osDodars brtiiišk narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 il. 80 kr. za cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. noy. dn. V Ljubljani v sredo 28. maja 1862. Navadne napake při vinstvu. Vinstvo je dvojno, to je, ravnanje trte v nogradih in pa ravnanje vina v kletih (hramih). Napake pri vinstvu v nogradih so: 1. Vinogradi se napravljajo večkrat na severnih krajih ali pa na ravninah, ktere bi bile pripravniše za žita ali klajo. Pri nogradih je skor več ležeče na legi, kakor na zemlji, zakaj slabeja zemlja se dá kakorkoli zboljšati, lega pa nikakor ne. Kdor hoče tedaj, da mu vinograd dobička do-naša, naj prevdari popřej lego, ktero mora nograd imeti, preden ga kjerkoli napravi. 2. Pri zasaji vinograda se zemlja preplitvo prekoplje in prerahljá. Ce je že pri poljskih sadežih jako koristno, da se globoko orje, tim koristneje je pri zasaji novega no-grada, da se zemlja globoko prekoplje in dobro prerahljá, ker korenike vinskih trt veliko globokeje segajo v zemljo kakor poljski sadeži. Zemlja bi se imela, kjer se nograd delà, saj po 2 do 3 čevlje globoko prekopati. 3. Za nasadbo vinograda se jemJjejo trte malov redne, take namreč, na kterih se obilo vi. , pa slabega, pridela. Veliko gospodarjev je tacih, ki pri zasadbi nograda ne po-rajtajo trt; če si le ene krajcarje eenejšo robo kupijo, so veseli; ne gledajo ali je sorta dobra in žlahna (pitana) ali ne; oni ne premislijo, da jim slabo vino, če ga ravno obilo pridelajo, komaj stroske povrne, ki so jih pri obdelovanji vinograda imeli; če bi bili pa na dobiček kaj porajtali, bi bili nograd z boljšimi trtami zasadili, ali pa zemljo raji za žito in druge poljske sadeže obrnili, kar bi jim več dobička donašalo. 4. Trte se sade po navadi pregosto ena pri drugi, ne pa po pravilih prave vinoreje. Kdor misli, če trte gosto sadi, da bo veliko več grozdja, in po takem tudi več vina přidělal, se moti; kmali se bo prepričal, da mu bo grojzdje pozneje dozorelo in vino bo slabeje ali nizko, kakor Vi-pavec pravi. Trte morajo vsigdar ena od druge tako saksebi biti, da more solnee zemljo med njimi ogrevati, in tako stati, da ena drugi senee ne delà; to škoduje cvetju, grojzdje pozneje zori, raje gnije, pa tudi rožje ne godni dobro. Najbolje je, da trte po 3 do 4 čevlje saksebi v vrstah od zgorej doli stoje. 5. Trte se ne obrezujejo prav; obrezovanje se pre-pušča navadno mojstrom-skazom. Ne zná vsak, kdor vrtnari, tudi s trto prav v caker hoditi. Ze marsikteri vinograd se je po neumnem obrezovanji popačil. Zato naj gleda gospodar, komu obrezovanje vinograda prepušča. 6. Vinogradi se ne okopavajo tako, kakor je treba, ker se rado tretje okopanje opušča. Obdelovanje Vinogradov med letom je delo posebne važnosti. Prvo kopanje v nogradu je to, kar je sploh oranje in obdelovanje poljá, da se zemlja za setev pripravi; to se zgodi po legi kraja prej ali pozneje zgodaj na spomladi. Vdrugič se okopava nograd po evetji, in za to spet ni ravuo na dan gotovega časa, ker trta cvetè prej ali pozneje kakor je vreme. Pridni vi-norejci okopavajo še vtretje h koncu malega ali v začetku velikega srpana. 11 7. Vinograd se ne g noj i in ne ko li, kakor mu grë. V nekterih krajih je navada, da se med trte zelenjava, spargelj ni, fezol, buče itd. sade, kar pa zemljo se bolj iz-pije. Namesti tega bi se mogla gnoj in zemlja v nograd nanašati. Vinograd bi se imel vsaj vsako tretje leto gno-jiti, ker v tem času je trta veliko živeža grojzdju oddala, tedaj bi se tudi nji mogel živež po gnoji in rodovitni zemlji povrniti. Zemlja se v nograde posebno zato nanaša, da se gornja ali povrhnja prst po celem nogradu v enaki meri, kar se dá, ohrani, ali pa, če jo je dež poplajhal, na gornje kraje nograda zopet nanese. Kjer trtam potrebnih kolo v primanjkuje, se pridela manj in slabejega vina, kakor tam, kjer je nograd popolnoma okoljen, zato, ker ne morejo sončni žarki tal zastran pregostega ali pa morda celó na tleh ležijočega trsja popolnoma pregreti. (Kon. si.) Gospodarske skušnje. (V7 r t n e p o 1 ž e z a t r e t i). V posodi sem nekoliko joda, ki s? v apoteki dobi, in š tir ko zmešal in to zmes kike tri t?esce na vrtu pod milim nebom stati dal, nekoliko sem posodo z diljico pokril, kjer jo je celi čas solnce prepekalo od vseh straní. Ko je ta čas pretekel, to je, čez tri mesce, najdem silno množico polžev v posodi, v ktero so prišli iz vseh kotov vrta; toliko jih je bilo, da sem se res prav čudil. Te skušnje sem delj časa ponavljal, in polži so se, če je bila še tako huda vročina, v eno mer v posodi zbi-rali. Skoraj da bi rekel, da ni štirka polžev v posodo vabila, ampak le jod o v duh. Brž ko ne bo tudi kak kvintele omenjenih reci dovelj, ako se z zemljo, žaganjem in drugimi rastlinskimi ostanki in vodo zmešajo in ta mešanca v posodo dene pa v kako senco tako vkoplje, da je z zemljo v vrsti, in tako gredó škodljivi mrčesi svojemu pokončanju naproti. Ta naprava ni draga in ne prizadene veliko delà; jod, če je ravno zginljiv, vendar le trpí več let, le od časa do časa se zemlja koliko toliko pomočí. (Jagode pomnožiti). Skušnje so pokazale, da mavec (gips) jagode jako pospeši v rasti, ako se jagodno perje spomladi zgodaj ž njim potrese. Natoroznanske rečL Kukavica* Kako ustrežljiva ptica je to! Njenega imena ni se ti treba učiti po bukvah, ona sama ga oznanuje tako glasno, da deleč krog se razlega po gričih in dolinah. Akoravno je pa gotovo že vsak slišal glas kukavice, je vendar mnogo mnogo takih, ki te ptice še vidili niso; kajti jako boječa je ona; le malokdaj dobiš jo pred oči. Ne bo tedaj napaćno, ako nekoliko omenim o njeni podobi. Po unanji podobi in barvi je podobna kukavica celó kregulju, zato trdi ljudska vera že sto in sto let, da se kukavica spremení v kregulja. Barve namreč je pepelnate, zgoraj bolj temne, spodaj manj. Rep ima dolg, noge pa nizke, ne za hojo na zemlji ustvarjene, ampak za življenje na drevji; na tleh je nikdar ne boš vidi). Kukavica živi po vsi Evropi in po severni Afriki ; skriva se po vrhih gosto obraščenih dreves, in prihaja od tod tudi v bližnje vrte z drevjem zasajene. Nikdar v lepem miru s sosednimi sestricami ne živi, ona je zlo prepirljiva kakor naši dopisuni po tujih časnikih; zatega voljo razdelé si kukavice lesovje v okrajne: v vsakem takem okrožji gospodarite dve kukavici, ona in on. V tem svojem okrožju se kaj pridno suce; celi božji dan leta sèm ter tjè, iskaje si hrane ali pa gleda po gnjezdih drugih ptić — zakaj? bomo kmali vidili. Vsled svoje hrane kukavica zlo zlo koristi; živi se večidel z gosencami. Najraje ima kosmate, kterih skoraj nobena druga ptica zobati noce. Mesca avgusta zapusti kukavica naše kraje; malega travna pa zopet oznanuje glasni „ku-kuu njeni prihod. Kuka pa le samec, ona in mladici imajo drugačen, bolj tih glas. Najveća posebnost te ptice pa je, da si ne nareja sama gnjezda in tudi sama jajčic ne vali. V spomladi pre-letata in preiščeta on in ona vse kotičke v gojzdu, najti si gnjezd malih ptičev, živečih se z mrčesi. Sosebno ljube so ji gnjezda penic, pastaric, tašic, stržkov in drugih. Ko je takih gnjezd najšla, jame kukavica leči ; na štiri ali šest dni zleže po en jajček, po velikosti enak jajcom grabčevim, po barvi pa so umazano-beli in rujavo-pisani. Te jajčke tedaj pokládá v gnjezda gori omenjenih ptić, ter v gnjezdu iiajdeue saj deloma izmeče. To menda stori, ko ptice na gnjezdu ni, zakaj vse te male ptičice kukavico jako so-vražijo in skušajo jo pregnati, ako jo vidijo priti. Mnogo-krat položi kukavica jajce v gnjezdo, napravljeno v luknji drevesni. Za malo časa izvali se kukavica z drugimi svojimi po poli brati vred. Hudi dnevi pridejo zdaj za prave sinke valeče ptičice. Mlada kukavica veliko hitreje raste, kot sosedje njeni v gnjezdu , vedno zija in upije , vedno hoče hrane — komaj jo moreta rednika nasititi med tein ko lastni mladici stradajo. Večidel mlada kukavica še tudi kaj ne-usmiljeno povraća velike dobrote svojih rednikov, s tem namreč, da mnogokrat svoje po poli bratce iz gnjezda po-meče, da morajo revčki poginiti. Pa tudi to neusmiljeno početje ne ugasne ljubezni starke do rejenca; donaša mu hrane še potem, ko že izleti, dokler si je še sam ne more iskati. Tako morajo ptice kukavici tlako delati, izrejati ji njene mlade, med tem ko njih lastni večidel poginejo. Pred nekaj leti zapazila sta že pozno v jeseni dva lovca pastarico, ki je kaj marljivo hrane si iskala. Čudno se jima je dozdevalo , kaj da ta pastarica tù počne , med tem, ko so vse druge njene sestrice že davnej v gorkeje kraje odletele. Ona dva jameta bolj natanko ptičico opa-zovati. Vsakokrat, ko je kaj vjela, vidita jo na bližnje drevo odletćti pa zopet kmalo po novo hrano se vrniti. Lovca ogledajoča drevo zagledata ptičjo glavico , molečo iz neke volline drevesne. Po velikosti soditi to ni bila pastarica. Ti ptici donašala je skrbna pastarica jedi. Prepričati se, kaj da more pač to biti, splezata lovca na drevo; tù najdeta ptico, zaprto v mali votlini, le glavo in vrat je zamogla vén stegniti. Eden lovcov jame krog razpoke les odreza-vati, da bi osvobodil revno jetnico. Med tem delorn je pastarica zlo plašna in z velikim strahom drevo obletavala. Luknja je zdaj dovolj velika ; eden lovcov seže notri in prinese — kukavico, še ne popolnoma izrašeno. Kukavica vložila je tedaj v to malo votlino, v gnjezdo pasterično, svoj jajček; mlada kukavica je rastla in zdaj o joj! jej je bila luknja premajhna, ona ni mogla več včn. Pastarica je zmiraj skrbno redila svojega rejenčka, in spolnovala tako zvesto zakon natore, ki naklada materam rejo mladih, — spolnovala je to dolžnost tako zvesto , da je ona sama še zaostala v naših krajih, med tem, ko so njene sestrice po-potvale v daljne gorkeje dežele. ji Po ljudski vraži je kukavica ptica prerokinja. Ko jo prvikrat v mlađem letu čuješ , poslušaj, kolikokrat bode za- kukala; kolikorkrat se bo to zgodilo, toliko let ti bo živeti. Kukavica pride v spomladi v naše kraje, in ker takrat zemlja začne spet roditi, postala je kukavica med našim narodom tudi simbol obilnosti in sreče: če imaš takrat, ko jo v spomladi prvikrat slišiš, dnarja v žepu, manjkalo ti ga ne bo tisto leto nikoli (— če ga boš imel). A. Zup. Mravlja, vremensk prerok. Učeni francozki natoroznanec dr. Ebrand je več let za-pazoval mravlje in njih potovanje iz mravljišča in pa nazaj. Z obilnih skušinj je posnel te-le opazke: Kadar velika množica niravelj se povraća v mravljišče. kadar luknje njegove niso zaprte, pomeni to, da pride ploha za kratek čas. Kadar so zgornje luknje mravljišča o lepem vremenu, ko so se mravlje že domu povrnile, ali se ravno domu povračajo, zaprte, je to znamenje, da bo kmali zlodeževalo. : Kadar so luknje gori na vrhu in na straneh mrav- Ijisca zaprte, mravlje pa vendar iz spodnjih lukinj lezejo, je to sicer znamenje, da bo deževalo, pa še le v kakih 4 ali 6 urah. Kadar se mravlje zbirajo na vrhu mravljišča. je to poleti in v jeseni znamenje, da bo kmali dež; — pozimi ^ y ' in v začetku spomladi pa ne veljá to. Kadar so luknje mravljišča, v kterem stanujejo rudeč- kaste mravlje, zjutraj ali podnevi, koje deževati ne- halo, zaprte, je to gotovo znamenje, da bo deževalo še naprej. Govori v državnera zboru *) o narodnih zadevah slovanskih v seji 14. in 17. maja I. 1. *v (Govori g. Cerne-ta, g. dr. Toman-a, g. škofa Litvi no vi ča, g. Dese h man na in g. ministra L a s s e rj a.) Govor gosp. Č erne ta, poslanca gorièkega. „Predlog ta, ki ga je gosp. poslanec Tašek ravnokar bral in za kterega se je oglasilo manjše število gospodov v finanční odbor izvoljenih, res je pravičen in se drží pravil vse hvale vrednih, toda ker meri samo na to, da bi se za severne kraljestva in dežele po enaki meri skrbelo, in ker se tedaj južnih kraljestev in dežel, namreč: Dalmacije, Primorja, Kranjskega, Korotana in Stajarja, ki imajo slovansko ljudstvo, čisto ne spominja, zato je enostransk in nepopoln. Mislim torej, da spolnem svojo dolžnost, če ga nadomestim s tem le sploh govorečim, za vse dežele pravičnim na-svetom, namreč: Visoka zbornica naj izreče, da pričakuje od vlade, da bo ona o prihodnjih prilikah za dosego enacega rav-nanja z vsemi v manj sem drzavnem zboru zastopanimi kraljestvi in dež el ami primérno število služb pri najviši sodnii izročila takim možem, ki so razun druzih za to potrebnih lastnosti v teh deželah služili in kteri dotične deželne jezike znajo. Sedaj mi je razložiti vzroke, na ktere se opira moj nasvčt, in pri ti priliki mi bode ob enem dopuščeno odriniti nek star oseben dolg, s kterim sem samo zato toliko časa zastajal, ker mi popred ni kazalo v zbornici govoriti o tej reči, dokler so se pretresale čisto druge stvari. Prevzviše-nemu gosp. ministru Lasser-ju je bilo namreč dopadlo takrat, ko smo v ti zbornici govorili o svobodí v izbi-ranju in razkladanju naukov, po mojem tadanjem govoru pozvati me: naj povem tište djanja in dogodke, iz kterih se vidi, da uradniki (cesarski postav- Ker „Novice" donašajo vselej govore, ki to reč zadevajo, popolnoma po stenografičnih spisih, podajo danes tudi gori napisanih 5, o kterih so v obce že v poslednjem listu govorile. ljenci) v Primorju z ondotnim slovanskim ljud- zmer nemški in ozirno v Primorju laški jezik za edini opra- stvom delajo kakor s heloti ali eužniki. vilni ali službeni jezik, dokler jezik naroda, jezik slovenski, V tistem govoru sem poglavitno tožil zoper to,, da se pred vratmi caka. Službe cesarske pa se sosebno na Pri- slovenski jezik iz šol in cesarskih kancelij povsod in zmer morskem dajejo Lahom iz lombardsko-beneškega kraljestva odganja, kar bi se po mojih mislih celó pod pametnim ab- in južuega Tirola in pa Nemcom. Nemci se v prvih letih solutizmom ali samovladstvom nikakor ne smelo goditi in svoje službe nauče laškega, če ga popred še ne znajo, kar po nobeni ceni ne more ostati, kakor hitro nastopi slovenscine pa ne znajo in se je tudi ne nauče ... . . ... . • t ••«»•• • • » , •»»•» ■!■••« . 9 in ravno t vladanje 9 to je ) željah ljudstva tako vladanje, ki se ravna po njih cakajo najviše, najboljse, najtolstejse in najlahkejše službe. Lahov pa iu zlasti v Primorju nerojenih je med ured- posedli skorej vse službe po tudi zunaj niki ondi toliko, da niso samo Nakanil sem bil takrat popisati velike napake in skod- nasledke, ki prihajajo iz tega popolnega zanemarjanja mestih , ampak da se skoraj pri vsaki gosposki blago slovenske slovenščine glede na omiko in telesno ljudstva , kakor tudi glede na tište namene , ki jih hočej mest nahaja po kteri. Ne meni ne drugim pa ni mar naučiti se slovenščine, če bi služili tudi v krajih cesarske gosposke in zlasti sodnije doseći Vse , kjer zunaj Slo- kar sem vencov živa duša ne prebiva. Domači, to je, med primor-takrat djanskega povedal, vsemu svetu je znano in očitno skimi Slovenci rojeni uradniki pa se postavljajo posebno v in se tajiti ne dá, znano mora biti tudi visokemu minister- službe na kmetih , češ, da se lahko pečajo s slovenskim 9 torej ne more nihče pričakovati od mene, da bom ljudstvom, in kadar gre po tem za kako višo službo, pu- ščajo se oni ravno zato v nemar, ker so, če tudi znajo tri jezike, potrebniši na deželi, kjer je med slovenskim Ijud- kar bi bilo tukaj našteval posamne primerljeje in dogodke, neprilično in ne bi imelo konca ne kraja, in to tem manj, ker sem samo Bogu in vesti svoji dolžan odgovor za be- stvom pomešano manj drugojezičnih, in tako prihaja na-sede. ki sem jih vpričo visokega državnega zbora tako zadnje cez vec let, ko osive in se jih tako rekoč dolga • V rekoč pred vsem svetom, kakor me veže dolžnost in kakor uavada službovanja pri politično-sodnih gosposkah prime kakor železná srajca, da se pravi od njih, da oni niso več dobri za svetovavce in za više službe, ktere toraj pripa- , manj jezikov govorečim ; zavolj sem prepričan tistega naro , govoril na korist celega cesarstva in pa d ktere sin sem dajo unim, večidel tujcom mar 9 Da bi pa vendar vsem tištim, ki jim je za resnico ki pa ne vedó , kaka je v resnici po moji domovini, česar pač smejo ti domači po svetem pismu tožiti: Non est to reč pojasnil in ob enem svoj današnji predlog zastran bonům sumere panem filiorum et dare alienis. Za to in najviše sodnije dotrdil, naj mi bo dopuščeno , ob kratkem odtod biva, da zlasti v Primorju pri deželnem poglavarstvu, tù razložiti, kaka navada veljá pri nas Slovencih, kar se pri viši sodnii, pri vseh zbornih gosposkah, pri tržaški dr tiče kih 1 u ža bn i k in postavlj in pa žavni nadpravdnii, še četrti, da! še peti, tudi šesti del urad or es ledé t Kar bom govoril, ne meri ne zoper stan nikov ne more s Slovanom naravnost kakor si že bodi po uradnikov in učiteljev izmed njih in kar rabi in navadi. sploh bom izgovoril Slovenci stanujejo po kraljestvu ilirskem (nami niti zoper posamne osebe govoriti se in da se celó pri 29 primorskih okrajnih (^kan-graje, veljá samo dosedanji tonskih) gosposkah povsod dobivajo uradniki perovodniki, ki besedice slovenske ne razumejo in s Slovenci brez sred- ne morejo in vendar ste od teh 29 okrajnih na nika govoriti Kranjskem, Koroškem in Primorskem), na juznem Štajar- gosposk samo dve take, da imate edino z laškim ljud-skem in še po nekih predelih lombardsko-beneškega in stvom opraviti, samo enajst jih je v okrajih, kjer so Lahi ogerskega kraljestva ter jih je vseh kaki pol drug mi lijon dus, ki živé zdrzema in vsi skup, ne loceni po kakem in Slovenci, sestnajst pa jih je med čisto slovenskim ljudstvom. Kar se pa tiče nižih služabnikov in pisarjev teh tujem vmes ležečem ljudstvu, proti jugu in solncnemu izhodu gosposk, tudi na to stran ni dosti boljega povedati. naslonjeni na sorodne Hrvate in na severju v dotiki z Nemci, na zahodu pa z Lahi. t Da bi Vam Do leta 1848 so bili Slovenci v kraljestvu ilirskem 9 , gospodje, povedal samo en primer v ti moje domačije je okrajna gosposka, postavljena nad ljudstvom 30.000 duš, od kterih reci, Vam hocem naznaniti, da tik ka se tiče sodnijske razdelitve, s Štaj vred pod ce- je 20.000 , namrec dve tretjini Slovencov, ki ima 5 ali 6 lovško nadsodnijo ali apelacijo. Po današnji razdelitvi pa takih urednikov perovodnikov, da ne znajo slovenskega so oni silno razdrobljeni. Ce namreč tudi čisto molčimo od jezika. ki živé v lombardsko-beneškem kraljestvu in na Slovence pod štirimi političnimi pog unih, Ogerskem, nahaj varstvi, namreč pod štajarskim, kranjskim, koroškim in morskim in morajo celó pri šest različnih zborih iskati in Enake razmerja so tudi na Stajarskem in južnem Koroškem, kjer, da celó molčimo od poglavarstva in deželne pri nadsodnije v Gradcu, sosebno po mestih, v Marburgu, Celju, Ptuj u ? Celovcu itd. je službo dobilo in še dobiva dokaj čakati zastopanja ali zagovora, namreč pri štajarskem ko tacih, ki ne znajo slovenskega jezika, pa ne zato ? goriškem, trzaskem in istrskem zboru, morda pripravnih moz ne bi bilo, ampak zgolj za to v kem, kranjskem mdnji zadevi pa so vsi pod tržaško in pod graško de- se na slovensko národnost 9 9 ker ker gledati neče ter neče; edina želno nadsodnijo. V vseh teh deželah in krajih, bodi si na vaséh in krajnska dezela, mislim, na to stran nima ravno toliko 9 vzroka pritožiti se. trgih, bodi si v mestih 9 9 m J da ne ene više ali Prehajaje na šole hočem omeniti le nekaj malega. niže službe pri sameznih ali pri zbornih gosposkah, ktera Znano je, da do leta 1848 se še slovenski jezik ni učil bi se dala opravljati dobro in kakor gré brez znanja nikar da bi se bil kak drug nauk po slovensko razkladal. 9 kega jezika, in vendar je zlasti v Primorju, Po novi osnovi šol in učenja je bilo sicer zapovedano na pa tudi na Stajarskem in Koroškem tezko naj ti eno go gimnazijah slovensko slovnico učiti, toda gospodje ravnavci posko, pri kteri ne bi služili vsaj nekteri če ne mnogi se dosti ne menijo za ta nauk, in kdor hoče, da bi mu se uradniki, ki ne znajo ziniti po slovensko, ki jim ni dano s odpustil, to kaj lahko izprosi 9 in živa želja vse dežele 9 da Slovenci, ki prihajajo pred nje . v . 9 pomeniti se in reci opravljati in ta neugodna primera je za naravnost in brez srednika bi se saj kaka dva nauka po slovensko razlagala, da bi se učenci vadili čednega govorjenja in da bi iz njih postali o slovensko ljudstvo toliko neugodnejsa, kolikor torej najhujša pri deželnih • V poglavarstvih in nadsodnijah je služba, svojem času pripravni, slovenski jezik gladko govoreći uradniki in sodniki, ni bila izpolnjena kratko nikar, marveč, Za vse pismene opravila in za notranjo službo pa 9 ce če bi bil kak učitelj na to stran zinil, da ga je volja delati tako, kakor dežela želi, jako bi se bil zameril. še kazni ravno se je oznanilo, da imajo vsi narodi enake pravice, čeravno se je tolikokrat prosilo in moledvalo, in čeravno je slovenski jezik popolnoma dober za to, velja vendar se 9 ne bi bil odšel. V tem , ko izvrstni slovenski učitelji zunaj slovenske * 174 zemlje aluzijo, ali iz ogrskih dezel odpravljeni po službi Prosim gospode, da bi mi ne segali v besedo; ce ni tr » ledajo, postavljeno je na gimnazijah slovenske dežele, dopuščeno kakor kdo želi, se vé da treba mi bo sesti in moleati. (Po krátkém prenehljeju).....ker sicer bi visoko zlasti na takih, kjer ne uce samo duhovni redovniki, mnogo učenikov, šolskih svetovavcov iu ravnavcov, ki besedice ministerstvo drugega delà moje poprašbe ne bilo pustilo slovenske ne umejo in kterim se celó ni mogoče pogovoriti celó brez odgovora, marveč bi bilo službe primérno razde- se s slovenskimi starši svojih učencov. To je tr te ola i čista lilo resnica, takosne so djanske, ocitne okoliščine med Slovenci. • V v ? pri tem porabilo tudi kake iz Ogrskega in Hrvaskega nazaj poklicane uradnike, ki sedaj brez delà plačo vlečejo Po imenu pa ne morem naštevati tega in unega, vsaj to, in tako napravilo, da bi pri vseh službah bili uradniki kar sem omenil, mora vladi biti znano , tudi je vendar le narodni jezik znajo , in da bi tako bilo izpolnjeno , kar po mogoče, da je bil ta ali uni brez svoje prošnje odzgori po- stava zahteva in kar ljudstvo po vsi pravici pričakuje. y ki stavljen na mesto, za ktero ni. Potem, ko gosposke, ki v slovenskih deželah službo Tezko pa bi bilo povedati, ktera je od teh dveh reci opravljajo (bilo jih je poprašanih 105, in med njimi je samo 5 slovenski jezik zagovarjalo), v svojih sporočilih na mini- vzrok, ktera pa následek ali ucinek, namrec da se, kakor sem razložil, slovenski jezik iz šol in pisarnic odriva in pa sterstvo proti vpeljanju slovenščine niso da se na Slovenskem postavljajo učitelji in uradniki, ki slovensko ne znajo. mogle povedati zdravega in vorov. trdnega vzroka , poprijele so se teh le izgo Rekle so prvić, da bi pravica ne bila varna, ce se sabo Po vsakem ste te dve reci v tako těsni dotiki med začne po kancelijah slovenski pisati, — rekle so drugič, da i da ena na drugo delà in moc ima: > sola namrec 9 ko neče vpeljati slovenščine za učni jezik, rada se izgovarja bi s tem pravosodje zastajalo, tretjič, da slovenski jezik ima Bog vé koliko narečij ali posebnih govoric, in četrtič, ^^ ijHh j i ^ i g i Aft' ^m , ijjû ^ i^fc i^Ě" (^a IS ^fe s tem, da ni treba ucencov učiti po slovensko, ker pri ce- da slovensko ljudstvo samo ne čuti take potrebe in ne želi sarskih gosposkah, kjer bodo oni enkrat službe iskali, samo vpeljanja slovenščine v kancelije. nemški ali pa laški jezik kraljuje; nasproti se pa cesarske Dolžnost mi je, ravno omenjene osposke po nesrečnem kolobarju „circulus vitiosus" ime- teh uradnikov nekoliko posvetiti z lučjo u ^ 1 M,i"J"Jv OIU » VI.U... J ......"7 O" " ---------J 7 ---------------7 ----------. ' učni jezik, in namesti da bi odrejale take uradnike, kteri pogostoma poštenim, sprevidnim in od ljudstva čislanim bi ljudstvo lepo razumeli, — kar nasproti vsi Nemci in Lahi možem, ki pa kancelijskega jezika ne znajo, brani prevzeti od svojih šol v resnici vživajo županstvo ali jih sili odpovedati se ga, in na njih mesto ^^ V v ♦ Res je, da na slovenski zemlji postavljene in s slovenskim, prihajajo potem taki, ki jih ne priporoca trdna, poštena volja cr e? osposkinega ce tudi cesarsko-avstrijanskim dnarjein plačevane g o s p o s k e in previdnost, ampak samo znanje in pisarnice kakoršne koli ođbijajo vse slovenski jezik taki, ki se po tem na vso moč poganjajo za ta tuj jezik, in to se ker jim županstvo zavaruje, ter si po tem — sebi ne pa ob- . ïamesti tako, da celó slovensko pisane vloge zavračajo ima spremeniti samo če bo mogoče in kjer se bo dalo; čini na korist na pr. nemške in laske postave vse naznanila, povabila, naročila, naredbe in razsodbe, ki slovenskih narocajo jih dajejo te gosposke v političnih, civilnih, kazenskih, Res je tudi, da Slovencu pogostoma, bodi pri civilnih, finančnih in vseh druzih rečéh, pošiljajo vse Slovencom ne bodi kazenskih sodnijah, ni dano, pogovoriti se mravnost po slovensko, ampak samo po nemško ali v Primorju po osebno s tištim uradnikom, kteri je postavljen ravro za to laško, torej v jeziku , kterega ne znajo, kar Ijudem na- opravilo in je zato prisegel, marveč ta pogovor te mora pravlja vsakoršne napake in pomote, namreč da zamujajo dostikrat tudi v najimenitnejih rečeh opraviti po srednikih postavljeni čas (brišt) in zato škodo trpe, da prihajajo v večidel nesamosvojnih in nezaprisežnih, kakor so: zapiso- dnarju, da jih kaki stranski pisači v pest dobi- vavci, praktikanti, na dan plačevani ali pa stranski pisarji vajo in skubejo itd. če bo mogoče in kjer se bo dalo z Nemci in Lahi v teh rečeh vse drugači delà. zgubo na y y in to bi se imelo spremeniti samo večkrat tudi samo uradovni služabniki ali strezaji; Ja ravno v tem, ko se nasproti tako Slovencu, kteri samo svoj materni jezik govori, ni mogoče, bodi z deželnim poglavarjem, bodi s predaednikom Res je dalje, da vsaka naredba in naprava in kar se vidi više sodnije ali deželne in kresijske sodnije ali z Tišim dr pri gosposkah, nosi že na čelu pečat tega zanernarjanja slo- žavnim pravdnikom, ali s predstojniki okrajnih sodnij na- ko nasproti Nemec ali Lah , da venske narodnosti, na pr. vsi naprej natisnjeni obrazci ali ravnost in osebno govoriti; formularji, vse v sodivnici na steno pribite ali v časnikih v tacih in podobnih primerljejih kar ne pozná te ekrbi Res je ravno tako natisnjene naznanila in sodne naročila, vsi dekreti, ki jih ga morebiti niso prav razumeli. dobivajo varhi (jerobi, tutorji) z dotičnim podukom vred itd., v Primorju so skoraj vsi advokatje in notarji, skoraj vsi vsi so le nemški ali laški, čeravno so namenjeni Sloven- zdravniki, in po istrskih mestih skoraj vsi dulnvni sami com ... (Tukaj mu seže v besedo :) Lahi, tako, da Slovenec, kteri jim mora zaupati SToje blago ill in premoženje, svoje zdravje in življenje, svoje poštenje in iz kterega se je rodil. Jez vem, gospodje moji, ta predmet vrh tega se dušno zveličanje , in to, se vé da za dobro v tej hiši ni priljubljena stvar (causa ingrata). (Oho! na levi.) Pa vendar bom to zoprno stvar, in sicer ravno zavoljo tega, plačilo, nima nikake gotovosti in varnosti zastran tega so ga tudi prav razumeli. da Res je, da vsem narodom y ki V • f z ive ker je pravična stvar, predstavljal v tacem obziru y da v sosedstvu okoli mislim, slavna zbornica se bode s predlogom mojim spri y ga sprejela in potrdila. H koncu Slovencov, dano je biti pri gosposkah sojenim in v šolah jaznila podučevanim v tistem jeziku, ki so ga najpred od matere stavljam predlog, ki izvira iz slišali in naučili se, v kterem svoje najsvetejše in najiskre- ki ga je gospod poslanec Cerne předložil. tega enacega temelja y oddelka kakor oni, Predlaga m Bogu razodevajo, v kterem v cerkvi besedo namrec nejše občutke Božjo poslušajo; samo Slovencom pa da se odbija ta naj svetejša pravica. Celó meni samému je v ti visoki zbornici vlada za sodniske službe pri viših deželnih, pri deželnih Slavna zbornica naj izreče, da pričakuje : „/>« bo y takrat, ko sem prosil za odgovor na mojo interpelacijo, za- okrajnih (kantonskih) in druzih sodnijah po vseh kra stavljeno ravno zoper te napake, bila beseda odvzeta, med tem ko je nasproti nek drug Ijestvih in deželah, namestovanih v drzavnem zboru, z poslanec v čisto podobném ozirom na pravico udelezenih narodov, volila in potr je- primeru ne le do konca dogovoriti směl y temuč tudi přejel y vala le take može, ki so sicer za službo to sposobni ? pa zagotovljenje zastran dotičnega opornina pri ministerstvu. razumejo tudi jezik naroda popolnama cc Če bi ne bil zadnjič ovržen bil predlog gospoda po Če tedaj z ócmí preletimo celo tu razgrnjeno podobo, iz ktere se vidi, kako se Slovenci povsod za neko drugo in niže pleme ljudsko štejejo, kako oni na vse strani in zadeve očitnega življenja vživajo manjše pravice in od države prejemajo manjše dobrote memo Lahov ali Nemcov, s in potrditi. kterimi vendar oni za ohrambo in brambo cesarstva vsaj Dasiravno je v temelju naše državne ustave, v ces. enake bremena nosijo, vprašam vas, gospodje, naj reče, kdor diplomu od 20. oktobra, izrečena enakopravnost vseh na- — dasiravno se v ministerskih razglasili to načelo slanca Cerne-ta, bi mi, kakor mislim , ne trebalo podpirati ga, ker to je reč , ki se razume sarna po sebi. Al ravno za pomirenje narodov, mislim, da treba ta predlog podpirati koli pošteno in pravično misli, ni mar Slovenec sam na sebi rodov, — med vsemi tukaj zastopanimi narodi avstrijanskega cesar- naravnost potrjuje, stva, kar se tiče splošne omike, šole in pravosodja, zares povdarkom izgovorjene v prestolnem dasiravno so te besede slovesno in s írovoru našega gospoda kakor paria (zaverženec), ni mar še vedno paria, če tudi in cesarja i dasiravno nam gospodje ministri zagotovljajo so slovenske korenine bili Dolinar kteri so po prijaznosti sreče y Vega in vsi enaki možje, pogostoma, da je to vodilo tudi njihovo, je vendar še marsi dosegli višo učenost, ki pa s kaj ; svoji mi y večidel v kakem tujem jeziku spisanimi knjigami kar uresničenje ravnopravnosti ovira. Vodilo narodne enakopravnosti, mislim, je ustavno vo niso celó nič poboljšali stanu svojega iz vir nega naroda! dilo, ktero je slavno ministerstvo napisalo svoji zastavi. V Zanašam se pa na moč, ki jo ima resnica v sebi, in ustavni državi se morajo ravnati vse gosposke in vsi niži služabniki po vodilu, ktero izvoli ministerstvo. Mene pa opiraje se na cesarsko besedo, na besedo našega žlahnega in vitezkega vladarja, trdno imam upanje, da doživimo napeljuje k govoru ravno ta okolišina, da se v kraljevinah kmali (isti čas, v kterem bodo možje, ki drže krmilo av- in deželah ne ravna po vodilih , ktere izrekujejo gospodje strijanske države v rokah, bolje spoznali, kaj velikemu ce- ministri, ampak da se jim ali gledé na narodnost ali sarstvu našemu koristi, in ko bodo zapustili dosedanjo pot, gledé na ustavnost nasprotuje. Ker ste slavna vlada in ki je peljala k zatiranju, trganju in slabljenju slovenskega zbornica izrekle svojo voljo, naj bi se skrbelo, kolikor le mo naroda v prid nemštvu na eni in italijanstvu na drugi strani ter nastopili drugo, nasprotno pot , namreč pot národně iz da dotični predlogi in pravila đobijo veljavo. Naznanil 15. sušca t. 1. od gospoda upravnega mi- goce, se je razglas od reje in národně omike. To upam toliko živeje zato, ker je nistra, kot sedanjega vodja ministerstva pravosodja, o inter slovenski narod , po svojem notranjem krepkem jedru in s pelaciji gospoda Cerne-ta v tej hiši. Pozneje pa bom spri pomocjo katoliške cerkve, ki mu je od nekdaj bila zvesta čal y da celo to tako pičlo priznanje naših zahtev gledé slo hraniteljica in zavetnica , zlasti pa s pomocjo niže duhov- venskega jezika v sodnijah se ni spolnilo. Mogoce mi bo ščine. kos bil vsem tem pogubnim t? močem, ter ni onemogel. predložiti slavni zbornici resnicne prigodke, pisma izvirne. Prevzvišeni gospod minister Lasser pa je o tišti priliki Drugi velik nagib k predlogu, ki sem ga kot malo zagotoviti nas y tudi blagovolil moč in da ga je volja , te napake odpraviti , in jez sedaj po sebi. drznem prevzvišenega gospoda ministra spomniti tište nje da ministerstvo ima v rokah izpeljavo, kot doslednost předložil, daje tudi pravosodje samo pri kakem narodu dru- Je li pravosodje mogoče gače, kakor v jeziku materinskem ? Mislim, da mi tega ni gove obljube, da se izpolni, nasproti pa od svoje strani treba obširno spričevati ; Ie iz zanikavnega (negativnega ) zagotovljam in sem porok, da se bo s tem v ljudstvu y ki obzira bom povedal kaka dva izgleda iz svoje domovine v steje poldrugi milijon dus, udanost do vkupne domovine in dokaz, kako je nemogoče v druzem jeziku, kakor v jeziku radodarnost iu pa za darovanje potrebna premožnost ti do- naroda opravljati civilno in kázeňsko pravosodje. Ko sem movini v prid podvojila. Samo, če se vekoma pravično vo- bil zadnjič doma, pride někdo k meni, ki je imel tožbo za- Enake dolžnosti, e n a k e pravi ceu popolnoma stran motenja posesti ; tožba je bila řešena v nemškem je- dilo : r> izpelje od najniže okrajne gori do najviše sodnije, samo ziku y in v nji se je reklo, da bode dan za to tožbo ,,in tedaj bo mogoce za stanovitno popraviti avstrijanske zadeve loco rei sitae44. Mož gre k svojemu nemškemu posveto in zboljšati avstrijanske finance". ( Xekteriv poslanci pritrdijo vavcu, kakoršnih je pri nas po kmetih, ki ne razumejo žaro koč : Pravo tako.) —Predlog ta gosp. Cernetov je većina dosti nemškega jezika. Ko pa pride nemški modrijan do odbila, kakor je bilo že zadnjič rečeno. Govor gosp. dr. Toman-a, kranjskega poslanca. besede „in loco rei sitae44, je bila cela njegova vednost je zika pri kraji: al da se resi iz zadrege. reče mozu y y da Gospod predsednik ! Jez imam predlog za konec tega bode obravnava (dan) pri sod ni i. Ta gre tedaj napove oddelka III. sploh „oskrbljevanje pravosodja v kronovinah44. dani dan v kancelijo ; med tem pa se godi obravnava 111 Ako mi dovolite, gospod predsednik, besedo, bom kar loco rei sitae44, to je, na mestu, o kterem je bila zacel govoriti ter svoj predio or podpíral. Moj visoko- pravda. Moža, ki ni přišel, kontumacirajo ; njegovo za v V v 7 ^ častiti rojak, poslanec gospod Cerne, je zadnjič napravil litevanje, naj se stvar postavi v poprejšni stan, se ovrže, in predio or o enaki zadevi, in ga obširno razložil. Slavna hiša tako je přišel njegov nasprotnik v djansko posest, tožnik morebiti ni dosti natanko poslušala v nekterih delih govora pa bo moral skrbeti, kako da spravi s svojo dobro pravico ospoda poslanca Cerne-ta. On si je za predmet izvolil nasprotnika iz posesti. načelo enakopravnosti narodov in posebno tistega naroda, Drug važen prigodek iz kazenskega pravosodja: „Leta tr 1850 (ali kadaj) je bila porotna sodba v Ljubljani. Neka dekla je bila zatožena detomorstva (da je otroka svojega umorila). Nemško pisani zapisnik je bil vzrok pomote, „Jez sem otroka pokrila s senom — pravi obtožena — in se nato vlegla (po tem opravku namrec). V zapisnik pa se je pisalo, kakor da bi se bila na otroka vlegla ,,und ich legte mich darauffct). Ta zapis in pa mnenje zdravnikov, da je podoba, da je bil otrok zadušen, je bilo zadosti, da je bila obdolžena detomorstva. Še le ko se je dodala obravnavam slovenska přestává iz nemškega : „iu se na to vlegla" (namreč na de te) je dekla temu nasprot-vala rekši : Tega nisem govorila ; jez sem se na seno vlegla, ne na otroka ; vlegla sem se, da bi spala po temu. Taka je, gospodje moji, taka je v civilnem in kazen-skem pravosodju ; tako pride čast, varnost in življenje človeško v nevarnost, če se pravosodje opravlja v ptujem jeziku. To sem zavoljo tega omenil, gospodje moji, ker je preuzvišeni gospod minister žl. Lasser slednjič omenil v svojem govoru „da le za p os k uš nj o se je dovolilo, da pišejo sodnije v našem jeziku ; in da mu bo ta poskušnja prizadjala morebiti mnogo odgovornosti, akoravno se trdi, da se godi to za zboljšanje pravosodja. Gospodje moji ! Svest sem si, da je preuzvišeni gospod minister pri vsem tem le dobro mislil za pravosodje ; pa vendar je to pomota, ako se misli, da je pravosodje pri ka-kem narodu mogoče v kakem druzem jeziku, kakor v domaćem. To se ne sme nikakor imenovati poskušnja in ne sme ostati poskušnja. Trdno smo prepričani, da le ta-daj, kadar se bo pravosodje oskrbovalo v našem jeziku, le tadaj bomo imeli pravično, čisto pravosodje, in le tadaj, kadar se skrivnostno zagrinjalo odgrne, ki ljudstvo loči od sodnika, da enostranost, slabost uma, nevednost in tož-Ijivost ne bodo utegnile skrivati se zanj, da bo po tem mogoče, opominjati gosposko in svariti, da naj vsigdar opravlja svojo dolžnost. Nečem se vrniti, da bi pretresoval vzroke, zarad kterih je preuzvišeni gospod minister le tako malo privoljenje dal našemu jeziku ; pa saj to naj omenim, da privoljenje njegovo izvira iz mnenja gosposk, ki pa za to niso ne pooblastene, ne dovolj podučene. Oblast za to imajo le zastopniki naroda. Zastopniki naroda smo mi poslanci v državnem zboru in poslanci deželnih zborov iu vsi gospodje iz moje domovine, kakor sede tu, vsi so podpisali peticijo na preuzviše-nega gospoda državnega ministra, v kteri se je zahtevalo, naj se vpelje slovenski jezik v sodnijah, kakor tudi v šolah sploh. Krajnski stanovi so zahtevali ravno to že leta 1848, in so térjali, naj se odloči komisija v deželi, da se bodo morali uradniki podvreči izpraševanju, znajo li jezik popolnama ali ne. Slovensko družtvo je ravno tisto leto dalo na znanje svoje želje. Peticija, ki sem jo omenil, je bila pod-pisana od 20.000 Slovencov iz vseh stanov, in ako se mi dovoli in se mi ne očita neskromnost, rečem, da sem s tem, da sem se potegoval za one načela, ki sem jih zmirom očitno očitno izgovarjal, si pridobil zaupanje slovenskega naroda po vseh krajinah. Upiravši se na to, sem mislil, da smem upati, da bode tak razglas, kakoršnega nam je Nj. ekcelencija gospod upravni minister naznanil v seji 17. sušca 1.1., za kterega smo hvaležni, da bode tak razglas — rečeni — pri gospo-skah moje domovine spodobno spoštovan, to je, da bodo se po njem ravnale ; al to se ni zgodilo. Tolikrát se govori o sodniških uradnikih zastran znanosti slovenskega jezika, in vselej se pravi, da ga znajo vsi. Gospod vitez Tschabuschnigg je rekel ne davno, da vsi gospodje svetovavci pri najviši sodnii in pri viši sodnii itd. znajo jezik. Ako ga res znajo, bi ne bilo več zadržkov, da se popolnoma vpelje jezik v sodnije. — Pa dozdeva se mi, da še celo pri okrajnih (kantonskih) sodnijah, pri urad-nijah po deželi ne znajo gospodje uradniki slovenskega jezika, ali ga pa znati nočejo, ker bi mi sicer ne bilo mo- goče celi kup tožb in prošinj predložiti, ktere so bile dné 8. sušca 1862 mestni delegirani okrajni sodnii v Novem mestu na Krajnskem izročene, s posebno prošnjo, da bi se rešile v slovenskem jeziku, ktere so pa vse prišle nazaj rešene v nemškem jeziku. (Govornik pokaže listine.) To, gospodje moji, to ni spoštovanje ministerskih raz-glasov, in mi moramo želeti, da slavno ministerstvo zapove gosposkam, naj spoštujejo vladne ukaze. Ako ne čislajo uka-zov, ki zadevajo narodnost, tudi z ukazi o ustavnih zadevah ne bodo ravnali bolje. Gospod Tschabuschnigg je zad-njič rekel, da, če bi se ustreglo željam tistih, ki hočejo vpeljavo narodnega jezika v sodnije, bi državni zbor tako rekoč zapadel priljubkam jezikoslovnim. Tega vender ne verjamem. To se mi zdi le bolj šala, in zato se v pretres tega nočem spušati, sicer bi bil primoran bolj grenke povedati. V tem obziru naj le to opomnim, da naš jezik je še živ jezik, da je jezik živečega krepkega naroda, da ni samo predmet za jezikoslovne pre-iskave. Ze popřej sem dokazal, da so opravičene skup-ščine zahtevale vpeljavo slovenskega jezika v sodnije in šole, in s tem so one besede popolnoma ovržene. Ako gospod Tschabuschnigg pravi nadalje, da on v svoji praktiki tišti čas, ko je služil v Celovcu in Terstu, ni vidil nikdar potrebe, da bi bil sodniški jezik slovenski, bi mu jez odgovoril na to sledeče : Kdo nek si je tišti čas upal izreci, da želi svobodni tisk, svobodo učenja, odgovornost ministrov, pravico združbe-vanja in sploh temelje ustavnosti ? Vender nasprotujem temu , da bi se takrat že ne bila čutila ta potreba. Jez skor nikdar nisem bil pri sodnii, da bi se ne bila ta ali una stranka branila podpisati zapisnik nemški, ki ga je cesarski uradnik napravil. Ali ni to zadostno znamenje ne-zaupnosti, in kje bi bila postava, da bi se taki upiravee kaznoval ? ali ni imel prav, da ni podpisati hotel zapisnika, ki je bil spisan v ptujem mu jeziku? Mislim, gospodje moji, nihče izmed nas ne bo podpisal zapisnika , pogodbe ali kaj druzega , kar ga zaveže v česa, ako je pisan v ptujem, nam nerazumljivem jeziku! V tem, da se Ijudje branijo podpisati zapisnik, se že posredno kaže želja naroda, da bi v kancelijah vladal jezik, kterega razume. Zal mi je, da moramo ravno mi Slavjani, ki smo ce-sarju vedno udani in zvesti, ki vlado podpiramo v vseh pravičnih rečeh, se vseskozi bojevati za pravice svoje, za vsako ped pravice svoje. Pa naj bo, — bojevali se bomo s postavnimi pripomočki ! Sinovi našega naroda so se voj-skovali za obstanek Avstrije z Napoleonovci, s Prusi in Turci, — vojskovali se bodo z dušnimi pripomočki na postavili poti, in potem naj se govori o nas, karkoli je komu drago. Eno pa še povem : (govornik govori s povzdignjenim glasom) Ko je naš presvitli vladar, naš přemilostiví cesar in gospod pred nekoliko mesci in tedni v Borgoforti in v Ljubljani vidil sine naših revnih rojakov, jih je sprejel v mate-rinskem jeziku, in razlegala se je ta vesela novica po celi deželi. Tako ravna naš gospod in cesar, — uradniki pa se sr a ni uj ej o našega jezika in ga zatirujejo! (Pravo! pravo!) Predsednik: Predlog gosp. poslanca dr. Tomana se glasi : „Visoka hiša naj izreče da pričakuje, da bode vlada za sodniške službe pri višeh deželnih, pri deželnih, okrajnih in druzih sodnijah po vseh kraljestvih in deželah name-stovanih v deržavnem zboru z oziroin na dotične, udeležene narode, volila le take može, ki so sicer za službo sposobni in ki tudi znajo dotični narodni jezik popolnoma*'. Predsednik: Ali se ta predlog podpira ? (Večina hiše to potrdi). Predlog ta je tedaj podpiran. Govor gosp. èkofa Litvinovič-a iz Galicije. „Ne bojte se, gospoda, ako podpíraje predlog svojega tovarša gosp. dr. Toman-a besedo poprimem, da Vas bodem s predolgim žalostním krikom nadlegoval. Le malo besed bi utegnila v tej hisi krivo misel o zversevanji pravosodja bodem spregovoril, od kterih želim, naj bi segle v srca na Krajnskem izbuditi. Naj tedaj popravim, kar je dr. Toman Vaše, ceravno vem, da Ijudem na srce govoriti, se šteje v o oni prigodbi napčno povedal, ker sem bil pri porotni sodbi v državnih zborih le v nenavadne pripomočke. Tudi ste mi Ljubljani (ako se ne motim leta 1850) kot porotnik priču- Vas je veliko podpíralo joc in se je še dobro spominjam. Ta reć je bila vsa dru- žio olajsali besedo s tem, Tomanov predlog. da Pred vsem Vam pa, gospoda, povedati moram da je gac, kakor jo je dr. Toman povedal. sum letel na žensko, da je svoje dete umorila. Od vseh strani je Zaprli so mene in prijatle moje Vaše unidanje glasovanje zoper jo tedaj in jo postavili pred porotno sodbo. Resnično je i da je pri vvodnem preiskovanji uradnik, ki je besede za dr. Tašekov predlog zlo razžalilo. Saj je to, kar je Tasek zahteval, bila le želja, ktero naj bi izrekli, in želja je slišane ženske v zapisnik zapisat, zlo nemařen bil; al ta bila edinih Vaših prijatlov, ki so Vam še zvěsti ostali, ko uradnik je rojen Krajnec in krajnskega jezika popolnama zmozen. Kar je dr. Toman ocitoval, zadeva le nemško Vas je mnogo druzih zapustilo. Bila je želja, kako naj se ustanovi najviša sodnija v našem cesarstvu, da bode ta besedo, zakaj uradnik je v protokol zapisal : „ich legte mich sodnija dobra podoba Avstrije in sostavljena iz moz vseh darauf" („nato sem se vlegla"), ne pa „ich legte mich auf narodov, ki delajo in povelicujejo Avstrijo. (Pravo-klici na das Kind" („na otroka sem se vlegla"), ceravno se je tr desni strani). Al niste nam spolnili te želje! Pa že vem, dilo , da je ženska v svojem domaćem jeziku rekla : „na zakaj ne? Veći del Vas, gospoda, ne vé, kaj se to pravi, otroka sem se vlegla To kaze, da je oni uradnik v ako je narod mu tast, ker zastopniki njegovi v. . a . • 1 i.« ' m?"!. IT-1ÎÏ 5 to je tisti nemškem jeziku šušmaril, ne pa, da bi slovenskega jezika m o zj e y ki ga imajo zastopovati pri Njih Veličanstvu, mi- ne znal. Porotniki so si bili trdno svesti, da ne smejo na lostljivem našem Cesarju, ne razum ej o njegovega je- dvomljiv izraz v nemškem zapisniku se zanasati in so be Vi, gospodje, tega nikdar niste skusili; hvalite Boga sedo „darauf" (nato) tako vzeli, da se je dekla po porodu in Bog daj, da nikdar ne skusite. (Pravo! na desni vlegla, ter so jo za nedolzno spoznali detomora. Po tem takem strani). Al Slovani so to skusili in bridko skusili > to je • V ni to resnično, kar je dr. Toman popřej rekel. Časniki so tako , kakor da bi da v pri meri rečem se otroku pozneje to rec napak zavili in jo po svojih namerah spre- vrgli, tako, da je lansko leto deželna sodnija ljubljanska ta najbolji dar Božji, jezik, vzel in da revše mora gluh in mutast stati pred svojimi starši. V imenu Njih Veličan- primerljej v uradnem deželnem časniku razjasnila, cesar pa stva premilostljivega našega cesarja se pravica razsojuje v menda častiti poslanec krajnski ni bral. Avstrii in to sodbo govore narodom sluzabniki cesarjevi » treba je tedaj. da se govori to v jeziku, kterega vsak raz- nadušenje njegovo za materni jezik, nadušenje za sloven-ume, da vsak vé, da je sodba.pravična. Al tako dosihmal ščino, ktero je častiti poslanec iz Krajnskega že tolikrát v Zastran predloga dr. Tomanovega pa moram reči, da zadnji čas je. Nočemo tej hiši razodel, popolnoma spoznavam, vendar mislim, da razsoja ni bilo. Upajmo, da bode bolje, na drobno še enkrat razkladati, kar so rekli moji častiti ta stvar nikakor ni gôdna za razsojo v tej hiši tovarši, brez konca in kraja so ravno take nadloge, ki namreč: ali je slovenski jezik ze pripraven za sodnije 5 ali so sedanji okoljščine že takošne, da bi se dalo v njem u radovat i, to je, da bi se vse slovensko govorilo in pisalo jih trpi ljudstvo v moji domovini. Tudi v Galicii se ni res- nica postala enakopravnost narodov in jezikov, po kteri se ima Avstrija v nov in srečen stan preroditi. In to je se v pisarnicah. Sicer pa moram tudi še to povedati, da sod posebno žalostno, da to sveto načélo se še celó zasme huje, zakaj gola resnica je, da ko je nedavnej nekdo neki niške uradnike na Krajnskem živa želja navdaja, kolikor je le mogoče, vstreči pravičnim željam ljudstva. Povem le to ? okrajni gosposki podal pismo v rusinskem jeziku, se je no- da že več mescov, preden je gospod minister Lasser odgo silo to pismo po kancelii okoli, zasmehovalo in zasramo- voril na Cernetovo interpelacijo, je ljubljanska deželna sod 5? Res je, res! i* v središču). Ravno tako, zlasti nija vsled neke slovenske vloge sklenila, da vsaka sloven valo. kar nas Rusine zadeva, žalostno in skor neverjetno je ? da ska vloga se ima sicer nemško resiti, nernškemu pismu pa uradni nemški časnik že vec mescov zoper nas rogovili, vselej tudi slovenska prestava dodati. Potem, kolikor saj jez nam separatizem in sto druzih grđih reči očita, zato, ker vem, ni ljubljanski deželni sodnii nobena slovenska vloga več došla. Ali je bilo pozneje slovenskih vlog na kupe, mi neprenehoma prosimo in beračimo, naj tudi naš jezik veljá v kancelii. Vse to je resnica , in zato, gospoda, me je v ni znano. Prosim, da mi slavna zbornica ne zameri, ako srce zabolelo, ko sem zadnjič (pri Cernetovem predlogu) sem jo s tem svojim govorom morebiti preveč nadlegoval. vidil, da ste predlog odbili. Mislim pa, da Vas bo volja, Le v popravo one prigodbe, ki jo je dr. Toman tu naznanje danes to popraviti. Ako danes potrdite predlog častitega dal, in za čast sodniških uradnikov, sem mislil, da se mojega tovarša dr. Toman-a, se bo vendar to zgodilo, kar moram potegniti" nam unidan, čeravno je bilo le kot želja izrečeno, niste dovoliti hotli. Potem bo pravosodje res v obličji ljudstva kot zastopništvo misel cesarjevih, in sodnije bojo res to, kar Konec govora Tomanovega. Poslanec dr. Toman: „Mojemu predlogu je nasproti bi imele biti in potem bojo tudi nase najviše sodnije sča- govoril sam poslanec iz Krajnskega Deschmann. Jez mu soma take, kakor jih želimo. To pa bi bilo žalostno, ako ne bom nič prerekoval ; saj tudi ni treba, ker je on po bi mi. kar nas je še Slovanov še v tej zbornici ostalo, da srednje le moj predlog podpíral, ko je djal, da je pomota obravnujeino najvažniše dnarstvene zadeve, še tega izprositi pri oni porotni sodbi, ki sem jo omenil, izhajala iz tega, ne mogli, kar narodno življenje zahteva. Gospoda! ako pre- ker je bil zapisnik po nemsko pisan. Kar je pa svitli cesar sam, ako vsi cesarjeviči naše preslavne cesarske rekel gospod dr. Herbst, temu je morda vzrok to, da pisava hise vec jezikov nasega cesarstva razumejo in v v • govorijo z našimi otroci, ki so vojaki : zakaj bi vse gosposke, teh jezikih ni dosti jasna. Nisem hotel izreci misli, ktera je po nje- govein mnenju v nji, akoravno misiím, da če se predlog ravno to, da politične in sodniške, ne ravnale po izgledu cesarjevem in bi bolj uatanko pregleda, bi se že dobile potrebne reci v nji z ljudstvom ne govorile tudi v ljudskem jeziku? To mora kterih želí gospod dr. Herbst, ker predlog je biti; to je prav po avstrijansko, in ker je ta misel prava za sodniške službe pri viših deželnih, pri kresijskih in pri avstrijanska misel, zato prosim: glasujte za dr. Tomau-ov deželnih sodnijah se volijo in predio o-f« © 1 Govor gosp. K. Deschmann-a. postavljajo , z ozirom na narode taki možje, ki so sicer za službo pripravni, pa znajo tudi narodne jezike. S tem se ravno reče, da, kjer v okraji en jezik nadvladuje, ga morajo znati vsi dotični služabniki, » Slavna zbornica! Poslanec krajnski gosp. dr. Toman je in kjer se govori več jezikov, se morajo naučiti vseh teh. podpíraje svoj predlog omenil tudi neki detomor. Ta prigodba Pa, da ne ostane nobena dvomba in da pridem drugi strani V 180 hiše nasproti, hočem izraza „voli ti" in „po trdi ti" spre-meniti v „postavljati" in mesto konečnega stavka, ki je bil : „ki so sicer za službo sposobni, in znajo narodni jezik popolnoma", ker pravi dr. Herbst, da se s tem porazumlja, predlagani ta stavek : ,,ki so sicer za službo sposobni in znajo jezik dotične sodniške okrajne popolnoma". Po tej spremembi, mislim, utegnem predlog toliko bolj priporočati slavni hiši, da ga potrdi, ker se ravno s tem ovrže to, kar očitajo Nenemci nemškemu narodu, da druge zatira, kar pa nikakor ni moja misel. Danes, gospodje moji, ko je nemški narod tukaj po svojih zastopnikih namestovan, bi tako očitanje po pravici zadelo narod. Al jez imam predobro misel o pravičnosti slavne zbornice, da bi se ne nadjal, da bo sprejela predlog moj po tej spremembi". Govor gosp. ministra Lasser-ja. Ko gosp. minister razodene svoje misli o plači nižjih sodniških uradnikov, prestopi k drugemu delu in govori tako-le : „Tudi druzega delà onega govora nesmem prezreti, ki zadeva uradili jezik in narodnost sploh. Rad priznavani, da je bil glas, s kterim je danes poslanec dr. Toman ome-njal naprave, ktere je pravosodno ministerstvo poslednji čas naredilo, in odgovore na dotične interpelacije, bolj miren in meni bolj ugoden kakor uni v poslednji seji. V poslednji seji je dotični govor v meni skrb zbujal, da bo morda utegnil ta ali uni omilovaje ali pa nekako zlobno reci meni, meni, ki sem rekel v začetku iste seje, da nisem porajtal marsikterega pomiselka s stališča pravosodnega ministerstva, da sem na svojo lastno odgovornost, v prid slovanskega jezika kaj ukazal, — da ta ali uni — pravim — mi utegne reci: „Glej, to si si zdaj přidělal !" Al današnji govor gosp. poslanca dr. Toman-a mi je izgovoril hvalo za dotično naredbo pravosodnega ministerstva. Res je sicer přistavil, da se je prav malo še zgodilo , in še to malo — to je bolj prav za prav vzrok pritožbe — se ne spolnuje. Zahvaljujem se dr. Toman-u tudi za to malo priznanje. Ako se pa reč res ne spolnuje, morem le izreči, da bo pravosodno ministerstvo, ako po pritožbah ali po neposred-njem naznanjenju zvé, da se tem ukazom od gospósk upor nasproti stavi, da bo, pravim, pravosodno ministerstvo že vedilo, tako upornost zmagati. Pravilo narodnosti in enakopravnosti je eno najviših pravil vlade avstrijanske; pravim eno najviših, toda ne edino. Tudi gledé uradnega jezika si je ministerstvo pri-zadevalo in si še vedno prizadeva, temu pravilu zvestemu ostati. Ne gledé na notranjo službo gospósk, ktero vrediti je tudi notranja zadeva vlade, se 0110 pravilo ravnopravnosti izvršuje tako, kakor je gospod izvestnik tudi rekel. Ministerstvo si bo odslej prizadevalo skrbeti, da bo pri vsakem uradu in pri vsaki gosposki ljudém pripušeno in mogoče, svoje zadeve z besedo ali pa pismeno v svojem domaćem jeziku razodevati in da bodo iz kancelij njim umljive odpise v tistem jeziku dobivali, v kterem so pismo gosposki podali. To je sploh pot, ktere se bo ministerstvo v vsakem službenem oddelku držalo. Sicer pa nikakor ne prikrivam, da meni pri uradnem jeziku v prvi vrsti stoji opravljanje službe, v drugi pa jezik. Přiznávám in čislam vsako prizadevanje za omiko in pospešenje jezika. Mislim, da tako prizadevanje toliko več hvale zaslužuje , kolikor bolj zanemarjen , kolikor bolj po-kvarjen je kak jezik. Mislim pa tudi, da bodo tudi tisti gospodje, kteri ho-dijo po tej poti, ktera je blaga in jo tudi jaz popolnoma priznavani, sami spoznali, da mora pravosodno ministerstvo najprvo na opravljanje službe in še le potem na jezik ozér jemati, ali z drugimi besedami, da naloga ministerstva mora biti, najprvo na to gledati, da se po obstoječih formalnih in materijalnih postavah sodništvo tako urno, tako ugodno, tako dobro, kakor je le mogoce, izvrsuje, in da se še le potem in kolikor se to s prvo nalogo sklada, tudi pravilu enakopravnosti deželnega jezika zadostuje. Ne dam si ovreči, da more jezik pri sodnijah le sredstvo za namen , nikakor pa ne biti namen sam. Kakor bi jez tega ne mogel reci, da je prav, ako bi pravosodno ministerstvo kdaj misel obšla. sodni jezik samo za to urediti, da bi se ponemčevalo in potali-jančevalo, ravno tako se mi zdi nepristojno, da bi se s sodnim jezikom samo in na prvi stopnji krajnščina , hrva-ščina ali češčina razširjevala. Jezik je samo pomoček ura-dovanju, glavni namen pa je pravosodje. Obrnem se k predlogu gosp. dr. Toman-a samemu, kteri zahteva, da pri podeljevanju služb naj se gleda na to, da dobivajo uradnije, ktere imajo z ljudstvom opraviti, samo take možé, kteri deželni jezik dobro znajo. 0 tem moram kaj več spregovoriti, sicer bi utegnilo komu se dozdevati, da je to pravilo, ktero so prvi sprožili gosp. dr. Toman in oni, kteri podpérajo nasvet njegov. Al tega načela seje vlada že odnekdaj držala. V tem že je to načelo zapopa-deno, kar sem pred kot občno ravnalo imenoval, in na ktero sem jaz nanašati se že večkrat v tem slavném zboru priložnost imel. Moram pa spoznati, da se izpeljavi tega pravila nasproti stavijo mnoge težavnosti, in dostikrat je še celó nemogoče , izpeljati ga. Nečem ravno o tem tù ome-njati, da gosposki pri razpisu službe ne pridejo vselej čisto verjetne spričevala , ali je tisti, kteri za službo prosi, res tudi zmožen jezika ali ne. Vsi veste, gospodje, da s spri-čevali se marsikaj dá dokazati, kar pa y resnici ni. Drugo je, da vlada nima povsod popolnoma pripravnih ljudi pri rokah. V Primorji je posebno taka. V Primorji je treba, da vsaki uradnik je popolnoma kos trem jezikom, nemškemu, talijanskemu in krajnskemu. Razun znanja pra-vosodnih ali drugih postav od člověka, kteri v državno službo stopi, tudi to vse še tirjati, se pravi veliko terjati ; za to se mu pa samo 300 gld. na leto kot pripomoček, in za prvo vslužblje nje 4—500 gld. podá; ta plača vendar ni tako zlo mikavna, da bi bilo mogoče, vsaki čas popolnoma sposobnih uradnikov dobiti. Vseh tacih težav, prosim gospode, da se tudi spomnijo, kadar se začujejo tožbe tako glasno zoper ravnanje ministerstva. Nemogoče je, kakor je bilo že danes rečeno, za uradništvo nabérati rekrutov, marveč skrbeti moramo, da se nam ponujajo služabniki; dobički pa, ktere jim državna služba ponuja, dandanašnji, zlasti v službi na dezeli, niso tako zapeljivi, da bi mogoče bilo, od ponudnikov toliko terjati. V Primorju posebno se res je přiměřilo in se ni dalo odvrniti, da je přišel kdo v krajnsk okraj za uradnika, kteri je razumel popolnoma nemško in popolnoma talijansko, krajnsko pa le slabo, in da nasproti v talijauskem okrajů se přiměřilo je, da je znal uradnik krajnsko in nemško, bolj slabo pa talijansko. Po tacih praktičnih potih mora uradnik dostikrat samo zato hoditi, da mu je v nižih službah v do-tiki z ljudstvom mogoče, se sčasoma naučiti jezika, kterega še ne razume popolnoma. To so premišljevanja celó na drobno; al izgovoriti sem jih moral enkrat za vselej, ker krik zoper ravnanje ministerstva v vseh teh rečeh je res že strašen. Zadnjič mi bodi dovoljeno še na to tretjo točko obrniti se. V deželah, kjer jezik še ni tako popolnoma omikan, da bi imel razumljive vse tehtnične besede , kterih trja služba, zlasti pravosodna služba, — v deželah tacih — pravim — se današnji dan od uradnika ne more več trjati, kakor da se z ljudstvom more porazumiti, in da se pri vsaki uradnii vsaj eden nahaja, kteri zna pisati razpise v jeziku ljudstvu umljivem. So pa tudi dežele, kjer ta ali uni deželni jezik še ni tako omikan za pismeno uradno službo, in tii ne morem nikakor terjati, da ume popolnoma vsaki uradnik ta novi književni jezik, kteri se še le omikuje. Da v nekterih deželah ljudstvo novejega knjižnega jezika sploh še ne 181 razume, ima vlada gotove dokaze. Točen dokaz tega je to, kar se je zgodilo z državnim zakonikom , kterega se je v nekterih krajih, kakor na pr. na Stajarskem in na Krajnskem, vendisko in krajnsko ljudstvo branilo, ker tega knj žnega jezika ne ume, in raje si je dalo ta zakonik v nemškem jeziku poslati, ker se vendar v vsaki srenji nahaja ljudi, kteri umejo nemško in prestavijo nemško postavo v krajnski ljudstvu umij jezik („Pravo na ) m. ? Go-jez spodje! morda bo kdo rekel: „to so uradniki povedali pa zastavim svojo besedo, da sem to sam na svoje ušesa slišal od županov na Stajarskem in Krajnskem. To vse je in prosim Vas Tobaka in pa fidibus, Ker fant vsak p'je špiritus. Pivec na stolu za korec prime in zápoje: Lovci vi, připravte sel Poduksejte vse meželjne!*) Vi drugi pa suvajte v rog**) Da se ćuje na okrog! Ko je spil, zapoje: Kaj mi pomaga ta oblast? Kaj mi pomaga pivska čast? iz djanskega in službenega življenja posneto Zdaj Voljno se je iznebim In jo J. J. prepustim. ? gre to dobro prevdariti, ako se v eno mer toži, da ministerstvo ta ali uni jezik v nemar pušča. S vsem tem sem hotel le samo dotrditi, da sem pravil o ma (v principu) zastopljen z nasvetom poslanca Tomana. ki ga je slavna zbornica tako iskreno podperala prišlo pri vseh na okrog. drug na mizo in se spet to ponavlja 9 da je Ko je Lojze vidil, kako je njegov prevod popularen postal i mu je veselja srce bolj igralo, kakor da bi bil pri tud y ; pa da to je pravilo (načelo) , kteremu zadostiti si vlada od nekdaj po svoji dolžnosti in kolikor je moc prizadeva. Jez za fcratek vseh fakultah za dohtarja promoviran. Po vsem tem bi kdo utegnil uvrstiti Lojzeta med znane stare nemške študente, ki se posebno v Jeni, Tiibingen-u, Heidelberg-u itd. nahajajo in ki zgolj s svojimi pripomočki čas tako dolgo študirajo. Pa pri njem je vse sam bom tedaj za ta nasvet glasovah. (Obširni „pravo-klici44.) drugače bilo. Revež se celi trdi dan z učenjem malih otrok (Predlog Tomanov 5 kar naši braci ze vedó je ob veljal.) ? Originali iz domaćega življenja. Spisal Val. Zarnik. Stara pomdhana glava. (Konee.) Pri vsem tem je pa Lojze iskren rodoljub, ki nikoli ne da bi se v njegovi drušini pri „crnem jelenu" nem- trpi škutarilo. po „šrifti", Î9 Se ve pravi veckrat da neznam prav ker sem še po stari sistemi gimnazijo študiral pred letom 1848; al temu vkljub sem z dušo in telesom To bi se pa na stare dni na Slovan, ne pa le slavista, ki samo po bukvah brba." je veckrat rekel in dostavil : ,, Da Metelčico spravil, pa ne gré; raje se za sedem semestrov na novo za kitajski ali žapaneški jezik vpišem!44 Ko je bil že šest let na vseučilišcu, so ga Nemci in potem tudi njegovi rojaki začeli nazivati: „Bemoostes Haupt!44 Svojim rojakom pa je ojstro prepovedal, da ga naj nikdar noben po nemški ne kliče; če ga že hoče kdo počastiti, naj mu reče: „Stara pomáhana glava!" Ta želja se mu je tudi spolnila, zakaj ostal je za zmiraj pomahana glava. Najveća komedija je bila, ko je Lojze napravil glasoviti prevod znane nemške študentovske pesmi: n leh bin der Fůrst von Thoren" itd. Zalostno je gledal in poslušal, kako so si Slovenci to pivsko pesem prisvojili in kako so jo le vedno po nemški krožili. V srce ga je poptujevanje domaćega duhá peklo, in sklenil jo je posloveniti. Neznano smo se veselili na večer, ko bo Lojze svoj prevod prinesel. Bil je polni kolegij pri „crnem jelenu44. Res jo Lojze izpod suknje na vmazanem papirčku izvleče. Bila je krasna přestává, v taki slovenščini, da bi se še rajnki Knobel v grobu veselja eb-račal, ko bi jo čul. Al ravno zavoljo tega ni bilo smehu ne konca ne kraja in še tišti večer so jo precej vsi tako , da je Lojze rodostno vpil: „Kar vsem bom dal: mit znali, Auszeichnung angeeignet!44 Mislim , da bravcom vstrežem , ako jo tù v izvirnem tekstu povem, kako se glasi. Eden tovaršev, ki je prvi pivec, na stolu na mizi sedi in poje Jez sem pervák vseh norcov In pijem le ga s korcov, 5 Vi drugi pa ste dans prišli K moji ki ćasti. ukvarja in v začetku vsacega zimskega semestra za trdno sklene, o veliki noči v veliki izpit opraviti. Ce ga na poti srecas in vprasas: „No, Lojze, kdaj bo?44 v na vsako vižo, res je, res je, zdaj je zadnji čas veliki noci zadnji cas se moram trdno poprijeti; sem si že celo omaro fo liantov iz knjigarne nanesel.44 Po veliki noči ga vprašaš: „Lojze, kdaj bo?44 hodnjega oktobra na vsako vižo!44 5) Pri Al velika noč preide, oktober preide; semester za se mestrom, leto za letom preteče al Lojze je še zmiraj stari Lojze in čedalje bolj obrašča šolski mah staro mu glavo. Priporočilo novih knjig 0 Gospod C. A. Bako tic, gimnazijalni profesor na Reki, oklicuje novo natoroznansko knjigo, ki po slavni talijanski Cimaovi prestavljena pride v hrvaškem jeziku na svetio pod naslovom: „Pojavi iz prirode za pouku prostoga naroda." Knjiga ta je visoko cenjena zavolj znanstvene tečnosti in popularnega sloga (pisave celó po domače). Celo delo pride v 4 zvezkih na svetio (vsak zvezek po 4 pôle) in vsak zvezek veljá 40 nov. kr. Delo bo kmali natisnjeno; naj se tedaj podviza z naročilom do gosp. profesorja v Reko, kdor jo želí. Ker nam Slo- vencom takih knjig zeló zeló manjka, nam bo vrlo dobro došla. & „Rodinná kronika, obrázkové listy nedělni k zábavě a poučeni", se imenuje nov nedeljsk časnik, ki za poduk in kratek cas s podobami (obrazki) izhaja v Pragi ; vrednik mu je gosp. K. V. Hof, spisujejo ga slavnoznani možaki Cehi ; cena po pošti za četrt leta 1 gld. 45 kr., za pol leta 2 gold. 90 kr., za celo leto 5 gold. 80 kr. list, ki nam Prvi je došel, ima jako lepe stvari. i*«, ✓i? n Cvetja iz domaćih in tuji h logov a 9 ki ga izdaja prof. Janežič v Celjovcu, je přišel 4. zvezek na svetio. Obsega zvezek ta konec v listu našem že po veliki svoji vrednosti omenjenega Cegnarjevega prevoda „Vil elm a Telia" in pa začetek prevoda prekrasne narodne pripovedke Babice" — obrazi iz življenja na krnetih, ki jo je po češki spisala slavna Božena Němcova in jo je pošlo- Y) Tako postaja Janežičeva zbirka res venil naš Cegnar. čedalje lepše cvetje iz ptujih in domaćih logov. Bivši namestni profosor ljublj. gimnazije gospod P. žl. Radies začel je v zvezkih izdajati zgodovino kranjske dežele v nemškem jeziku pod naslovom „Geschichte Vsi drugi tovarši stojé okoli njega, eden mu moli korec VOn Krain". Ein Handbuch von P. v. Radies. Laibach. piva ali vina, di Vsi pa za odgo ar » i nabasano pipo, tretji pa prižgani fidibus. Verlag von Joh. Giontini. Přišel je na svetio dosihmal 1. • r pojo Gospod! gospod! Kaj se ti kaže Piva, vina vsake baže, V nemškem Philister" pomenu: „ **) Nemški tekst je: „Ihr andern aber stosst ins Horn"* 182 zvezek. Prezgodaj bi bilo že zdaj kritikovati delo to pa k ? zdaj pa S * • že zdaj radi spoznamo, da Radies je prvi nemški pisatelj, Ludvik Breit 9 9 lel ki je zapusti! dosihmal zgodovinarjem Na klavir nam je igral tudi star učenec g. Ivana L a f o n t-a. navadno brezkritično Mlađemu umetniku smemo prerokovati veliko bodočnost pot in se přijel tište, ki jo je visokouceni naš Terstenjak Vse se je čudilo čistému, izurjenemu in jako dovršenemu tako dognano za edino pravo dokazaL da le takrat bi môgle igranju tega dečka. Ploskanje in klicanje po dokončani igri njegove priče lažnjive biti, ako bi kdo mogel dokazati, da imena ni jenjalo , dokler se mladi umetnik ni še enkrat prikazal. naših gora, naših rek, naših krajev, naših rodovin itd. niso Dalj so pod vodbo g. Ivana Piano-ta pevci tržaškega monumentom charta et aere perenius" starodavne naše obližja od sv. Ivana péli slovensko: „Hej Slovani" in srb zgodovine in vse druge cene, kakor to, kar je prej ali po » > sko Bubanj silno budi u znej ta ali uni pisaril, ki še jezika slovenskega naroda ni Zadnj Tudi njim je grmélo ploskanj so morali ponoviti. G. P umel, pa je vendar zgodovinaril. Radovedni smo, telj °-osp. Radies dalje se vedel. Dopisi n o je vrlo izuril te 3m dal lep zgled, kako azširjevanje slovenskih pesmi; pevcem od sv. Ivana pa gré hvala, ker so se tako kako bo kmečke mládenče, in družim u naj bi se tudi oni povsod trudili Na Reki 26. majnika. Pred tremi dnevi je dospel le-sem se pod iskreno poprijeli domaćega petja , da uže pojó skoraj vse med Slovenci navadne slovenske pesmi. Citalnični pevci so o* te Lego m bili oglasili v dveh kori h jugoslovanski ljubljenec, preuzvišeni dijakovaški škof gosp Kj dom je moj Strosmajer. Pri sv. Matiju slavno sprejet, se je podal v četverospevu : „Žalostěn županijo rečansko, in je tamkaj bival. Saboto zjutraj je se je moral ponoviti če in v : „Rado ide Srbin u vojnike", pa v R i h a r j e v e m glas zvonov". Po mnozem ploskanji ospev in zadnj kor Za koliko ucilnice obiskal in 5000 gold, za dijake podařil, potem pa truda se ima citai zahvaliti iskrenemu rodoljubu g. L celi dan rodoljube sprejemal. Na večer je bila prekrasna vedó vsi naši družabniki in tudi „Novice"; ali kako ne bakljada ; med bakljado je preuzvišeni ljubljenec navdušeno da se mu njegov jezik pri gosposki se vedno za- mote, pa zraven tudi skoraj vsako besedo razume!. To naj svetu trobite: „Bisher keine Nothvvendigkeit einer Einfuhrung der smehuje. Kaj pa da potem lahko po hat sich noch slovenischen Sprache in die k. k. Aemter, wie dies einige bo ne le nasprotnikom naših svetih pravic, temuč vsem uči- posncmanje, da bomo tudi njim ravno v izgled in ali Y> ich phantastische Kopfe meinen, herausgestellt" halte die Sache nicht spruchreif in diesem Hause", kakor je gospod Deschmann jo unidan zakrožil. Toda, če bomo vaše sodbe v tem čakali teljem tako kakor našemu gospodu M. Zarnik-u Hvala Vam za Vaš trud, in vsakemu, kteremu hvala gré zamogli reči : t Z Bogom. J • V« Z • • • • Iz Gorenskega 24. maja ¥ V V Ra d o 1 j ci se je 9 bomo poprej pričakali jutra ustanovila čitavnica, ktere namen so po 1. njenih pravil sodriega dné. Ako bi pa temu tudi v resnici tako bilo, petje, branje časnikov, besede, igre, ples. Pravila so slavni vprašajte se „Kdo je tega kriv?** Gotovo mora vsakemu deželni vladi že predložile se v potrjenje. Nadjati se je, da pravico in resnico ljubijocemu vest reči da noben drug bo družtvu veliko udov iz okolice radoljške pristopilo in se ne 5 kakor tisti, ki imajo svojo nemško kulturo za Boga, tako tovaršljivi duh , kteri se tukaj še milo pogreša po in svoj stari šlendrijan za molika. Nikarte misliti, pevski družbici in besedah se nekoliko zbudil. Veseli so se ce se je ponemčevanje v kancelijah popolnoma vdo- udeležili te naprave vsi pošteni možaki, in le malokterim mačilo, da se je enako tudi po slovenskih ko ča h iz- je slama v glavi ali trn v pêti, ki še zmiraj mislijo pred praga že za mizo vrinilo, da se mu vsaki večer rož- domaći ne morejo do má biti na do mači zemlji nikranc moli ? ali pa ? da nas je domaćine že zlo k čeleš v Hintergedanken" ! da brez Z dornačim jezikom gre od dné do niku pregnalo. Nehajte že vendar s svojo edino zveličavno dné malo po malo pri tukajšni c. k. gosposki bolje in sodnii kulturo blesti, kakor da bi bila starašina na naši svatov- gré čast, da slovenske vloge dosti razumljivo rešuje. — V ščini! Nikar se ne ponašajte, kakor bi jo bila naša stara binkoštnih praznikih, kakor slišimo , pride veliko nemških mati Slava za zeta svoji mladi, zali hčerki vzela! boječega zajca sicer utegnete s tem prepoditi, nikakor Kakega pevcov iz Ljubljane, iz Celjovca in še druzih krajev v pa T rž i č ; pravijo, da tržiški g v • V Pogačnik v Tržiču in Ijub srčnih možakov ne odgnati, še manj premagati. Sapienti ljanski dr. Kâsbacher sta ta pevski shod aranžirala. Ker ima sat! Mi pa 5 bratje moji po Slovenskem, pokažimo tem vsak clovek svoj prav in ker ima v svobodni ustavni državi gospodo m, da nas njih posrnehovanje in njih zabavljice nič vsak pravico, se na postavili poti vesti po svoje, Tržičanom ne prestrašijo, in nas s tem orodjem kratkimalo ne bodo v tudi nihče ne bo zameril, ako v binkoštih razpnejo kozji rog vgnali! Kar je minister 17. maja za pravice rudeče-zlatorumeno zastavo. crno Nek Tržičan nam je unidan domaćega jezika v sodnijah v državnem zboru go- tudi neko čisto novo novico razodel, da kmali 40.000 gold. voril njegovih besed smo si zapisali dobro v spomin; ne bomo pozabili bo skupaj, da se bo s tem dnarjem zacel nov „krajnsk" 5 ko je rekel: „Če bo ministerstvo pra- časnik, s kterim bojo vsi vosodja na poti postavne pritožbe ali pa na « eine grosse Batschen" tako imenovani „Slovenci" dobili kakor je rekel. Vreduika tudi ravnost zvedilo, da se zoper ministerski ukaz ze imajo i ki bo drugi češki „Krasa". Tega časnika, ki bo kakorkoli kak uradnik upira, bo ministerstvo vse „Hintergedanken * slovenske „propagande" svetu od-ta upor že vedilo premagati. Ravnopravnost vsem krival, se bo dajalo po troje iztisov vsaki srenji zastonj. ■■■ HMM Mill Te I ■■■ ■ ^^hIhHÍ I narodom je ena najviših pravil avstrijanske vlade". — Te To nam je prevesela novica, da se število časnikov pomnoži; besede so tolažba dosihmal nemilo preganjanemu jeziku na- opozicija mora biti; brez nje ni ne življenja ne napredka. šemu! Za gospode davkarje pa je že pred ministerstvo dnarstva oster ukaz dalo. Kjer gré tedaj za obveljavo Zato V • V nam zagotovljenih naših slovesno brez strahu oglasiti in pritožiti, da slavno ministerstvo breche den Widerstand". mi je ta novica najljubša , kar sem jih dosihmal od Tržičanov slišal. Željno pričakujemo „krajnskega varha", pravic, se moremo sedaj zlasti če nam ga bojo zastonj dajali in morebiti še desetico V Iz Goreitskega 20. maja. J. B-r. povrh zav vsaki list, da ga beremo. Iz Zeleznikov 25. maja. Kar se tice zdravja v Naj dodam tudi našem kraji, se letos nič kaj ne moremo hvaliti. Koze so jez, prosti kmetovavec, kakošne zmote nam delajo pisma, ki napadale celo spomlad izprva odrašene in zdaj posebno 185 i otroci veliko pred njimi trpijo. Zraven te nadloge pritepla kako potrebno je, naše rudarije podpirati. Kaj si pa imamo ee je poslednje zmes škariatice dni še neka druga bolezen , ki je nekaka od nove rudarske desetine nadjati, se vidi iz tega, da od 541 tudi po ravninah, je zlasti huda v visoko lezeci fari v Di Akoravno je bolezen nekoliko rudosledb je bilo na Krajnskem do 1. majnka že 358 opu • . ■ v v « t% m .. v « V . ! -V- - ^ ______ . _ _ gošah kjer jih je uni teden hipoma vec za njo umrlo _ _ . _ - ^ ^ • V a - a • V § > m scenih, in namesto prićakovanih 10580 gold, bo desetina samo 3420 gold, ali še manj znesla. Gosp. Fritschov govor je so imeli ob enern 39 bolnikov. Na cast kantonski nasi go- zelo dopade! všemu zboru. sposki moramo reci, da je urno to nadlogo v svojo skrb nik kupčijske zbornice g. dr. Ur a n i ts ch Njemu se pridruživši je taj vzela, pa přišel je celó iz Ljublj gosp dezelui zdrav govoril „o krajnski v obrtnosti" in dokazal, da na Krajnskem nimamo druge važne niski světová vec g. dr. Srot in nam s tem pokazal, da tudi obrtnosti, kot samo rudarijo.*) — Na zadnje je gospod finanční si. vlada nas v ti nadiogi ni pozabila T dni vendar svetovavec dr. zl. Kaltenegger naznanil, kaj je v zboru ljudj • ř manj mrjo i zato upamo, da bo Bog to silo prikratil. 15. aprila o zadevi rud. desetine izvoljeni odsek skleni!. Zdaj pa še nekaj smesnega iz natoroznanstva i kar se ne Ve ci na odseka je nasvetovala, naj se gosp Fritschovi go sliši vsaki čas. Te dni je pripeljala tukaj domaća zajka vori v imenu družtva prediožijo kupčijski zbornici iu (Kaninche) svoje mladiče na dan i podg Posebni sejm so oti bile so belkaste ici imeli okol čudne pa dezelneinu odboru; majnšina odseka pa je uasveto-vala, te govore predložiti samo kupčijski zbornici, in sicer čediče, ktera razun matere ni bila za drugo, kakor za v ne v imenu družtva, ampak le kot privatne misli Fritschove. ' w V m- • « • , • ___ _ _ J _ - odo Zd Iz Gorice na Dolenskem 18 Joz. Levicnik Po dolgem besedovanji je zbor z večino maja Res je bilo potrdil predlog majnšine odsekove. enega glasa groza gledati po nogradíh, ko je po nesrecnem mrazu p m V četrtek popoldne ob 6. uri so se prevzvišeni škof bilo vse suho; zdaj pa, hvala Bogu! se je spet vse lepo diakovaški gg. Štrossmajer iz Dunaja pridši skozi Ljub-ozelenilo in grojzdja še skor več kaže kakor ga je bilo Ijano na Reko peljali z brzovlakom na železnici. Nenadoma Letos pač dosti očitno vidimo, kako nam vsegamo- se je prevesela novica zvedila komaj eno uro pred , in še popřej, gočni Bog lahko vzame pa sopet da Pa tudi druga letina to ne za gotovo 9 da grejo slavni škof skozi Ljubljano. V prav lepo kaže, ako je ne zadene kakošna nesreća pozueje. naglici se zberó saj trije odborniki čitavnice in hitijo na če bi bile še kake dve leti takošne kakor je bilo kolodvor poklonit se jim spodobno in zahvalit ponižno za kmet več izhajati, ker se veliko podporo, ki so jo pri ustanovljenji milostljivo naklo Res, lánsko, ne bi bil je že zdaj toliko Bo°ru ! m o ire 1 revni zadolžil 9 da bo težko poravnal. Hvala nili čitavnici, pa sicer tudi za njih blagosrčnost, s ktero so v e m tudi pijanci so pri nas enmalo ponehali piti, pa ne v 1. pomnoženém državnem zboru prvi povzdignili glas za , ali zato, ker so se bili mraza ostrasili ali ker jim je slovenski narod. Preuzvišeni škof so tako Ijubeznjivo se po dnarjev zmanjkalo. Tudi ne vem, če so se ženske s svojo govarjali z odborniki, da vsem so srca veselja igrale; al baretijo z žganim vinom za zmiraj odvadile ali samo za 5 minut brž přiteče in brzovlak je peljal mecena našega zdaj, ker žita nimajo? Saj zdaj ne vidim tolikrát nositi iz naprej v Reko: hvaležni slava-klici so jih spremili na od- va9Í žakelj za zaklj ? kakor lansko leto; mislim 9 da ti hodu. stega tud zdaj nj ka pri njih hišah. Ker so take gospo Gosp. Miroslav Vi lha r, ki ga je na prijazno nje > > d a rj 9 da rade zgano vino pijejo ker jim pod streho toča bij lz Ljublj so pač preubogi gospo- povabilo si. reške županije čitavnica naša izvolila za na mestnika svojega pri svečanosti posvećenja zastave županije reške, se je v petek podal v Reko in nam bo popisal sloves- Jože Barbie, kmet V zborih pravoznanskega družtva 9. nost ondašnjo. in 16. t. m. je družtveni tajnik g. dr. E. H. Cost naznanil Naš domaći polk (regiment Hohenlohe) 1 U» I» 111 • JU Ul Uiil Win • —---- v " --------------J M V I*J M V I ^ V 1 II ^t ■IIAVIII IJLl/UVlllUIIU J J l\l družtvo v zamenjo svojega časnika dobiva že 12 pravo- že veliko let ni bilo domá, in je med tem času po svetu znanskih in političkih Jistov. Prebral je tudi lepo slovensko marsikaj skusil pa povsod potrdil starodavno svoje slavno ime, pride jutri v četrtek in pojutranjim v petek po ki ga d pismo , IVail/M' JV T1VUU1I1 —----------------------- --------? r',v,v f V wv t vv U 41A |;VjUtlMlljllIi T V/ V 1/ II pv lnnerosterreich" častiti gospod Einspieler 24. p. m. družtvu zeleznici iz Laškega v Ljubljano. Mestni gospod župan je katero je vrednik celovškega časnika „Stimmen aus pisal 9 99 in se tako-le glasi skrbel i da se bo rojakom našim djansko pokazalo, da smo 9 Slavno družtvo Vaše slavno druztvo, imenovano res veseli njihovega prihoda. 9 Juristische Gesellschaft in Laibach Je za nas Slovence kaj imenitno. Slo prv naloga in dolžnost je skrbimo, da se vednosti in znanosti med nami na » naj strani Issleib lz Ljubljane. QPobérki iz raznih časnikov.) Gosp. na naše undanje odprto je v ,.Laibacherci" odgovoril V • razsirjajo 9 Wissenschaft ist Macht", te » ne smemo nikoli pismo; al od vsega tega, kar smo očitali o nesposob- in pa o pisarstvu ne m nj ego vem pozabiti. Zatoraj tudi Tebe, slavno druztvo! lepo in sreno „Tagespoštnem prosim, da za omiko in napredovanje slovenskega naroda jezika po svoji moči skrbiš a vredovanji „Laibacharce" Triestcrcnemu itd. ni črhnil ne be sede. Od tega vzamemo ..akt", kakor Nemec pravi zdi moči in sile veliko Namesto vsega tega pa je otrobe vezal o „Kalabu", čeravno 99 1 V znamenje svojega spoštovanja posij premorejo zvezke „Stimmen aus Innerosterreich", in naprej po pošti pošiljati. Pa tudi prosim vse dobro vé, koliko ga doletuje od tistih 1800 gold., ki smo bljubim, jih za- jih brali za podporo wLaib. u v zapisniku stroškov državnih 9 naj mi slavno ki jih je unidan državni zbor v presojo dobil, in kterih po družtvo 2. in 3. zvezek „Mittheilung 66 pošlj in tudi v plačevanje se posredno nabera le iz dežeinih denarjev. Naše zamenjo zanaprej pošiljati blagovoli. Bog daj družtvu in blag srećo poštene besede o obletnici februarski je lažnjivo zavil na 20. oktober, od kterega v celem našem sostavku ne be-Se ve, da je družtvo gosp. Einspielerju tudi v našem sedice ni stalo; rekli smo le, da nad semeno m more maternem jeziku odgovorilo Po predlogu tajnik je še le tedaj veselje biti, kadar rodi obi len sad. Ko napo zbor sklenil 9 ti občni državni zakonik pisnike dr- sled svetlega našega kneza in škofa pod svoje krilo jemlje 9 za ktero ljubezen žavnega zbora, in kupiti nekoliko pravoslovnih knjig. Gospod advokat dr. Župan je naznanil prav zanimiv prs den primerlej, namreč : „ali ima nezakonsk otrok pravico, njega mesca svoj živež ugotoviti v konkurzní obraviiavi ali ne ?" O tem mu bojo knez javalne hvaležni 9 ker jim je menda še predobro v spominu, kar je Janus letos- nekako bolj od strane svečana v „Triesterci", je dolgo besedovalo pa tudi v „Laibaeherci" pisal, napade potem razzaljivo v Gospod vitez Fritsch je raz- celi domovini svoji visoko spoštovanega in tudi državnem zboru cenjenega gosp. Cerneta, bistroumnega in poštenega ločno govoril „o rudarjenju na Krajnskem" in živo dokazal 9 *) Res smesnica ! So li bili mladiči podg jiná je li bila zajka mati? In če so bile Vred. 9 Kaj pa sit arija, od ktere same veliko veliko družin blizo Kranja živi in ktere predelki grejo deleč po svetu? Vr. 186 možaka, kteremu nekteri le to v greh štejo, da resnico, iz čiste ljubezni do domovine in Avstrije, ne pa iz kake skřite zlobnosti, naravnost pred svetom izgovarja ne potre-saje je s cukrom. H koncu svojega spisa jemlje še od nas upravništvo je ministerstvo postavilo dežele razun Oger skega gold., , Erdeljskega in Hrvaškega na 30 milijonov 759.296 za Ogersko na 10 milij. 1300 gold., za Erdeljsko 2 slovo genz", rekši * da nas ne steje ktere je gospod Cerne v svojem govoi med „Parvenu s (1er Intelli- u omenil milijona 400.600 gold., za Hrvaško-slavonsko 1 milij 560.600 gold. in 721.696 gold.', v vsem skupaj tedaj na 44 milijonov in tedaj za 2 milij. 565.230 gold manj Mi bi si v strašno nesrečo šteli, ako bi nas dr. Issleib kot lani. Stroške za državni zbor je zbornica potrdila na stavil v delj J Wallhallo ťriesterca nam je v ne napravila spet zlatega denarj vredno smešnico 434.835 gold, za zbornico poslancov, na 17.902 gold, pa za za zbornico gospôsko stroskih za poglavarst z an ktero smo ji res iz srca hvaležni, ker pisac ni spoznal, darmerije z 53.915 . . , . . _ i. _ À.m____•____ _________ljo slovenske demij jena kantonski gosposki podložen itd. Stroški za dunajsko ak nstev z 63.000 gold, in za prestave 51 imen, ki jih je izpisal v „Triest." Uboga sterca", da imaš že toliko pi prestavi prava „ 55 Ti mljoznansk državno napra papirja! Res je v tej 37.800 gold., so bili brez ugovora spre jeti Pri stroskih za polit • V krajnska špraha" , in sliši se , da je one poprime gospod dr. T » poske po deželah besedo in vseskozi iski „regelce" (po slov- „pravila") nek přestavil tisti moz, kteri pri Lozarji včasih daje „vorlesung-e in da je pomag u v » krajnski šprahi" 5 eni bra nitelj národnih pravíc s prepričavnim govorom nasvetuje naj zbornica kakor pri sodnijah tako tudi pri političnih kan mu neki možiček, kteri v veseli druzbici tonskih rad kamničke stavi, zraven pa lomi „krajnsko spraho u Pa m ^ teh poskah zahtevanje izreče, da se boj tudi naj je prestavlj prestavi], če one knj • V • adnijah le ta kim uradnikom službe dajale pri kdorkoli 5 tudi n tisti ki je besede Arestant Zimmermann-u" pravi „cimperman", kakor In- fo ej e je ih zraven vse druge sposobnosti tudi y 5 Commandant, desertiren valid, Inventar, Inspection, Marsch Signal, , Militàr, Nummer, 5 Person 5 polnoma znajo, v kterem služij fajmošter iz Galicije, dr. domovine svoje in prav jezik tistega okraja Gospod M o g i e I n i c k kteri po- To da krepko podp iz skušinj Student, Visitation itd. postavil v i ceravno niso nemške; če pa sme Nemec za J jih tudi Kranj sme za w J mški slo vnik, abiti te besede e : oba sta jih zavolj vedno nepremakljivi zvestobe do cesarja bi vendar elovanski narod ne smel to liko trpeti kakor trpi, da še njegov lijah. Tomano predl tr je bil pot in tako ukradla, le s tem razločkom, da slovenski jezik ima dobre besede če ne za vse, saj za k onih imen 5 ki jih » krajnska špraha" ne pozna; arestant ji je jetnik, Coman-dant poveljnik, desertiren pobegniti, Person oseba itd. itd Zato je celó abotno, da kdo zasmehovaje drug jezik eno pravico več dobil naš jezik v očitnem tem so bili stroški za politične gosposke brez jeti: za Štajarsko z 177.263 gold., jezik ne velja v kan- WÊÊÊÊÊÊMje ljenju. Po rora spre- 5 jega po glavi tepe Koliko pa dopisun „Triest le svo od slo gold, gold. itd. Krajnsko z 360.502 gold za Koroško z 243.356 a Primorsko z 397.084 v vsem skupaj za politično upravništvo z 11 ijoni 317.419 gold Pi stroskih za d b venske literature vé , je ogromno pokazal na koncu svoje i n db se je potegnil dr. T za ekdanj pisarije ekši minologie, f 55 wir sind neugierig auf die juristische T mozenje krajnskih stanov, ktei pre se j das burgl. Gesetzbuch, die Strafp ordnung u. s. w. iibersetzt werden, was doch m ge ker pa je minister I zborov , je je leta 1814 vzelo; rekel , da to je stvar deželnih ra. Pri dr. Toman odstopil od svojega predio schehen muss u V to imamo ze davnej, kar mili nam stroških za b • v i nornišnice, porod hiše prijatel danes želí, „dass es doch einmal geschehen muss!" in hise najdenih otrok so se zastopniki dunajski (Ku em listu imel, da pri sloves- randa, Muhlfeld itd.) vlekli, naj vse dežele doplačujejo du In ni davnej, kar je v oj nosti za „občni drž. zakonik" je ležal slovenski zakonik pred Dolinarjevo podobo! Zdaj pa recite 5 da n Triest do pisún ni modi 55 oder was" Enako, pa še grj n aj s k i noi pravično je dr. • v porodnišnici itd., al ni jim obveljalo, ker i da vsaka dezela skrbi zase in da Herbst rekel, lačna vrana ne pita site. kakor je Vredniki du laž kokor „Presse" unidan je te o 55 „Torbici" po „Gracarci", dni „Gegenwart pr najskih casnikov 55 Vaterland", „Neueste Nachrichten damo. da ? g. Necasek je iz ktere celó novo novico pozv odil „Torbico" in da en vrednik in „Ost und West" so bili přetekli teden krivi spoznani hudodeístva je motenja javnega pokoj Ij nekterih že iz šole ostal, drugi pa drugi klas dobil in stipendijo zgubil, casnikih in so obsoj eden za 1 kov v svojih 5 drugi za 3, tretj ki je koli ni imel. Vse od konca d kraj v J 1 a ž. Dop (dr. Tkalac) pa za 6 mescov, zraven pa še na dnarj prva s Pivke v poslednji „Danici" našteva staro d po 1000 gold d Tkalac pa za 1100 davne b ljana je imela siromašnico že 1. 1041, in boln po kteri na Kranjskem ter pripoveduje, da Ljub- razsodbo so napovedali vsi pritožbo do više sodnije old oper to I kteri • V še zdaj imenujejo špitálské in most 1. 1345 v Spi- > taliču je bila bolnišnica 1. 1229, v Kamniku 1. 1232, v Kranji bojo predložili vse , kar tolaži njih vest, da jih ni gnal ni kakoršen hudoben namen, ko so dali one sostavke Neki četici ke prekucije , ki je hotla te dni skozi pred 1. 1485, v Novem mestu pred 1. 1490, v Metliki leta južno Tirolsko pred na B e n e š k 1493, v Loki 1. 1547, v Kerškem 1. 1689. Hiše in zemlj teh bolnišnic • * zviti boj med Avstrijo in Italijo, je pri tej priči vse in tako iz trte spod- so se pred koncom 18. stoletja večidel po- letelo; vlada laska, ki se delà kakor da ne bila bi o t prodale, denarji naložili na obrest, bolniki in reveži dobivajo darove na roke, strežbe pa vendar ni majo. • V n ic dila, je dala več prvakov tega početj preti Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Važneje novice preteklega tedna so: Državni zbor v zbornici poslancov, ko je o dodatku k kazenski postavi zavrgel dva po zbornici gosposki premenjena stavka pa deloma, je pre- druzega in sprejel le enega popolnoma, tekli teden dalje presojal stroške sterstva za letošnje leto. Stroške za celo politično državnega mini Narodna čitavnica v i1elju. Na binkoštni pondeljek, to je, 9. junija t. 1. bo sopet nici. Začetek ob zvečer. Srcno beseda" v naši éitav H povabilo vsim čč. gg. družtvenikoin Odbor narodne čitav celjske Popravek. V poslednjem listu na strani 169. v vrsti 34 od spodej namesto „nas Ncmce" beri „nas Nenemce". Odgovorni vrednik: Df. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik