razvija.
Največ zaslug za razvoj srbske industrije in rudarstva pa si je stekel tedanji guverner narodne banke v Beogradu Djordje Vajfert. Rodom iz Pančeva ob Donavi se je 1. 1872 preselil v Beograd, kjer je zgradil veliko moderno pivovarno na Topčidarskem Brdu, po svojem očetu pa je podedoval sta-
ro »kraljevo pivovarno«. Kot lastnik dveh velikih pivovarn je smatral za potrebno, da preskrbi svoja podjetja z vsemi potrebnimi surovinami iz domače zemlje. Tako je počelo njegovo delovanje na rudarskem polju. Začel je takoj preiskavati terene, na katerih je bilo v prošli zgodovini razširjeno rudarstvo, predvsem pa je iskal premog. Izsledil ga je v donavskem bazenu, kjer je v Kostolcu, okrog Požarevački, našel obširno ležišče lignita ter je že 1. 1873 otvoril rudnik, ki je danes izmed najproduktivnejših v Srbiji. Premog ima 3400 do 3800 kalorij. L. 1922 se je izkopalo 107.565 ton ter je bilo v rudniku zaposlenih 288 oseb.
Od 1. 1873 do danes je otvoril Djordje Vajfert 10 rudnikov, iz česar je razvidna njegova izredna delavnost na rudarskem polju v Srbiji. Na Avali je odkril rudnik živega1 srebra, a ga kmalu opustil. V Djutini Sreči pri Ruplju je otvoril srebrni in svinčeni rudnik. Tudi tu se mu njegov veliki trud ni izplačal. Zlato je naše! pod Deli Jovanom v Rusmanu, kejr je 1. 1901 otvoril rudnik Sv. Ana. V toni rude je bilo 15 gramov zlata. L. 1902 je našel zlato na obali reke Pek ter otvoril rudnik Sv. Barbara. Iz ene tone je dobil 36.3 gr zlata* Oba zlata rudnika je moral kmalu opustiti radi slabih prometnih razmer in pomanjkanja delavnih moči.
Ko je preiskaval teren ob Donavi in Moravi je naše, veliko bakreno rudišče v Boru. Ker bi ga s svojim kapitalom ne mogel oživotvoriti, je zainteresiral francoski kapital. Tako je bil 1. 1903 odprt v Boru eden največjih evropskih bakrenih rudnikov, čigar lastnik je danes »Francoska anonimna družba«. Rudnik je opremljen z najmodernejšimi inštalacijami.
L. 1905 o tvori Vajfert zlati rudnik Sv. Ignjat ob Beli Reki, 1. 1909 premogovnik v Podvisu, ki ima 5850 kalorij, 1. 1911 rudnik Magnezita v Čemernici.
Djordje Vajfert je na polju srbskega rudarstva najzaslužnejši mož.
Po vojni so bili v Srbiji do danes obnovljeni sledeč* rudniki
1 Vrška Čuka, srez Zaječarski, last srbskega industrijskega društva iz Belgije. Kalorij 7303.
2. Dobra Sreča, občina Vino, srez zaglavski. Last Stefana Sibinoviča. Kaloriji 6517.
3. Podvis, občina Vasiljevo, srez zaglavski. Last Djor-dja Vajferta in francoskega društva borskih rudnikov. Kalorij 5850.
4. Rtanj, srez boljevački. Last bratov Miinch. Kalorij
6971.
5. Srbski Balkan, občina prlitska. srez zaječarski. Last Jurija Genčiča. Kalorij 8458.
6. Tresibaba, občina budinska, okrug nižki. Last »Društva za eksploatacijo goriva v Srbiji«. Kalorij 6720.
7. Sisevac Vrčič, srez paračinski. Last francosko srbske industrije cementa. Kalorij 4987.
8. Kraljevac i Novi Kraljevac pri Aleksincu. Lastnik »Anonimno društvo iz Bruslja«. Kalorij 5616.
9. Senj, okrog moravski. Lastnik država. Kalorij 4684 do 5285.
10. Resava, občina Ravna Reka, srez despotovački. Last Nikole Jočiča. Kalorij 5190.
11. Sveti Sava-Bogovima, srez boljevački. Lastnik' brata Savič. Kalorij 5000.
12. Rakova Bara, .srez zviški. Lastnik d. d. Rakova Bara*
13. Aliksar, Brzapalanka. Lastnina srbskega brodarskega sindikata. Kalorij 5000.
14. Orašac, srez jaseniški. Lastniki Mit. i Aleks. Sonda.
15. Kostolac, okrog požarevački. Lastnik Djordje Vajfert* Kalorij 3400 do 3800.
16. Jeklov, Petrovac. Lastnik M. C. Pavlovič.
17. Klenovnik, okrog požarevački. Lastnina »Požarevač-I ko rudarskega društva«. Kalorij 3588.
18. Zvezdan, Zaječar. Last »Zaječarskega industrijskega društva«. Kalorij 2900 do 3300.
19. Ivanovo, Lubnica, srez zaječarski. Lastnik E. D. Jovanovič.
20. Skobalj Rajkovac, srez tamnavski. Lastnik Miljutin Stepanovič.
Pole gnaštetih rudnikov obratujejo še sledeči rudniki: Antimonov rudnik (Podrinski), Krupanj okrog podrinski. Lastnina Petra Despiča. Bakreni rudnik Sv. Djordje-Bor, srez zaječarski. Lastnik »Francosko1 društvo borskih rudnikov«. Rudnik pirita: Majdanpek, okrog krajinski. Lastnik »Anonimno društvo iz Bruslja v Belgiji«.
Večina vseh naštetih rudnikov se po obnovitvi vsako leto lepše razvija. Cela vrsta rudnikov, pred vsem premogovnikov se otvori v bližnji bodočnosti.
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da je srbjanski de| naše države tako bogat na raznih rudah, da si bo- lahko že v bližnji bodočnosti ustvaril lepo industrijo, ki bo zamogla konkurirati tudi z inozemstvom, ker bo z vsemi potrebnimi surovinami založena iz domače zemlje.
Omalovaževanje nekaterih obrti pri naSem narodu. — Važno za roditelje in skrbnike.
Človek se vedno boji tistega, kar ne pozna. Vzrok, da se pri nas nekatere obrti zanemarjajo je ta, ker se nekateri nočejo posvetiti obrti, ki je manj v javnosti, medtem ko se kaka obrt proglasi med ljudstvom za dobro in hoče vsak vajenec se je oprijeti.
Treba je torej, da naši ljudje spoznajo one obrti, ki so med svetom manj poznate. Večkrat se opazi, da obrt, kateri se je posvetil vajenec, ni povsem primerna za njegovo telesno moč in spretnost, tako n. pr. nekateri niso po svoji telesni moči sposobni za kovača, pa kljub temu se trudi, da vstraja pri temu poklicu, dasiravno bi lahko si izvolil lažjega in primernega za njegovo moč, istotako jih je veliko, ki bi jim bolje koristil miren, tih poklic, pa si izberejo stan šoferja. Moda je upeljala takorekoč, da se posveti 50% vseh vajencev za me-haničarja, elektrotehnika in ključavničarja. Posledica tega je, da so postali mojstri izbirljivi pri sprejemu vajencev in marsikateri mojster vzame takega, ki se lahko vzdržuje sam, da Po dokončani učni dobi, ko je proglašen za pomočnika, ne more dobiti službe, ali da dela za majhno plačo. Medtem ko jih je v sedanjem času veliko brez posla, se vedno še javljajo samo za kovaško, stolarsko in krojaško in slične obrti, a druge zaostajajo. Nihče skoro noče, da bi postal pek, dimnikar* mlinar, četkar, klobučar, predilec volne; noče, da se uči mlekarstva in sirarstva, kakor ne poljedelstva.
Resnično, da je pekarska obrt težka, naporna, ker se cesto dela ponoči, a stoletja je bil in bo kruh potreben ljudem m zato ima pek vedno dovolj dela in zaposluje vedno več ljudi. Deluje se na to, da se delo ponoči ukine, kajti naporno ie najbolj delo pri gnetenju, zato se ponekod že to dela z strojem, tako da bo olajšano vajencu kakor potem kot pomočniku tudi pekovska obrt.
Ravno tako naporno delo je mlinarstvo. Skoro bi rekli iste napornosti so pri mlinarstvu kakor pri peku, zato se morajo posvetiti temu poklicu samo snažni, telesno zdravi in dobro razviti mladeniči.
Četkarski in 'klobučarski obrti so na prvi pogled manj Poznati, ali za pravo vrlo dobri za umne roke. Kljub temu ni Potreba imeti tako čvrste noge in ni potrebna velika telesna •noč, tem obrtim se lahko posveti slabše razvit mladenič. Isto je treba za ustanovitev tega obrta manjšo glavnico in mnogo lažje pride do samostojnega dela. Poseben je obrt predilca volne, kateri je pri nas popolnoma nepoznan in poleg tega Pri nas predejo samo ženske moči, in se nam dozdeva, da to ni delo za tnoške.
Istotako je med našim narodom misel, da se poljedelstva ni potrebno posebej učiti in da sirarstvo in mlekarstvo ženske opravljajo. Pri drugih narodih se mladeniči isto tako uče teh obrti, posebno mlekarstva. Z širjenjem mlekarskih zadrug lahko izučeni mlekarji in izdelovatelji sira pridejo na veliko polje znanosti.
Ne prezirajmo torej nobenega obrta, izberimo si obrt, ki našim duševnim in telesnim sposobnostim najbolje odgovarja.
Kdor hoče svojega otroka posvetiti zgoraj navedenim obrtim, naj se obrne na bližno organizacijo »Hr. Radiše« ali na središče »Hrvatske Radiše« v Zagrebu, oziroma na uprav-ništvo Jug. Obrtnika, Ljublfana Komenskega ul. 12.
Pomot malemu obrtniku.
Povojno obrtništvo se je nekoliko ustalilo ter se skuša utrditi na predvojnih tradicijah. Brez ozira gre obrtništvo vseh strok naprej, ne meneč se za strašni prepad, kateremu se vsak dan bolj bliža,. Prišel je čas, ko bo treba malega obrtnika resno vprašati, ali bo- še mogel vzdržati svojo obrt ali jo likvidirati in iti za delom v tovarno. Takozvane konfekcijske tovarne so se po vojni močno razširile; kljub slabšemu izdelku imajo velikanski promet. Ker se izdeluje v velikem, so produktivni stroški precej manjši in bolj1 mehanično urejeni stroji veliko več producirajo ter na ta način lahko vzdržujejo veliko konkurenco z malo obrtjo. Mali ali srednji obrtnik si ne more urediti vse tako kot konfekcijska tovarna, ker mu mali obrt ne daje takšnih dohodkov kot bi odgovarjali potrebi obrata. Zato mora danes delati še več z rokami nego s strojem. Seveda so izdelki male obrti mnogo boljši in presegajo celo dvakratno verdnost konfekcijskega tovarniškega dela. Ljudje enostavno bolj segajo po konfekcijskih izdelkih (čeravno so slabši), ker so isti precej cenejši. Seveda so tudi ljudje, ki nikakor ne marajo tovarniških izdelkov, ker poznajo razliko med tovarniškim in ročnim delom. To se opaža najbolj pri črevljarski in krojaški obrti. In ta konkurenca tako naglo raste, da bomo v nekaj desetletjih videli le malo število obrtnikov oblačilne stroke, kateri bodo izdelovali svoje izdelke le za takozvane boljše ljudi, navadni si bodo nabavljali le bolj konfekcijska dela, obrtniki druge vrste pa bodo šli iz lastnih obratov v tovarne za kruhom. Tako bosta nastala razred zapoveduojčih in razred delavnih. Tako imenovani srednji stan pa bo izginil s svet skoro brez sledu. Samo ena pomoč je za malo obrt, če hoče še ostati pri življenju, namreč zadružništvo. Nujna potreba je pred durmi, treba je, da se mali obrtniki združijo v produktivne zadruge, katere naj bi delo prevzemale, osnovale velike skupne delavnice ter med člane delile delo in zaslužek. Na ta? način bi bili zmanjšani produktivni stroški ter bi bili zmožni konkurence, obenem pa bi ostali sami svoji gospodarji.
Razglasi.
Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za 1. 1924: a) deset ustanov za onemogle uboge obrtnike al itrgovce in sicer pet po 100 Din. in pet po 50 Din.; b) pet ustanov po 45 Din. za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 27. novembra 1924. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Nadomestne volitve za obrtno sodišč« v Ljubljani. Vsi
imetniki (namestniki, poslovodje, zaupniki in obratovodje) trgovskih in drugih obrtnih podjetij v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča se opozarjajo na razglas oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 8. novembra 1924, št. 6924/24, objavljen v Uradnem listu z dne 11. novem-
bra 1924, št. 103; glede razpisa nadomestnih volitev za obrtno sodišče v Ljubljani, glasom katerega morajo vsi navedeni podjetniki vposlati predstojniku občine, v katere okolišu se nahaja obratovališče podjetja, najkasneje do 29. novembra 1924 podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov (obrtni podjetniki v Ljubljani morajo vložiti tozadevne prjave pri mestnem magistratu in sicer v mestni posvetovalnici). Vsaka prijava mora vsebovati ime in priimek imetnika (namestnika, poslovodje, zaupnika, obratovodje) obrata, natančno staja-lišče in vrsto obrata ter ime in priimek, starost (po letih) in poklic v obratu morebiti zaposlenih delavcev in delavk, ki so nad 20 let stari (stare) in bivajo nad leto dni v tuzemstvu. Pripominja se, da vajencev in vajenk ni prijaviti, ker nimajo volilne pravice.
Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in dtuštva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih postopanje in za izvrševanje, volilne pravice, osebo, ki zanje oda glasovnico..Glede te osebe je prijaviti nje ime in priimek, starost ter poklic.
Gori navedeni razglas je nabit tudi na uradnih deskah v poštev prihajajočih občin.
Resolucija.
Obrtniki za Tržič in okolico, zbrani na zborovanju v Tržiču dne 26. 10. 1924, odločno zahtevamo, da se davčni sistem splošno reorganizira in 'kar je krivičnega popravi.
Splošno šolstvo naj se preustroji in dajo pravice staršem in izdrževateljem šole. Obenem naj vlada zadostno skrbi za obrtno strokovno šolstvo in učni naraščaj.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev naj se reorganizira in decentralizira, ker splošno obrtnikom ni zmožno izdr-ževati dosedanjih bremen.
Obrtni krediti naj se omogoči tudi malim obrtnikom na kak pravičen način.
Obrtna banka .katera se snuje, naj bodi taka. da bodo obrtniki kakor trgovci tudi deležni kredita, in ne sama bremena vzdrževanja banke nosili.
Da se pospeši vzakonjene vol. zak. za trgovsko in obrtniško zbornico v Sloveniji in da se varuje enotnost in čin trgovskih in obrtnih zbornic.
Zborovalci, zbrani na obrtnem zborovanju izrekamo Jugoslovanskemu klubu, posebno voditelju dr. Korošču, popolno zaupanje kakor tudi zahvalo za njih trud.
Novice za obrtnike.
Produkcija žganja za lastno uporabo. Po zakonu je dovoljeno v svrho proizvodnje žganja za lastno potrebo kupiti surovine in sicer jih smejo kupiti: -obitelji do 5 članov 1000 kg, obitelji preko 5 članov 1600 kg, preko 10 članov 2000 kg. Kdbr kupi za svojo družino večjo množino kot je označeno, mora plačati za proizvodnjo žganja trošarino. Člani družine, ki uživajo ugodnost omenejenega zakona, morajo izpolniti 18 leto.
Določila o varnostnih odredbah in zdravstvenih predpisih v podjetjih SO' izšla v Uradnem listu št. 96 z dne 26. okt. 1924. Opozarjamo obrtnike na predpise, da jih po možnosti upoštevajo, ker bi drugače lahko imeli neprilike od strani inšpekcije rada, ki se po svojem zastopniku od časa do časa prepriča, če se predpisi izvršujejo.
Sovijetska vlada je podaljšala delavni čas v Rusiji dnevno za eno uro vsled padanja produkcije.
Uredba o delavnem času v obrtnih in industrijskih podjetjih je izšla v Uradnem listu št. 98 z dne 25. oktobra 1924, ki predpisuje za posamezne stroke število ur, katero sme biti o sob j e dnevno, zaposleno. Po večini predpisuje uredba 9-urni delavnik, le nekaji obratov sme delati 10 ur, oziroma mora uveljavljati 8-urno delo.
Proti previsokim davkom. 26. oktobra se je vršil v Zagrebu številno obiskan shod Zveze hrvatskih obrtnikov, ki se je pečal v prvi vrsti s preobčutno davčno obremenitvijo* V resolucijah, sprejetih na tem shodu, zahtevajo hrvatski obrtniki med drugim, da se ukine pobiranje linearnega poviška na davke, katere plačuje obrtništvo, oprosti brez razlike vse obrtnike dlavke na poslovni promet ter da se pospeši izenačenje davkov za celo državo.
Sklepi banatskih obrtnikov. Dne 19. t, m. se je vršila v Vršacu konferenca banatskih obrtnikov, ki se je bavila z aktualnimi obrtniškimi vprašanji. Predvsem so obrtniki zahtevali, da se čimpreje ustanovi privilegirana obrtniška banka in osnuje v Banatu obrtniške pridobitne zadruge, ki bi potom svoje zveze mogle dobivati kredite od Narodne banke. Konferenca se je bavila tudi s preureditvijo zbornic in se izrekla za sedanje mešane zbornice (kakor so urejene v Vojvodini, Hrvatski, Sloveniji, Bosni in Dalmaciji) z avtonomnimi sekcijami (za trgovino, industrijo in obrt).
Sijajen uspeh velikega sejma v Pragi. Od 21. do 28.
septembra sc je vršil v Pragi jesenski sejem. Bil je dobro obiskan od vseh držav. Kalikor se je mogla dognati, je bil sejem obiskan od približno 400.000 oseb. Razen domačih trgovcev je bilo posetilo« velesejm še iz 39 drugih držav. Največje zanimanje je bilo za poljedelske stroje, akumulatorje, motocikle in elektrotehnične stroje. Razstavljalcev je bilo v tem sejmu 1926. Pričakovati je, da bo prihodnji sejem, ki se bo vršil od 22. do 29. marca 1925, še bolje obiskan in še mnogo. več razstavljalcev nego v jesenskem sejmu. Praški Veliki sejem ima sijajno bodočnost in namerava se v njegovem okrožju osnovati veliki trgovski »City« za vso srednjo Evropo.
Zabranjeno trgovanje s srebrnim denarjem. Minister za finance je z razpisom z dne 7. oktobra t. I. št. 28717 ukinil prepoved trgovanja s srebrnim denarjem: dinarji, kronami in
perperji v notranjem prometu.
Odločba, da je smatrati ruske begunce glede zaposle*-vanja na našem ozemlju za enake domačim delavcem. Gospod minister za socialno politiko1 je oprostil z odločbo z dne
12.	avgusta 1924, O. b. r. 360/4 ruske begunce predpisa § 103 zakona o zaščiti delavcev in predpisa pravilnika o inozemskih delavcih, tako da jih je smatrati glede ziaposlevanja na našem ozemlju za enake domačini delavcem.
Drugi tir na progi Zagreb—Zidan most. Iz Beograda poročajo, da je prometno ministrstvo dobilo- kredit za zgradbo drugega tira na progi Zidani most—Zagreb.
Kovan denar in naša država. Upali smo že dolgo, da bo tudi naša država uvedla kovan denar od 25 para, 50 para, 1 dimar in 5 dinar mesto« raztrganega in umazanega papirnatega denarja, ki je v protest vsem higjeničnim predpisom v prometu. Kovan denar so uvedle že Avstrija, Bolgarija, Rusija, Nemčija in celo Turčija, pri nas pa je samo v veljavi v obliki resolucije uredbe v finančnem zakonu glede kovanja drobiža* Kako smo počasni.
Nov monopolski promet. Ministrstvo« za. narodno zdnav-je je v sporazumu z monopolsko upravo- določikg da bo kinin od novega leta dalje monopolski predmet.
Zagrebški velesejm 1925. Od 26. aprila do- 4. maja prihodnjega leta se bo- vršil zagrebški velesejm, na katerem bo zlasti sodelovala Italija, obenem priredi uprava zagrebškega zbora lovsko izložbo. Do sedaj je prijavilo udeležbo- 150 podjetij. Cene prostorom (za kvadratni meter) Din. 200 v paviljonih, Din. 100 na prostem.
Vagoni na račun reparacij. Prometno ministrstvo je dobilo obvestilo, da je prišlo na Jesenice 99 vago«nov na račun reparacij iz Nemčije. Dp danes je prejela država na- račun reparacij 10.345 vagonov in 450 lokomotiv. Od teh je bilo za normalnotirne železnice 240 potniških, 4000 pokritih tovornih, 5000 nepokritih tovornih voz, 190 voz za svinje, 80 voz 1 zia sveže meso in 200 cistern; za oskotirne železnice 15 pot-
niških, 460 pokritih tovornih voz, SO voz za svinje, 35 za živino in 270 raznih voz.
Protest industrijcev. Predstavniki centrale industrijskih korporacij so vložili pri finančnem, trgovinskem, prometnem in gradbenim minsitrstvu protest proti temu, da se daje graditev železniških prog in mostov tujim firmam, ne pa našim. Po časopisnih poročilih je obetana popolna zaščita naše industrije, t. j. da bodo v vsakem slučaju pozvani tudi maši industrije!
Izvoz lesa v Italijo. Na pritožbo generalnega železniškega ravnateljstva v Trstu, da vagonske pošiljke lesa večkrat pridejo z znatno manjšo količino naloženega lesa, kakor je to označeno na vagonu, je prometno ministrstvo izdak> odredbo, da se morajo od sedaj naprej vse vagonske pošiljke lesa za Italijo pred ekspedicijo izmeriti na državni mejni tehtnici.
Izvorna izpričevala. Naše carinarnice so upravičene namesto posebnih izvornih izpričeval sprejemati: 1. Prvotne izvozne deklaracije onih inozemskih carnarnic, pri katerih se je prijavil izvoz blaga. 2. Račune o izvoženem blagu, ako so uverjeni od urada, 'ki je upravičen izdajati izvorna izpričevala; v tem primeru mora po računu vsebovati nastopne podatke: številko, vrsto omota, znak in čisto kosmato težo vsakega omota posebej. Ako je več enakih omotov, morajo biti označene tudi zaporedne številke. V potrdilu mora biti naveden tudi izvor blaga. Priznavajo se izvorna izpričevala: a) trgovskih in obrtniškh zborne, v katerih področje spada kraj, iz katerega se blago odpošlje ali v katerem se izdeluje; b) industrijskih zbornic iz področja kraja, v katerem se blago izdeluje; c) trgovskih korporacij, ki vrše javno pravne posle trgovskih zbornic za svoje področje;) inozemskih carinarnic, katerim se je blago prijavilo za izvoz; d) sodnih, policijskih in občinskih oblaste v za področje krajev, iz katerih se blago izvaža ali v katerih se blago izdeluje.	_____
Trgovstvo, obrtniško ter industrija v Dalmaciji. Po
uradnih podatkih se nahaja v Dalmaciji (razen 'krajev Ben-kovac, Blograd, na moru Šibenik in Krk), 7064 trgovskih, 4549 obrtniških in 139 industrijskih podjetij, skupno 11.797
Stroi cefra in odvija
žimo in volno!
Izdelovatelj:
Fran Simon, Vrhnika
podjetij. V samein Splitu je 1528 trgovskih, 1007 oJbrtoišJiih in 53 industrijskih podjetij.	,	.	%	i	f	'Jf
Reguliranje obrestne mere in zagrebški denarni z&vodti..
Dne 12. novembra tl. se je vršila konferenca zastopnikov' zagrebških denarnih zavodov in dr. Novakoviča. Dr. Nova-, kovic je obvestil zastopnike bank, da1 namerava' 'NaTddftlat ■ banka reducirati obrestno mero', in da hoče slišati .mnenje'' denarnih zavodov samih. Zastopniki bank so se uprH--pted-; : logom dr. Novakoviča in izjavili, da so že razpravljali o tem . važnem vprašanju. Konštatirali so težkoče, in -se ina^adnje ; sporazumeli, da bodo po medsebojnem posvetovanju, . sam*: stavili tozadevne predloge banki.
Gozdovi v Jugoslaviji. Po uiadnih podatkih, je z %&/.-; dovi pokrito v Jugoslaviji 7 miljonov 530.000, ha površine, j 3,200.000 ha teh gozdov poseduje država tort j 42 % vjseh : gozdov v državi. Zasebnikom pa pripade 2,500.000 ha, tojrej 33 odstotkov občinskih gozdov je 1,830.000 ha, lear ponjehf. 25% vse površine v Jugoslaviji, ki je pokrita 'z' gozdovi. ' ['{ Plemenska živina iz Francije. Kakor pbrogajo Mž' Bel-i; grada, je poljedelsko ministrstvo dobilo kredit v znesku I 3 milijonov dinarjev za nakup plemenskih konj: v Franciji. ‘ Oddaja trt iz drž. trtnic. Vsled odloka uoljedelskesa.niL- \ nistrstva v Belgradu z dne 25. avgusta tl. št. 38.84^.,y se ; glede oddaje trt za prihodnjo saditev razglaša sledeče: ^oo-' dina pismena predpisano kolkovana naročila (prošnje) ’ za trte sprejemajo vsi drž. kmetijski uslužbenci nftik^snsje; dy 1. februarja 1925 in jih dostavljajo s potrebnim potrdilom od županstva, da potrebuje naročnik trte samo za saditev \na; lastnem zemljišču, ter potrdilom potovalnega;.učitelja, oziroma okrajnega ekonoma, dBi je dOtično zemljišče za rteH' Vinograd preiskano na vsebino apna, upravitelju najtežjega, drž. razsodnika.	’
Upravitelji so: za drž. trto nasade v Kostanjevici, ofcr. ekonom v Krškem. Za Arnova sela, okr. ekonom v Brežicah, za Bršlin. okr. ekonom v Novem mestu in za Črnomelj, de--lovodja drž. trtnih nasadov v Črnomlju.
Prodajna cena trt v vseh državnih trtnieah bo 1000 kom.	;	;	;
| Priporočamo I* | twrdko|
JOSIP PETEL/N€
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7, blizu Prešernovega spomenika
tov. zaloga najboljših Šivalnih strojev, svetovne znamke „QRnZNERu in „ADLER“ za rodbinsko in obrtno rabo. — Bogata zaloga vseh potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, galanterijskega, modnega in toaletnega blaga na VELIKO IN MALO!
Postrežba točnal	••	Cene	ugodne!	-
 |
«• HttNM HMHMUt
————————
Gonilna jermena
specijalnega in vegetabilnega stroja za pogon vseh vrst obratov in strojev, dalje okroglo in zvito jermenje za šivalne stroje, skobelnike in motorna kolesa. Šivalne in vezalne jermence, mast in vosek za jermene nudi za promptno dobava in po nizkih cenah
INDUS fiSt LJUBLJANA
as u Induitrllo umi« In usnjatih Izdelkov =
Ustanov. 1.187B. telefon it. 353. KLJUtAUNIČARSTUO
fll/GUST
LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 14.
se priporoča za naročita novih valfinih ’ zastorov (rolet) in solnčnlh plaht ter za popravilo istih. * Stalna zaloga vseh' potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršit)? vsa Mfačav- < ničnrska dela in popravila. - Avtofieno . varcnje.
točna postrežba! Zmerne cm*!
»SVETLA" D. D
LJUBLJANA 22222222
•••••••••••••••••
Največja izbera vsakovrstnega elektrotehničnega materijala.
GENERALNO ZASTOPSTVO TOVARNi
Velika in stalna zaloga vseh vrst elek tričnih Žič, žarnic, tele fonskih aparatov, lestencev i. t. d.
Hackethal, Hannover: žice, kabel. - H. Jacobi & Co., Wien: elektr. zvonci in telefon. - Dr. Ing. Schnelder & Co , Frankfurt a/M.: svetilke. Rlngsdorff Werke, Mehletn a/R.: krtačice za motore. -Elektra, Bregenz in drug: likalniki, kuhalniki, plošče, električne peči.
Zaloga avtomobil -skega ma-terijala, kakor plaščev polnogu-m i j a sti h obročev i. dr.
Cene vsled dviganja tečaja dinarja znatno znižane!
•••••••
I
I
Nafceneiia reklama ie
inseriranie
«
VI
»JUGOSLOVANSKEM
OBRTNIKU".
»••••i
i
i
i
rasa
11071 RDE 7 “'“"““r70*2 kuri z domačih
vVAl DKE4 nag-Generatorjem.	   —
BENCINA! JUGO-HAG Bohorjčeva ui. 24 OGLJEM III
Vse vrste bakrene posode
za kuhinje, lonce, ponve i. t. d. izdeluje zopet kakor v predvojnem času tvrdka
„JUG0METAL1JA“ splošna kovinarska industrija v Ljubljani
Kolodvorska ulica 18.-4. —™ '	■	-.■- - - Telefon 729.	--
TVRDKA =====
F. in 3. Goričar
„PRI IVANKI«
Ljubljana, Sv. Petra c. 29
ima vedno veliko izbiro raznega manufakturnega in modnega blaga
po zelo nizkih cenah.
n
•••aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Zadružna gospodarska banka
d.
d.
Telefon št. 57 in 470.
Račun pošt. ček. urada za Slovenijo št. 11.945
   -i ■ v Zagrebu št. 39.080. -...............,..
Podrutnice; Celje, Djakovo, Novisad, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitu ra: Bled.
Ljubljana
Miklošičeva c. 10
(t lastni palati vis-t-ris hotela ..Unioa")
Amerikanski oddelek:
DIREKTNE ZVEZE Z AMERIŠKIMI BANKAMI, - ,	■	■	■	Urejevanje	ameriških zapuščin. ■ ■
Pooblaščen prodajalec srečk DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE.
Kapital In rezerv »kupno nad Din. 15,000.000-—, vloge nad Pln. 125,000.000-—
Daje trgovske kredite, eskomptlra menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem'jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
j
aaaaaaa
aaaaa*aaaaaaaa#aaapaaaa»*aaaaaaaaa
,vj
ALODZI3 PAVSCHIN
L3UBL3ANA, Wolfova ulica.
ZALOGA STEKLA IN PORCELANA, STEKLA ZA URE, UMIVALNIKE IN KUHINJSKE GARNITURE IN VSE V TO STROKO SPADAJOČE PREDMETE
•«<
I
I
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
IVAN PETRIČ,
LJUBLJANA 7.
Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela.
I
I
Stavbno podjetje
Ivan Ogrin
= Ljubljana =
Gruberjevo nabrežje 8.
••
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izvršuje razne načrte in proračune.
Izdaja strokovna mnenja.
Primerno nizke cene. Delo solidno. Delo solidno.
Telefon št. 426
SVEČARNA
J. KOPAČ & Co.
Ljubljana, Celovška cesta št. 90,
Proizvaja in izdeluje voščene sveče za oltarje, voščene zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice .Fortuna* ter raznovrstne sveče za hišno ra^o, »Stearin* - sveče (stearinske sveče), .‘Adria* - sveče (kompozicijske sveče), .Gloria*-sveče.
Prodaja tudi: vse vrste kadila, parafina, stearina in carnauba-voska.
Kupuje: čebelni vosek in suhe satine ===== po najvišjih dnevnih cenah. ==
air
Kleparsivo
Korn T.
Ljubljana, Poljanska c. 8.
..f
!
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga
Pisma:
ŽEBLJARSKA ZADRUGA, Kropa (Slovenija)
v Kropi in Kamnigorici
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje. — Spojke za odre in prage. — Spojke za ladje in splave. — Železne brane. — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami. — Podložne pločice, — Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi. — Verige.
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. — Ilustrovani !==ss==t ceniki na razpolago. =====
Brzojavke: ZADRUGA KROPA Telef. Int.: PODNART 2
-co.
Ljubljana - SHS
Kersnikova ulica štev. 7
Prej:
I. BAHOVEC nasled.
Tovarna na
DUPLICI
pri Kamniku
STOLARSTVO
UPOGNJENO POHIŠTVO.
Prešani furniri za stole in mizarstvo PARKET! REZANI LES
j Interurb. telefon: pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4. Telegraijii; Ljubljana Ingenieur Remec, Kamnik REMEC-CO.
PAPIR
PISMENI, URADNI RISALNI, OVOJNI
Jjk -
ifrV'
4SI
{p*
KNJIGE
POSLOVNE, ŠOLSKE E, ŠOLSKE ZVEZKE
lIlMETNlŠKE RAZGLEDNICE
in drugo
Kupite najbolje v papirni trgovini
WAN GAJŠEK, Ljubljana
»F j
Sv. Petra c. št. 2.
Stroji za šivanje iz najboljših tovarn izgotovljeno moško obleko zalogo klobukov in drugo manufakturno blago
Cene zmerne!	Cene	zmerne!
Vedno v zalogi pri
L. REBOLJ
Kranj št. 24
Pri meni kupljenim strojem jamčim 10 let.
STROJNO MIZARSTVO
Peter Bizjak
v Spodnji Šiški, Gosposv. cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo.
Cene prfmerne.	Delo	solidno.
Postrežba točna.
Obrtno kreditna zadruga v Ljubljani
r. z. z n. z.
v Ljubljani Praiakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
lito
kupujejo v vsaki množini
Strojne tovarne in livarne d. d.
v Ljubljani.
$
hm
M
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinacijah.
%
im
mmmmmmmmummem .------------sm
jjIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA
IROSLAV BIVIC
UMbljana. Sv. Petra cesta št 29
se priporofia slavnemu občinstvu tor p. n. tvrdkam za conj. naročila i vseh v to stroko spadajočih del.
VfiLIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, * jf j NOTEZOV IN BLOKOV.
is nizko I Poatroiba točna I Oslo solidno I
OBRTNIKI!
Najvarnejše vlagate vaš denar v pupilarnem zavodu
Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani
Dunajska cesta št. 38
v hiši Zadružne zveze
Hranilnica kmačkih občin obrestuje hranilne vloge po najvISjl meri in sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. — Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo.
?^ajaTelj inial^nikTiiugoBlovanska obrtna zveza vTjubljani. — Tlaka ''Zadruina	vTjuUjan?