30
Od ras a lili fort gnoja« *)
Perva fkerb kmetvavza je na dobro obdelani semlji vezh in boJfhih, ki je mogozhe shitnih, klainih,in drugih selfh plemenov (fort) pridelat. Delo ne samore semli vedno tolkajn mozhi po-verniti, kar je shitna, klajna ali selna raft is nje slezhe. Leto kmetvavzi od nekadaj fposnavfhi fo pililo semljo gnojili. Nektera semlja je bolji, druga manj zeravna, nektera sheli manj, druga niozhneji vdelan gnoj; enim vftreshefh s konjfkim, drugim s govejim, vovzhjim, fvinfkim gnojam. Enimu shelfhi vftreshefh s gnojam , drugu lepfhi rata naflednje leto po gnoji. Vmetni kmetvouz bo vfe te laftnofti semlje, gnoja in shelfh na tanko p re vda ril, fvoje delo, okrepzhanje in obfetu polja tako obernil, kakor mu bode vmetna pre-vidnoft kasala.
Rasne laftnofti perfti isloshiti bo sa drugo pot perh ranjen o; in tudi od selfh, kakfhno ob-delvanje in semljo vfaktero hozhe, bo drugej povedano; sdej bomo lje od rasnih fort gnoja, njega laftnoft in kako fe ga ima f koriftam po-flushit, govorili.
Semlja fe krepzha bres nafhe pomozhi, ali s njo; bres nafhe pomozhi jo krepzha srak, rofa, voda ; s nafho pomozhjo shvinfki in drugih fort gnoj, to  je :
*) Opomniti fe mora,   de je befeda sa befedo prizhijozh fpiCek tako natifnen, kakor imo ga fpifaniga prejeli.
Uzhredniflitro,
Govedni, per dobri klaji pofebno tezhen in hladen,   slafti na pefhenim   naglim fveti tezhen
8noh
Konjfki ima dofli foli in falitarja v febi, sato
je mozhno  fuh in vrozh,  tekne merslim,  mozh-
virnim njivam *;fizer fe ga moreš govejim mejfhati.
S7 fvinfkim pognoji konoplam ali hmeli, fizer ga pa f konjfkim pomejfhej in tako dolgo leshati pufti, de fe bo plevevno feme od prefhizhov fne-deno rosgnojilo.
Zhlovefhki gnoj is vfih nar mozhnejfhi, sa-flushi s vezhi fkerbjo in premifelkam biti h' ko-rifti pripravlen. On slafti vftreshe vertnim sel-fham in travnikam, to de fe drugo leto malo vezh posna. Zhe fe pa semlja v' kupi f takim gnojam dobro napoji, in po tim rostrofi, vezh let sa nar bolj gnoj tekne.
Kurjek in golobjek je od vezh nagel, on ima veliko ojftre foli v' febi, in le drobno ftol-zhen pa na tanko roftrofhen , po bolj mersli kakor vrozhi semlji, dobro flushi; fizer vfe poshge in  vezh fhkode kakor prida ftori.
Sunaj teh gnojov povfod navadnih imamo tudi druge le v nekterih krajih navadne oni pridejo od shival, od raftva (Pflanzenreich) in drugih  rezhi.
Vfaka rezh 5> katera fe da v gnjilobo pripraviti , in ko fe potem raspufti, ima fvojo mozh rafti selfh pomagali. Od shival pride kri, kofti, drob , dlake, parkli, ftrojni obreski in maftne pomije is kuhinj pofebno tudi gnojnza, od ktere je bilo she govorjeno.
Od raftenja: pepel, faje , shaganje , refje , naftil, plevel i.  t. d.
iDd fkopanih rezhi nam flushi sa raft krep-zhat: shgana illovza, zeftno blato, gips, fol, fa-litar, kreda, apno,  blato is bajerjov i.  t.  d«
Vfih teh gnojov ali prav rezh gnojnih na-meftnikov pervi fo kofti drobno ftolzhene, pofebno sa mozherno in ilovno semljo. Sa vfak mirnik pofetve jih je treba en zent ali dva verham mir-nika, fe jih rasfeje koker feme in savlezhe ob enim. S jarim shitam rostrofhene malo, s osim-nim mozhno sdajo, ker fe bolj po zhafi raspufte, kakor drugi gnoj; tode fe sna pet do fheft felev na tako gnojeno njivo bres drujiga gnoja s pridani ftori ti.
Zhe pomiflimo, de bi mejtem nar manj dvakrat bili mogli gnojiti, de sa en mirnik pofetve pet vos shvinfkiga gnoja s voshno vre t nor niajn fheft goldinarjov velja, toko vidimo, de fmo fi per enimu mirniku pofetve sa 9 fl. 3o kr. v dobizhki, zhe s koftmi gnojimo , kterih zent 2 fl. 3o kr. kofhta, in fe bres druge samude s femenam na njivo pele,  rostrofi in savlezhe,
Slafti, kader je flaba letna sa klajo, fe sna marskateri kmetvovz fkerbi savoljo pomankanj^ gnoja snebiti.
Na prodaj fe jih dobi drobno ftovzhene po
31
2 fl. 3o   kr.   frednje   ftovzhene   po 2 H. 10 kr. per meni v Ljublani.
Dr. Orel.