VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 25. MAREC 1983 ŠTEV. 12 (2115) Zgovorni molk Kretskega Ali z manjšinskim vprašanjem nima nič opraviti? Sociaiistični kancier Kreisky na svojem voiiinem zborovanju mi "uto rtedeijo v Ceiovcu ni napravi) tiste napake, ki jo je koroško socia-tjstično giasiio očitaio predsedniku tjudske stranke. Dokazai je poiiti-čen občutek in je moičai o siovenskem vprašanju. Toda tudi moik je zgovoren. Boj proti rasizmu je potreben tudi danes Tudi ieto: so Ž1. marca po v!em svetu obhajati mednarodni dan la odpravo rasnega raztikovanja. Ta dan je bi! progiašen v spomin na krvave izgrede južnoafriških rasistov teta 1960, veiik pomen pa mu je daia predvsem tudi generaina skupščina OZM, ki je desetietje 1973— 1983 razgtasiia kot desetietje akcij za boj proti rasizmu in rasnemu raz-iikovanju. Program, ki so ga sprejeti v tej zvezi, poziva k nenehnemu prizadevanju vseh ijudi, viad in ustanov v boju za odpravo rasnega raziikova-nja, za večje spoštovanje čiovekovih pravic in temetjnih svoboščin za vse, ne glede na raso, barvo kože, veroizpoved aii narodno pripadnost. V okviru tega programa je bito izvedenih že mnogo najraziič-nejših akcij, enega izmed viškov pa bo desetietje boja proti rasizmu brez dvoma dosegio s svetovno konferenco za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji, ki bo ietos avgusta v Ženevi. Ra njej bodo obravnavati poiitične, zgodovinske, gospodarske, družbene in druge dejavnike, ki vodijo v rasizem, rasno diskriminacijo, segregacijo in apartheid. Boj proti rasizmu, ki predstavijo najhujši ziočin proti dostojanstvu čioveštva, je potreben tudi danes; to potrebo narekujejo nešteti primeri kratenja pravic posameznikom, manjšim skupinam, pa tudi ceiim narodnostim, kar se siej ko prej dogaja po vsem svetu. Tudi na afriškem jugu, kjer je apartheid kot najhujša obiika rasizma naravnost uzakonjen, se razmere prav nič niso izboijšte, marveč nasprotno še posiab-šaie, kakor so ugotoviti ob ietošnjem dnevu boja proti rasizmu. Odtočno so zavrniti mnenje, da se je potožaj izbotjšat z ustanavtjanjem takoime-novanih ..bantustanov", kajti ravno v teh rezervatih [ki so v resnici te posebna obtika črnskega geta) postajajo Črnci dejansko tujci v tasfni domovini. Komentator v socialističnem gla-siiu je Mocku očital, da se spogle-duje s koroškimi Slovenci, ker se je srečal s predstavniki NSKS in ker je našemu listu dal intervju. Tako ravnanje da je spodrsljaj, s katerim se je konservativni prvi kandidat spravil v nasprotje z lastno deželno organizacijo. Hkrati pa so svobodnjaki na desni Mocku očitali, da se je znašel na liniji Krei-skega. Značilno za razmere v tej deželi je, da celo Mockova blaga stališča, ki jih je izrazil v pogovoru s Slovenskim vestnikom in ki v bistvenih vprašanjih zagovarjajo dosedanjo restriktivno manjšinsko politiko, tako razburjajo duhove. In značilno je tudi, da skušajo socialisti na Koroškem iz tega delati političen kapital in prehitevati ljudsko stranko na desni. Sicer se velike stranke, zlasti socialistična, v volilnih časih prizadevajo, da bi manjšinsko vprašanje ne postalo tema volilnega boja. Računajo pač z dinamiko, ki jo — tudi na Koroškem - drži na oblasti. Dinamiko, ki jo sami soustvarjajo. S sklicevanjem na protislovenski potencial volilcev se skrbno varujejo, da bi v volilnem boju izjavili kaj, kar bi bilo mogoče interpretirati kot simpatijo do narodnostnih manjšin. S tekmovanjem za desničarske glasove pa ravno ohranjajo tudi ta volilni potencial. Tako si torej stranke ustvarjajo protislovenski volilni potencial, da bi ostale na oblasti, hkrati pa jim ta potencial rabi za izgovor, da delajo v manjšinskem vprašanju in drugod desničarsko politiko. In te logike se je držal v nedeljo tudi zvezni kancler. Sicer lahko vedno argumentira, da so zdaj v ospredju važnejša vprašanja, predvsem gospodarska kriza in problem brezposelnosti, dejanski razlog pa je po vsej priliki strah pred zamero pri protislovenskih krogih. In tako kot je za Južno Tirolsko nekje dejal, da Dunaj in avstrijska vlada s tem vprašanjem nič nima opraviti, tako očitno tudi z odprtimi narodnostnimi vprašanji v Avstriji sami noče imeti nič opraviti. Toda, kot smo že dejali, tudi molk je zgovoren. Dokazuje namreč, da hoče vlada nadaljevati svojo zavlačevalno politiko v manjšinskem vprašanju. O tem priča tudi dejstvo, da napovedanega ponovnega razgovora, ki bi moral biti v roku dveh mesecev, torej do minulega ponedeljka, še ne bo tako hitro. Keisky je v nedeljo ob robu prireditve na vprašanje slovenskega novinarja dejal, da bo najbrže še možno, izvesti tak razgovor z vlado pred volitvami. Ali misli, da bo koroške Slovence lahko še v zadnjem trenutku prepričal, da naj volijo njega? Da se le ne bo urezal! Tihonov v Medsebojni obiski državnikov so danes tako pogosti, da pravzaprav ne pomenijo več kaj posebnega; le tu in tam pride do kakšnega srečanja, ki je po svoji naravi nad običajnim povprečjem in zato tudi vzbuja večje zanimanje v mednarodni javnosti. Med obiske takega nadpovprečnega interesa brez dvoma sodijo stiki med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Zato tudi sedanjemu uradnemu in prijateljskemu obisku predsednika sovjetske vlade Nikolaja Tihonova v Beogradu, kjer je od ponedeljka do danes gost predsednice zveznega izvršnega sveta Milke Planinc, posvečajo široko zanimanje ne le v obeh „prizadetih" državah, marveč tudi v širši javnosti. Saj gre za srečanje vodilnih predstavnikov dveh držav, ki vsaka po svoje igrata važno vlogo v današnjem svetovnem dogajanju: Sovjetska zveza kot voditeljica enega od obeh blokov in Jugoslavija kot ena od najbolj aktivnih članic giba- Jugoslaviji nja neuvrščenih. V luči te njune vloge je treba videti tudi skupno obravnavanje najbolj perečih problemov današnjega sveta. Poleg te mednarodne razsežnosti pa je obisk velikega pomena seveda še predvsem tudi za dvostranske odnose. Tu gre že za „tradicionalno" potrditev načel sodelovanja na podlagi suverene enakosti in nevmešavanja v notranje zadeve, ki so bila podlaga in pogoj za koristno sodelovanje kljub razlikam, kot se v ocenah, stališčih in interesih obeh držav pač vedno pojavljajo. Gre pa prav tako za konkretno vsebino in oblike tega sodelovanja, zlasti na gospodarskem področju kjer je Sovjetska zveza glavni partner Jugoslavije. Po izjavah, ki so jih dali predstavniki obeh strani, je pričakovati, da bo tudi ta obisk prispeval k utrjevanju in nadaljevanju razvoju vsestranskega sodelovanja. Siovenski miadinci so minuio rtedeijo izkoristiti priiiko in zveznemu kancierju pred bivšo Deiavsko zbornico s transparenti postaviti nekaj občutijivih vprašanj: kako je z dvojezičnim šoistvom, kaj je s sioven-skimi radijskimi oddajami, kaj z dvojezično trgovsko akademijo, in do-daii: Brez vrtcev nič gtasov. Napaka je biia samo v tem, da so transpa-'enti biii samo siovenski, tako da jih je veiik dei ijudi giedai z nerazumevanjem. Vsekakor se je po voiiinem zborovanju pred Deiavsko zbor-"'c° razviia živahna diskusija, v kateri pa žai ni manjkaio protisioven-skih izpadov. Siabo spričevaio za sociaiiste! PREBERITE Stranka in proti-manjšinski pakt str. 2 Južnotiroiski uTafelsturm" str. 2 Josip Vidmar na seminarju SPZ str.3 Sejem ,,Gost" Naključen str. 4 Posvet gledališčnikov sosednjih dežel str.5 Finale svetovnega pokala v Planici str.8 Nesporno dejstvo je, dr! volitve prinašajo tndi med slovensko narodno skapnost vrsto stvarnik /n tadl manj stvarnik diskasij, stališč, dema-goškik Izjav In dogodkov. Tako je kilo v preteklosti In tako ko verjetno tadl v prihodnje. To pofrjaje tadl zanimanje avstrijskik strani za glasove koroškik Slovencev — vsak slovenski glas pač šteje prav toliko kot glas nemškogovorečik sodeželanov. Zveza slovensklk organizacij na Koroškem kot nadstrankarska, zkirna narodno-polltlčna organizacija se zaveda pomemknosti kiižnjik parlamentarni!? volitev za nadaljnji razvoj avstrijske dražke. Zato vpliva na svoje člane In simpatizerje, da naj v politični!? stranka!? ali dragi!? organizacija!?, kjer delajejo, dosledno In vztrajno tolmačijo In kranljo stališča ZSO In celotne narodne skapnostl v zadeva!? člena 7 avstrijske državne pogodke. Hkrati zastopamo tadl mnenje, In to je zadnji okčnl zkor jasno potrdil, da se morajo posamezniki, k! delajejo v avstrijski!? stranka!?, koriti za določeno avtonomnost znotraj strank, kadar gre za vprašanja, ki se tičejo našli? narodnostni!? pravic. V tem smisla smatram, da je kil razgovor, ki so ga slovenski socialisti, ki so povezan! z Z50, vodili s predsednikom klaka socialistični!? poslancev v parlamenta dr. Tl-sekerjem, tadl pozitiven prispevek v tej sme?*!. ZkO ne ko delala vokine propagande za eno al! drago stranko, temveč je mnenja, da morajo stranke nagovorit! naše Ijad! s svojim stališčem do manjšinskega vprašanja, predvsem pa s svojim konkretnim doprinosom pr! reševanja vprašanj, kot so otroški vrtci, trgovska akademija, radio In televizija, enakop?avnost jezika v javnosti Itd. .Seveda pa to ne gre tako, da predsednik Ijadske stranke dr. Mock na svoji!? volilni!? zkorovanjlk na jaž-nem Koroškem „pozakl" omeniti slovensko narodno skapnost, potem pa preko tiska zavaja javnost, da se je pogovarja! s ..slovensko narodno skap-nostjo" (pogovor je Ime! predsednik OVT z delegacijo NSKS j In govor! celo o nekem „paketa", ne da k! kaj povedal o njegov! vseklnl. /n Iz vrst koroške socialistične stranke je celo slišati, da se menda koj! javno potegovat! za slovenske glasove — Iz straka pred zamero nemškonaclonal-nlk krogov. To pomeni, da so slovenski glasov! sicer dokrodošl! In dragoceni, da pa se velike stranke na Ko- roškem kojljo, da se ne ki preveč „amaza!e" s Slovenci. (Morda je v tem tadl vzrok, da je v svojem volilnem nastopa na Koroškem ?n!na!o nedeljo Slovence povsem prezrl tadl kancler dr. Kreisky — op. ared.j. V povojni doki je kilo v Avstriji že mnogo važni!? volitev. Koroški Slovenci oziroma njikove osrednje or- ganizacije so se opredeljevali za eno ali drago stranko, včasik kolj veke-mentno in včasik spet manj, tadl med-sekojnik napadov ni manjkalo. Ko gledamo nazaj in se vprašamo, kaj je to prineslo slovenski narodni skapnost!, ta mislim na konkretne narodne pravice, potem je odgovor lak-ko samo negativen. T?*enafna politična sitaacija v Avstriji je takšna, da od izida volitev ne moremo pričakovati kistvene spre-memke ali izkoljšanja položaja slovenske narodne skapnostl. Torej je potrekno, da mislimo tadl na čas po dneva volitev, ko ko morala slovenska narodna skapnost tako kot doslej graditi akcijsko enotnost v za-devak člena 7, voditi razgovore s pristojnim! oklastml, s politiko sa- mopomoči skrketi za vse tisto, kar nam vlada odreka. Zato je ZSO proti takim oklikam notranjemanjšinske-ga vokinega koja, ki narodni skapno-sti škodajejo in paščajo po posameznik kaltarnik draštvik, pevskik, Jol-klornik, športnik in dragik skapinak toliko nakopičenega oseknega sovraštva, da pogosto trpi nadaljnje aspeš-no narodno-politično delo. /n še nekaj; Tadl v vika?'jik pred-volilne korke mora ostati jasno, da politično predstavništvo slovenske narodne skapnostl sta in ostajata (to želi velika večina narodno zavednik članov naše narodne skapnostl) Zveza slovensklk organizacij in Narodni svet koroškik Slovencev. Zato tadl pozdravljamo izjavo gospoda Kerta (kandidata AZ.O), ki je jasno podprl to stališče. Nadzorni in apravni odkor Zveze slovensklk organizacij kosta v kratkem i?ne!a skapno sejo, kjer kosta razamljivo zavzela tadl dokončno stališče Z50 do parlamentarnik volitev. Tri tem ko na odločitev nedvomno vplivalo tadl to, ali ko socialistična stranka, ki tvori vlado, pripravljena držati okljako glede dvo-jezičnikotroškik vrtcev in glede trgovske akademije, ki jo je da! kancler Kreisky predstavnikom Z .SO in NKK5 na zadnjik razgovorik 21. ja-naarja 19#3. dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik ZSO Slovenska narodna skupnost ni stranka Stranke in protimanjšinski pakt Če bi za trditev, da je sedanji zakon o narodnih skupinah v bistvu naperjen proti manjšinam in njihovim pravicam, potrebovati še kakšno utemeijitev, potem jo brez dvoma najbotj dajejo prav tiste stranke same, ki so ta zakon dokončno izdeiaie brez sodeiovanja manjšin in ga izgiasovaie proti voiji in upravičenim pomisiekom neposredno prizadetih. Trdovratnost, s katero zdaj že teta posiijujejo manjšine s sosveti, ki so dei tega zakona, in pa ijubosumnost, s katero medsebojno čuvajo tristrankarski pakt, ki je šeie omogoči) sprejem takšne zakonodaje, sta pač mnogo boij prepričijivi kot vsaka beseda. Zakon o narodnih skupinah je menda mišljen kot „vzorna" rešitev manjšinskega vprašanja ter manjšinam baje ..širokogrudno" zagotavlja njihove pravice in enakopravnost. Ne bomo ponavljali znanih dejstev, kako ta zakon v praktični izvedbi na primer koroškim Slovencem mednarodnopravno zagotovljene pravice izničuje na skrajni minimum — ko deli Slovence na osem različnih kategorij in zajema le šestino njihovega naselitvenega ozemlja. Posebno očiten je diskriminacijski značaj tega zakona glede tega, kako je z njim „rešeno" določilo 3. točke 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki govori o slovenščini kot enakopravnem uradnem jeziku v sodnih in upravnih okrajih ter o dvojezičnih napisih in označbah. Južni Tirolci prav v teh dneh demonstrirajo, kako oni razumejo tozadevno enakopravnost! Bistven sestavni del zakona o narodnih skupinah so takoimenovani sosveti in prav okoli teh se dogajajo stvari, ki bolj kot vse drugo dokazujejo, kako je ta zakon v resnici naperjen proti manjšinam. Kje in kdaj v vsej dolgi zgodovini reševanja (ali bolje: nereševanja) manjšinskega vprašanja v Avstriji pa so manjšinam že vsiljevali kakšno pravico? Za vsako najmanjšo drobtinico so se morale manjšine vedno dolgo in trdo boriti. Toda sosvete nam dobesedno vsiljujejo, z njimi nas posiljujejo in jih postavljajo kot pogoj za reševanje drugih odprtih vprašanj. Ali ni to Koroška ima 536.179 prebivalcev Deželni statistični urad je objavil podatke o razvoju prebivalstva Koroške, ki slonijo na izsledkih štetja iz leta 1981. Iz teh podatkov izhaja, da ima Koroška 536.179 prebivalcev, to je za 10.451 ali 2 odstotka več kot v letu 1971. V sedmih političnih okrajih Koroške (pri tem sta upoštevani tudi avtonomni mesti Celovec in Beljak) se je število prebivalcev v zadnjem desetletju povečalo, v treh okrajih pa je nazadovalo. Najvišji porast prebivalstva je bil zabeležen v mestu Celovec, kjer se je število prebivalstva povečalo za 4809 oseb ali 5,8 odstotka na skupno 87.321 prebivalcev. Nazadovanje pa je bito največje v okraju Šmohor, kjer je število prebivalstva padlo za 630 oseb ali 3,1 odstotka na 20.092 oseb. izsiljevanje najboljši dokaz, da na stvari nekaj ne mor biti v redu? In na stvari res marsikaj ni v redu. Koroški Slovenci smo bili vedno pripravljeni na konstruktivne pogovore z merodajnimi dejavniki, ker smo mnenja, da je manjšinska vprašanja mogoče uspešno in zadovoljivo reševati samo v enakopravnem dialogu med prizadeto manjšino in pristojno vlado. Sosveti, v katere nas tako silijo, pa onemogočajo prav ta nujno potrebni neposredni stik med pristojnimi in pri- zadetimi. Tozadevne izkušnje edinega sosveta, ki je doslej zaživel, namreč za madžarsko narodno skupnost, so pač dovolj zgovorne; še bolj prepričljiva je resnost, s katero nas Madžari svarijo pred vstopom v sosvete. V luči teh dejstev seveda dobi še poseben pomen že uvodoma omenjena ljubosumnost, s katero stranke medsebojno čuvajo svoj protimanjšinski dogovor. Ko je pred dvema mesecema kancler Kreisky po skoraj triletni prekinitvi predstavnike osrednjih organizacij koroških Slovencev spet vabil na razgovor, je bilo to ljudski in svobodnjaški stranki že dovolj povoda, da sta zakričali o ..kršenju" tri-strankarskega sporazuma. Še posebno divji na kanclerja in njegovo stranko pa sta bili, ker je menil, da si lahko predstavlja določene vnaprejšnje storitve — čeprav je tudi ob tej priložnosti naglasil, da je zanj vstop v sosvete bistven pogoj za trajen dialog. Trenutno je tarča tega tristrankarskega navzkrižnega streljanja predsednik OVP Mock, ki se je v pogovoru z našim listom drznil prav tako „videti možnosti" za dialog z manjšino izven sosvetov. Sedaj se hudujeta SPO in zlasti FPO, ki prav tako vidita tristrankarski dogovor v nevarnosti. Da se pri tem najbolj napihuje FPO, je pač razumljivo, saj ji ta dogovor daje ne samo enakopravno, marveč sploh odločilno vlogo v celotni manjšinski politiki. Ravno to dejstvo pa je tudi neizpodbiten dokaz, da ta politika ni manjšini naklonjena, temveč nasprotno manjšini sovražna, kar se zrcali tudi v tem, da je za strankarsko troedinost važno samo vprašanje sosvetov, ne pa vprašanje reševanja odprtih manjšinskih vprašanj in s tem izpolnjevanje obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba. Kakor so oblasti in stranke kapitulirale pred nemškimi nacionalisti leta 1958 pri protizakonitih šolskih štrajkih, leta 1972 pri vandalskem „tafelsturmu" in leta 1976 pri spornem ugotavljanju manjšin ter pri sprejemu diskriminacijskega zakona o narodnih skupinah, tako se obe veliki stranki v tristrankarskem paktu povsem podrejata volji najmanjše stranke. Na teh za avstrijske in zlasti za koroške razmere značilnih dejstvih ne morejo kaj spremeniti volilne obljube, kot jih je dajal predsednik OVP Mock, niti jih ne more zbrisati popolno zamolčanje manjšinskega vprašanja, kot ga je prakticiral predsednik SPO Kreisky. Le dejstva in dejanja pa so prepričljiva in po le-teh se bomo koroški Slovenci tudi ravnali, ko bomo 24. aprila šli na volišče. KSOO podpira ALO Medtem ko se je Koroška enotna iista že od vsega začetka jasno opredeiiia za podpiranje Atternativ-ne tiste Avstrije pri ietošnjih državnozborskih voiitvah, je Kiub sioven skih občinskih odbornikov tozadevno odiočitev svojega vodstva sedaj potrdi! tudi še na zboru čianov, ki je bii zadnji petek v Tinjah. Poteg stučajnosti je bita namreč edina točka dnevnega reda „predtog predstojništva", da pri državnozborskih voiitvah podprejo ALO. Zakijučke zbora čtanov je povzet ktub v posebni izjavi, v kateri OB TURtSTtČNEM SEJMU V WELSU: pravi, da siej ko prej vetja tristrankarski sporazum, ki je osnova pro-timanjšinske poiitike na Koroškem, saj je ta sporazum privede! tudi do preštevanja manjšine in do zakona o narodnih skupinah. ALO pa se je proti tej potitiki jasno izrekta, zato jo Ktub stovenskih občinskih odbornikov podpira — ker je ALO dostej pokazata, da je za enakopravnost stovenske narodne skupnosti, ker je v statutu ALO zago-tovtjena avtonomija za narodno skupnost in ker je ALO za izpot-nitev čtena 7. Gradiščanski Hrvati na obisku v SR Hrvatski Predstavniki organizacij gradiščanskih Hrvatov so prejšnji teden obiskati SR Hrvatsko, kjer so se s pristojnimi dejavniki pogovarjati o možnostih in obtikah sodeiovanja ter skupnih prizadevanjih za ohranitev narodne identitete hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem. Obisk je bil važnega pomena tudi zaradi tega, ker obhajajo gradiščanski Hrvati tetos 450-tetnico svoje nasetitve na Gradiščanskem. Te pomembne obietnice se ne bodo spominjati ie na Gradiščanskem in na Dunaju, marveč tudi v Zagrebu, kjer za mesec junij predvidevajo okrogto mizo o današnjem potožaju gradiščanskih Hrvatov, medtem ko bodo znani jugostovanski strokovnjaki sodetovaii na znanstvenem srečanju, ki bo pod imenom „Symposion croaticon" že drugič prirejen na Dunaju. Predstavnike SR Hrvatske so gradiščanski Hrvati seznaniti s svojim trenutnim potožajem ter jih opozoriti na dejstvo, da avstrijska vta-da še vedno ni rešita njihovih živtjenjskih vprašanj. Pri tem so ugoto viti, da se ne morejo ubraniti vtisa, da pozitivni razvoj avstrijsko-ju-gostovanskih odnosov žat ne rodi konkretnih ukrepov tudi v smeri izpoinjevanja manjšinskih dotočit avstrijske državne pogodbe. Zato so skupaj s svojimi gostiteiji izraziti pričakovanje, da bo Avstrija v sodetovanju z organizacijami gradiščanskih Hrvatov končno te pričeta uresničevati svoje mednarodnopravne obveznosti, kar bi pozitivno vpti-vato tudi na odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Tudi na Južnem Tirolskem menda grozi „tafelsturm" Z nat?^dnlm Mpr